Na podlagi prvega odstavka 23. člena in za izvrševanje 14. člena Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 51/18) Vlada Republike Slovenije izdaja
o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper
(1) Ta uredba je koncesijski akt za koncesijo za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (v nadaljnjem besedilu: drugi tir).
(2) Ta uredba določa trajanje koncesije, njeno območje, naloge koncesionarja kot investitorja v javno železniško infrastrukturo drugega tira, način financiranja gradnje drugega tira in naloge finančnega inženiringa, ki ga izvaja koncesionar, pravice in obveznosti koncesionarja med gradnjo drugega tira, pravice in obveznosti koncedenta v zvezi z gradnjo drugega tira, način določitve javne železniške infrastrukture drugega tira, ureditev razmerij med koncesionarjem in upravljavcem drugega tira, pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z gospodarjenjem z drugim tirom, obveznosti koncesionarja v zvezi z zagotavljanjem dosegljivosti drugega tira, vire financiranja koncesije med obratovanjem drugega tira, način določitve in plačevanja plačila za dosegljivost, nadzor nad izvajanjem koncesije in prenehanje koncesijskega razmerja ter pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi s prenehanjem koncesije.
(1) Koncesija po tej uredbi zajema:
– koncesijo gradnje drugega tira;
– koncesijo storitev gospodarjenja z drugim tirom.
(2) Naloge koncesionarja v zvezi z gradnjo drugega tira in gospodarjenjem z njim določa Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 51/18; v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), v skladu z njim pa tudi ta uredba in koncesijska pogodba.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »delovni dan« je dan v tednu od vključno ponedeljka do petka, razen dni, ki so dela prosti po zakonu, ki ureja dela proste dneve v Republiki Sloveniji;
2. »gradbeno dovoljenje za drugi tir« je gradbeno dovoljenje št. 35105-118/2011/1162 1093-05 z dne 31. marca 2016 z vsemi morebitnimi poznejšimi obnovitvami, posodobitvami ali dograditvami na isti trasi;
3. »koncedent« je Republika Slovenija;
4. »koncesija« je s to uredbo in koncesijsko pogodbo urejeno razmerje med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z gradnjo drugega tira in gospodarjenjem z njim;
5. »koncesionar« je družba 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., kot je opredeljena z ZIUGDT;
6. »objekti in naprave javne železniške infrastrukture drugega tira« (v nadaljnjem besedilu: objekti in naprave drugega tira) so vsi objekti in naprave, zgrajeni na zemljiščih, ki v skladu z 19. členom ZIUGDT dobijo status grajenega javnega dobra; do pridobitve tega statusa štejejo za objekte in naprave drugega tira vsi objekti in naprave, katerih izgradnja je predvidena z gradbenim dovoljenjem za drugi tir na območju koncesije;
7. »območje koncesije« so zemljišča in objekti na njih, vključno s predori in drugimi premostitvenimi objekti med njimi in dovoznimi potmi, na katerih koncesionar izvaja svoje pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja;
8. »obnova« je financiranje in organiziranje obnovitvenih del ter skrb za njihovo izvedbo in nadzor nad njo;
9. »obnovitvena dela« so večja gradbena, inštalacijska in druga podobna dela ter storitve, ki povečajo vrednost javne železniške infrastrukture drugega tira, vendar ne spremenijo splošnega delovanja te infrastrukture;
10. »tveganje« je verjetnost, da bo izpostavljenost možnosti nastanka negotovega dogodka, ki ni odvisen od izključne volje prizadete stranke, povzročila škodo ali drugo negativno posledico;
11. »višja sila« so dogodki oziroma okoliščine, vključno z ravnanji tretjih, ki ob sklenitvi te pogodbe niso obstajale in jih tudi ni bilo mogoče predvideti, jih ni povzročila stranka te pogodbe, jih nobena od strank te pogodbe ne more odvrniti ali odvrniti njihovih posledic ter koncesionarju objektivno ne glede na dodatne napore in stroške onemogočajo izvajanje obveznosti po tej pogodbi; višja sila so na primer naravne nesreče, prometne in druge nesreče, vojna, državljanski nemiri in podobni dogodki ter okoliščine, ki izpolnjujejo navedene splošne značilnosti višje sile;
12. »vzdrževanje drugega tira« so dela za vzdrževanje stanja in zmogljivosti obstoječe javne železniške infrastrukture drugega tira;
13. »začetek obratovanja« je dan, ko so vzpostavljeni vsi dejanski in pravni pogoji za obratovanje v smislu četrte alineje 2. člena ZIUGDT, torej dan, ko se lahko začnejo dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje uporabnine za uporabo železniške infrastrukture na drugem tiru.
Naloge koncedenta v koncesijskem razmerju izvaja ministrstvo, pristojno za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(1) Koncesija se podeli za 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe (v nadaljnjem besedilu: rok koncesije).
(2) Če koncesijska pogodba določa pogoje za začetek njene veljavnosti, začne teči rok koncesije z izpolnitvijo zadnjega od pogojev za začetek veljavnosti pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče, če koncesionar dlje kot tri mesece ne more izvajati svojih bistvenih obveznosti iz koncesijskega razmerja zaradi višje sile.
(4) Posledica prekinitve roka koncesije iz prejšnjega odstavka je, da rok koncesije preneha teči zaradi nastanka višje sile. Rok koncesije začne teči naprej, ko preneha razlog prekinitve, vendar najpozneje 24 mesecev po nastopu prekinitve. Koncedent ta rok lahko podaljša. Medsebojne pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času prekinitve roka koncesije določa koncesijska pogodba.
(5) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka koncesijska pogodba preneha, razen če se pred njegovim potekom koncedent in koncesionar dogovorita drugače.
(1) Do končane izgradnje drugega tira obsega območje koncesije vsa zemljišča, na katerih se izvajajo pripravljalna, gradbena in druga dela, ki jih določa gradbeno dovoljenje.
(2) Po končani izgradnji obsega območje koncesije vsa zemljišča in objekte javne železniške infrastrukture, ki v skladu z 19. členom ZIUGDT pridobijo status grajenega javnega dobra.
(3) V času veljavnosti koncesijskega razmerja po tej uredbi lahko gradnje in storitve, ki so predmet koncesije na območju koncesije, izvaja le koncesionar ali osebe, ki jih koncesionar pooblasti s pogodbo.
(4) Če gradnje in storitve, potrebne za gradnjo dodatnega vzporednega tira na območju koncesije, niso vključene v gradbeno dovoljenje za drugi tir, se lahko koncedent in koncesionar z aneksom h koncesijski pogodbi oziroma s posebno koncesijsko pogodbo, sklenjeno v skladu s pravili javnih naročil in javnih koncesij o notranjem izvajalcu, posebej dogovorita, da tudi ta dela izvede koncesionar.
(1) Koncedent podeli koncesionarju koncesijo brez izvedbe postopka podelitve koncesije, saj koncesionar izpolnjuje pogoje notranjega izvajalca po predpisih o javnem naročanju in podeljevanju koncesijskih pogodb.
(2) Koncesija je podeljena s sklenitvijo koncesijske pogodbe po začetku veljavnosti te uredbe. Če koncesijska pogodba določa pogoje za začetek njene veljavnosti, je koncesija podeljena z izpolnitvijo zadnjega od pogojev za začetek veljavnosti koncesijske pogodbe.
(3) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije izpolnjevati pogoje notranjega izvajalca po predpisih o javnem naročanju in podeljevanju koncesijskih pogodb.
(splošno o razporeditvi tveganj)
(1) Če ta uredba določa, da koncesionar ali koncedent nosi določeno tveganje, ta oseba v svoje breme trpi škodo, dodatne stroške in druge negativne materialne posledice nastopa tega tveganja, ne glede na to, ali je ta škoda nastala zaradi ravnanja osebe, ki nosi tveganje, ravnanja tretjih oseb, po naključju ali zaradi višje sile.
(2) Kadar tveganje nosi koncesionar, to tudi pomeni, da te škode ne more vključiti v obračun projekta in na tej podlagi zahtevati povečanje plačila za dosegljivost.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena si stranka, ki nosi tveganje, škodo iz prvega odstavka tega člena lahko povrne od druge stranke v koncesijskem razmerju, če je ta zanjo odgovorna, ali od tretje osebe (zavarovanje rizika, uveljavljanje odgovornosti tretje osebe in podobno).
1. Gradnja servisnih predorskih cevi v polnem profilu
(obveznosti koncesionarja v zvezi z zagotovitvijo podlag za izgradnjo servisnih predorskih cevi v polnem profilu)
(1) Koncesionar pripravi vse potrebne pravne in strokovno-tehnične podlage, ki bodo omogočale izgradnjo servisnih predorskih cevi v predorih T1, T2 in T8 v polnem profilu.
(2) Koncesionar vse podlage zagotovi pravočasno, tako da ta dejanja ne bodo povzročila zamud pri gradnji predorov.
2. Financiranje gradnje in finančni inženiring
(letni in drugi finančni načrti)
(1) Koncesionar pripravi letni poslovni načrt najpozneje do 30. novembra za prihodnje leto. Sestavna dela letnega poslovnega načrta sta tudi finančni načrt investicije v drugi tir in poročilo o izvedbi letnega finančnega načrta za preteklo leto. V zadnjih treh koledarskih letih pred potekom roka koncesije mora letni poslovni načrt vsebovati tudi načrt aktivnosti v zvezi s prenehanjem koncesije, prenosom drugega tira na koncedenta in likvidacijo družbe po prenehanju koncesije.
(2) Letni poslovni načrt se na podlagi četrtega odstavka 44. člena ZIUGDT predloži v soglasje projektno-finančnemu svetu. Koncesionar mora letni poslovni načrt sprejeti do začetka leta, na katero se nanaša. Koncedent lahko v 30 dneh po prejemu letnega poslovnega finančnega načrta koncesionarju pošlje pripombe in predloge za dopolnitev načrta. Če koncesionar in koncedent ne uskladita letnega finančnega načrta v tem roku, lahko koncesionar zaradi zagotovitve nemotenega financiranja gradnje ali gospodarjenja z drugim tirom ravna v skladu z nespornim delom predloga načrta.
(3) Letni finančni načrt investicije v drugi tir iz prejšnjega odstavka mora vključevati predvidene vire in projekcijo financiranja investicije v drugi tir v letu, na katero se nanaša, in načrtovane izdatke v zvezi z investicijo v tem letu, upoštevaje rezultate izvedbe letnega načrta investicije v drugi tir v preteklem letu ter predvideno dinamiko izvedbe celotne investicije v drugi tir do začetka njegovega obratovanja. Vključevati mora načrt zadolževanja in upravljanja dolga investicije za drugi tir. V njem mora navesti skupno zadolžitev na začetku in koncu zadevnega leta, podatke o posojilih, ki jih namerava najeti v tem obdobju (znesek glavnice posojila, obresti, ročnost in druge bistvene podatke o nameravanem posojilu), podatke o načrtovanem odplačevanju posojil in skupni dolg na koncu zadevnega leta. Pri tem mora izhajati iz sprejetega investicijskega programa za investicijo v drugi tir ter vsebinsko in postopkovno pojasniti morebitna odstopanja od njega. Če stroški gradnje presežejo višino iz investicijskega programa, mora koncesionar nemudoma predlagati spremembo investicijskega programa.
(viri sredstev za gradnjo)
(1) Vire sredstev koncesionarja za gradnjo določa prvi odstavek 30. člena ZIUGDT.
(2) Koncesionar mora v okviru razpoložljivosti za gradnjo drugega tira uporabiti zlasti razpoložljiva sredstva proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: evropska sredstva) in kapitalske vložke družbenika oziroma družbenikov, sredstva posojil pa le, če drugi viri, ki jih določa zakon, ne zadoščajo.
(3) Koncesionar mora storiti vse, kar je treba, da pravočasno pridobi potrebna sredstva za gradnjo drugega tira.
(pridobivanje in poraba evropskih sredstev)
(1) Koncesionar mora kot investitor v drugi tir pravočasno opraviti vsa potrebna dejanja in sprejeti vse potrebne akte, da v čim večjem obsegu pridobi evropska sredstva za financiranje drugega tira, in pri tem mora sodelovati s koncedentom. Za opustitev te obveznosti odgovarja v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZIUGDT.
(2) Koncedent zagotavlja koncesionarju pomoč in svetovanje pri pridobivanju evropskih sredstev.
(3) Koncesionar je odgovoren za porabo evropskih sredstev v skladu s predpisi in pravnimi akti o njihovi dodelitvi. O tem mora voditi vso potrebno dokumentacijo ter pravočasno in pravilno predložiti zahtevana poročila ter izpolnjevati vse druge obveznosti v zvezi s porabo teh sredstev.
(zagotovitev dodatnih sredstev)
(1) Družbenik ali družbeniki koncesionarja zagotovijo vložke v osnovni kapital koncesionarja.
(2) Koncedent vloži sredstva pribitka k cestnini v osnovni kapital koncesionarja vsako leto v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZIUGDT. V letu, v katerem je začetek obratovanja drugega tira, vloži koncedent v osnovni kapital koncesionarja znesek pribitka k cestnini, ki je bil plačan do konca koledarskega meseca, v katerem je dan začetka obratovanja.
(3) Koncesionar sprotno obvešča koncedenta o poslovnih dogodkih oziroma okoliščinah, zaradi katerih bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva in s tem omogočiti nemoteno financiranje izgradnje. Pri tem mora pojasniti razloge, zaradi katerih je do teh dogodkov oziroma okoliščin prišlo, kakšne ukrepe je sprejel za omilitev njihovih posledic in navesti vse druge informacije, ki so potrebne za ukrep iz četrtega odstavka tega člena.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka koncedent skupaj z morebitnim drugim družbenikom koncesionarja zagotovi dodatna sredstva v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Koncesionar mora v svojem imenu in za svoj račun storiti vse potrebno za pravočasno pridobivanje in pravilno odplačevanje posojil ter gospodarno upravljanje z dolgom, ki ga je najel za gradnjo drugega tira in gospodarjenje z njim.
3. Izvedba gradnje drugega tira
(pridobivanje pravice graditi)
(1) Koncesionar mora pridobiti pravico graditi na zemljiščih, potrebnih za izgradnjo objektov drugega tira pred začetkom izvajanja gradbenih del za posamezen objekt. Pravico graditi pridobiva na način, določen v 28. členu ZIUGDT.
(2) Če koncesionar v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZIUGDT predlaga vložitev zahteve za razlastitev ali ustanovitev služnosti v javno korist, mora koncedent izvesti vsa dejanja za vložitev te zahteve. Stroški, ki jih ima koncesionar s pripravo predloga in drugimi potrebnimi dejanji v postopku razlastitve ali ustanovitve služnosti v javno korist, so stroški pridobivanja zemljišč.
(1) Koncesionar naroča blago, storitve in gradnje za izgradnjo drugega tira v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar zagotavlja pravočasno oddajo naročil za izgradnjo drugega tira.
(3) Koncesionar in upravljavec drugega tira uredita medsebojna razmerja v zvezi z gradnjo drugega tira s pogodbo, v kateri uredita tudi način sodelovanja upravljavca drugega tira pri gradnji.
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da so gradbena dela v celoti izvedena v rokih, kot jih določa veljavni investicijski program projekta drugi tir.
(2) Tveganje prekoračitve rokov gradnje nosi koncesionar, razen v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Škoda zaradi prekoračitve rokov gradnje obsega tudi zmanjšanje prihodkov koncesionarja zaradi krajšega obratovanja drugega tira v času trajanja koncesijskega razmerja.
(3) Koncedent nosi škodo, povzročeno s prekoračitvijo rokov, ki je nastala zaradi njegovega ravnanja.
(4) Koncedent nosi škodo, ki je nastala zaradi prekoračitve rokov, če in kolikor je do prekoračitve rokov prišlo zaradi:
– vojne, nemirov, demonstracij, terorističnih dejanj in podobnih dogodkov;
– spremembe tehničnih in drugih zahtev glede gradnje objektov drugega tira zaradi spremembe predpisov;
– bistveno drugačnih geoloških značilnosti kamnin na območju gradnje predorov in drugih objektov drugega tira, podorov ali drugih dogodkov, povezanih z geološkimi značilnostmi na tem območju, razen če je za zamudo odgovoren koncesionar;
– arheoloških najdb ali najdb delov narave, ki jih je treba ovrednotiti glede potrebne zaščite v skladu z zakonom;
– spremembe gradbenega dovoljenja za drugi tir na zahtevo ali s soglasjem koncedenta, razen če je do zamude prišlo zaradi ravnanja koncesionarja;
– zamude pri izvedbi razlastitve ali ustanovitve služnosti v javno korist iz drugega odstavka 15. člena te uredbe ali drugih postopkov državnih organov, razen če je za zamudo odgovoren koncesionar.
(5) Škodo iz prejšnjega odstavka nosi koncedent le do višine, ki skupno za vse škodne primere iz prejšnjega odstavka, iz četrtega odstavka 18. člena in iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe ne presega 5 % skupne predvidene vrednosti investicijskih stroškov projekta drugi tir po tekočih cenah, kot je ta vrednost določena v investicijskem programu.
(1) Koncesionar zagotovi izvedbo vseh gradbenih in drugih del, potrebnih za izgradnjo drugega tira, v okviru stroškov, predvidenih v investicijskem programu terletnih in drugih finančnih načrtih.
(2) Koncesionar nosi tveganje prekoračitve stroškov gradnje, ki presegajo stroške, določene v skladu s prejšnjim odstavkom, razen v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(3) Koncedent nosi povečane stroške gradnje, ki so nastali zaradi njegovega ravnanja.
(4) Koncedent nosi povečanje stroškov gradnje, ki so nastali iz razlogov iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(pridobitev dovoljenj za začetek obratovanja)
(1) Po zaključku vseh gradbenih del mora koncesionar najpozneje v šestih mesecih pridobiti vsa potrebna dovoljenja oziroma druge posamične akte, na podlagi katerih drugi tir lahko začne z obratovanjem.
(2) Tveganje prekoračitve roka za pridobitev aktov iz prejšnjega odstavka nosi koncesionar.
(3) Tveganje prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka se nanaša na škodo, nastalo koncesionarju, zaradi izpada njegovih prihodkov iz naslova obratovanja drugega tira.
(4) Četrti in peti odstavek 17. člena te uredbe se uporabljata tudi glede škode, ki nastane zaradi prekoračitve roka za pridobitev dovoljenj in drugih aktov, potrebnih za obratovanje.
(določitev grajenega javnega dobra)
(1) Koncesionar mora po pridobitvi vseh dovoljenj in drugih aktov iz prejšnjega člena zagotoviti ministrstvu podatke, potrebne za vložitev zahteve za izdajo sklepa vlade o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra za javno železniško infrastrukturo iz prvega in drugega odstavka 19. člena ZIUGDT.
(2) Če ministrstvo ne vloži zahteve za izdajo sklepa vlade o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra za javno železniško infrastrukturo iz prvega odstavka 19. člena ZIUGDT v treh mesecih po pridobitvi vseh dovoljenj in drugih aktov, potrebnih za obratovanje drugega tira, vloži to zahtevo koncesionar.
III. OBRATOVANJE DRUGEGA TIRA
1. Prenos drugega tira v upravljanje upravljavcu drugega tira
(sklenitev pogodbe z upravljavcem drugega tira)
(1) Koncesionar mora pravočasno začeti pogajanja z upravljavcem drugega tira (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) za sklenitev pogodbe o upravljanju drugega tira in si prizadevati za sklenitev te pogodbe najpozneje v treh mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora urejati vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem nalog upravljavca drugega tira, zlasti pa:
– razmejitve odgovornosti med koncesionarjem in upravljavcem drugega tira v zvezi z zagotavljanjem kvalitete storitev na drugem tiru,
– opredelitev nalog upravljavca in koncesionarja z namenom zagotovitve dosegljivosti drugega tira,
– pravice in obveznosti koncesionarja in upravljavca v zvezi z vzdrževanjem drugega tira in njegovimi obnovami,
– pravice in obveznosti koncesionarja in upravljavca v zvezi z obračunom in plačevanjem uporabnine za drugi tir in povečanja uporabnine ter druga vprašanja njunih medsebojnih razmerij.
(3) Uporabnino za drugi tir zaračuna uporabniku drugega tira upravljavec drugega tira v skladu s pravili, ki urejajo uporabnino javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Uporabnina za drugi tir je prihodek koncesionarja in jo vodi upravljavec na posebnem računu. Uporabnina se uporablja za financiranje nalog upravljavca drugega tira.
(4) Povečanje uporabnine zaračuna uporabniku drugega tira upravljavec drugega tira na način iz prejšnjega odstavka. Povečanje uporabnine je prihodek koncesionarja in ga plača upravljavec drugega tira koncesionarju.
(5) Sredstva za vzdrževanje drugega tira in sredstva za obratovanje drugega tira, kolikor v določenem časovnem obdobju presegajo znesek uporabnine iz tretjega odstavka tega člena v tem časovnem obdobju, zagotavlja v skladu s pogodbo iz prejšnjega odstavka koncesionar iz prihodkov, določenih v prvem odstavku 15. člena ZIUGDT.
(6) Medsebojna razmerja v zvezi z gradnjo drugega tira uredita koncesionar in upravljavec s posebno pogodbo o sodelovanju v času gradnje v roku iz prvega odstavka tega člena.
(7) Koncesionar ne sme skleniti pogodbe o upravljanju drugega tira in pogodbe iz prejšnjega odstavka v vsebini, ki bi bila v neskladju z ZIUGDT, to uredbo ali koncesijsko pogodbo.
(1) Na način in v rokih, kot je določeno s pogodbo o upravljanju drugega tira, mora koncesionar izdati vse akte in izvesti vsa dejanja, potrebna za to, da upravljavec drugega tira v čim krajšem času po pridobitvi vseh dovoljenj in drugih aktov, potrebnih za obratovanje drugega tira, začne izvajati naloge upravljavca.
(2) Koncesionar mora obvestiti koncedenta o prenosu drugega tira v upravljanje potem, ko so izvedena vsa potrebna dejanja in je upravljavec začel upravljati drugi tir.
2. Gospodarjenje z drugim tirom
(1) Koncesionar pripravi načrt obnov drugega tira, in sicer prvič pet let po začetku obratovanja.
(2) Načrt obnov vsebuje načrtovana obnovitvena dela na drugem tiru v naslednjih petih letih, rok njihove izvedbe in predvidene stroške. Koncesionar sprejme vsaki dve leti nov načrt obnov za naslednjih pet let, ob upoštevanju obsega izvedbe veljavnega načrta obnov in potreb po obnovitvenih delih.
(3) Načrt obnov mora koncesionar pred sprejemom uskladiti z upravljavcem drugega tira, po sprejemu pa nanj dobiti soglasje koncedenta.
(4) Koncesionar in upravljavec drugega tira uredita medsebojna razmerja v zvezi z obnavljanjem drugega tira s pogodbo, v kateri uredita tudi način sodelovanja upravljavca drugega tira pri izvedbi obnovitvenih del.
(financiranje obnov drugega tira)
(1) Sredstva za obnavljanje drugega tira zagotavlja koncesionar praviloma iz prihodkov, določenih v prvem odstavku 15. člena ZIUGDT.
(2) Če sredstva iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo, lahko koncesionar financira obnovitvena dela iz sredstev, ki jih določa prvi odstavek 30. člena ZIUGDT za gradnjo drugega tira.
(3) Če koncesionar za obnovitvena dela uporablja sredstva iz prejšnjega odstavka, se zanje uporabljajo 12. člen, prvi, tretji in četrti odstavek 13. člena in 14. člen te uredbe.
(4) Za izvajanje obnovitvenih del se smiselno uporabljajo določbe prvega in četrtega odstavka 16. člena te uredbe, 18. člen, pri čemer so roki izvedbe obnovitvenih del določeni v načrtu obnov, in 19. člen te uredbe, pri čemer je okvir stroškov obnovitvenih del določen v načrtu obnov.
(sklepanje pravnih poslov)
(1) V okviru gospodarjenja mora koncesionar skrbeti za pravno urejenost objektov in naprav, ki sestavljajo javno železniško infrastrukturo drugega tira.
(2) Koncesionar nosi tveganje nastanka škode na objektih in napravah javne železniške infrastrukture drugega tira ter jo mora zavarovati najmanj za običajne rizike, kot so:
– požar, strela, eksplozija, vihar, toča;
– poplava, vdor/izliv vode;
– zemeljski in snežni plaz, teža snega;
– žled;
– strojelom;
– udarec vozila, padec letala;
– manifestacije, demonstracije;
– odgovornost za škodo, nastalo tretji osebi.
(3) V okviru gospodarjenja z drugim tirom koncesionar ne sme v zvezi z objekti in napravami ter zemljišči, ki sestavljajo javno železniško infrastrukturo drugega tira, sklepati pogodb o:
– njihovi odsvojitvi;
– obremenitvi s stvarno pravico na tuji stvari;
– prenosu stavbne pravice.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko koncesionar v zvezi z objekti in napravami ter zemljišči iz prejšnjega odstavka sklepa pogodbe o obremenitvi s služnostjo napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda in služnostjo poti, ki omogoča prehod, če to ne ovira uporabe teh objektov in naprav ter zemljišč za železniški promet. O sklenitvi pogodbe obvesti koncesionar koncedenta in mu pošlje kopijo sklenjene pogodbe.
(5) Pod pogojem iz prejšnjega odstavka lahko koncesionar v zvezi z objekti in napravami ter zemljišči iz prejšnjega odstavka sklepa zakupne in najemne pogodbe.
3. Zagotavljanje dosegljivosti drugega tira
(standardi dosegljivosti)
(1) Koncesionar izvaja storitev dosegljivosti drugega tira za izvajanje prevozov po drugem tiru najmanj v okviru minimalnega paketa storitev dostopa, kot jih določa prvi odstavek 34. člena ZIUGDT.
(2) Dosegljivost se ugotavlja glede na čas, ko po drugem tiru lahko potekajo prevozi v skladu s prejšnjim odstavkom, in glede na kvaliteto zagotavljanja storitve dosegljivosti drugega tira. Dosegljivost se ugotavlja v urah v posameznem dnevu, pri čemer se pri izračunu dnevne dosegljivosti proge uporabi strokovna metodologija, ki upošteva izračun realne prepustne zmogljivosti v razmerju do maksimalne prepustne zmogljivosti proge in ponder časovne uporabe proge. Podrobneje se izračun dnevne dosegljivosti proge določi v koncesijski pogodbi. Na koncu koledarskega leta se za morebiten poračun izplačila za dosegljivost dnevna zmogljivost proge upošteva v povprečnem obdobju enega leta.
(3) Čas, ko ni zagotovljena dosegljivost, je čas, ko so zaradi kateregakoli vzroka nastale okoliščine, zaradi katerih vlaki ne morejo voziti po drugem tiru (prekinitev obratovanja). V ta čas se ne štejejo napovedane in z upravljavcem drugega tira usklajene prekinitve obratovanja drugega tira zaradi vzdrževanja ali obnovitvenih del.
(4) Kvaliteta zagotavljanja dosegljivosti se meri z ugotavljanjem točnosti vlaka glede na njegovo dodeljeno vlakovno pot, izraženo z zamudo v skladu z režimom učinkovitosti, določenim v programu omrežja v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, pri čemer upravljavec drugega tira zagotovi, da se pri merjenju zamud izločijo vzroki, ki niso povezani z obratovanjem drugega tira.
(5) Kvaliteta zagotavljanja dosegljivosti se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(tveganja v zvezi z zagotavljanjem dosegljivosti)
(1) Koncesionar nosi tveganje zagotavljanja dosegljivosti. Koncesionar mora zavarovati rizik prekinitve obratovanja drugega tira zaradi višje sile za zavarovalno vsoto, ki dosega najmanj šest mesečnih zneskov plačila za dosegljivost.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nosi škodo, ki nastane koncesionarju zaradi prekinitve obratovanja drugega tira, koncedent, če prekinitev nastane iz naslednjih razlogov (tveganja koncedenta):
– vojne, nemirov, demonstracij, terorističnih dejanj in podobnih dogodkov;
– razloga, za katerega je odgovoren koncedent;
– če prekinitev obratovanja, daljša od šestih mesecev, nastane zaradi višje sile.
(3) Če je razlog prekinitve obratovanja drugega tira posledica ravnanja upravljavca drugega tira ali tretje osebe, nosi škodo, ki nastane koncesionarju zaradi prekinitve obratovanja drugega tira koncesionar, če prekinitev traja šest mesecev ali manj. Koncesionar povrne to škodo bodisi od upravljavca drugega tira po pravilih o odškodninski odgovornosti, bodisi iz zavarovanja po prvem odstavku tega člena.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka traja prekinitev obratovanja več kot šest mesecev, nosi škodo, ki izvira iz prekinitve obratovanja nad šest mesecev, koncedent, največ do višine vrednosti mesečnih zneskov plačila za dosegljivost, ki bi zapadli v plačilo v času prekinitve obratovanja nad šest mesecev v primeru, da bi drugi tir obratoval s polno dosegljivostjo. Koncedent to škodo povrne od upravljavca drugega tira ali tretje osebe, če je ta zanjo odgovorna po pravilih o odškodninski odgovornosti.
IV. FINANČNA VPRAŠANJA KONCESIJE
1. Splošne določbe
(prihodki koncesionarja za financiranje koncesije)
(1) Koncesionar financira izvajanje koncesije iz naslednjih prihodkov:
– plačila za dosegljivost;
– povečanja uporabnine;
– prihodkov od gospodarjenja z drugim tirom.
(2) Prejšnji odstavek ne posega v pravico koncesionarja, da gradnjo drugega tira, pa tudi obnove drugega tira pod pogoji iz 24. člena te uredbe, financira iz sredstev, ki jih določa prvi odstavek 30. člena ZIUGDT in niso koncesionarjev prihodek.
(ločene računovodske evidence)
Če koncesionar izvaja tudi druge storitve, ki niso predmet izvajanja koncesije, mora določiti sodila za ločene računovodske evidence sredstev in virov sredstev ter prihodkov in stroškov poslovanja za izvajanje koncesije in o njih nemudoma obvestiti koncedenta, kar velja tudi za vsako spremembo teh sodil.
2. Plačilo za dosegljivost
(1) Plačilo za dosegljivost je znesek, ki ga plačuje koncedent koncesionarju za izvajanje storitve dosegljivosti drugega tira.
(2) Na plačilo za dosegljivost se obračuna in plača davek na dodano vrednost.
(3) Koncedent plačuje plačilo za dosegljivost koncesionarju mesečno za pretekli mesec na podlagi izdanega računa.
(4) Način izračunavanja in plačevanja plačila za dosegljivost se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(določitev višine plačila za dosegljivost)
(1) Najpozneje do začetka obratovanja drugega tira koncesionar pripravi izračun višine plačila za dosegljivost in ga pošlje koncedentu. Če koncedent v 30 dneh po prejemu ne ugovarja izračunu začetne višine plačila za dosegljivost, se šteje, da se z njim strinja.
(2) Višina plačila za dosegljivost se določi za čas od začetka obratovanja drugega tira do konca koncesijskega razmerja, razen če se njegova višina prilagodi v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Višina plačila za dosegljivost se določi v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIUGDT in izračuna po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi.
(4) Mesečni znesek višine plačila za dosegljivost je tolikšen delež celotne začetne višine plačila za dosegljivost, kolikor je celih koledarskih mesecev od začetka obratovanja drugega tira do konca koncesijskega razmerja.
(5) Če nastane med koncedentom in koncesionarjem spor o višini plačila za dosegljivost, se do dogovora med strankama uporablja višina plačila za dosegljivost, ki je vključena v investicijski program za izgradnjo drugega tira.
(6) Višina plačila za dosegljivost se lahko izjemoma poveča iz upravičenih razlogov. Morebitno povečanje plačila za dosegljivost se uredi v koncesijski pogodbi.
(zmanjšanje plačila za dosegljivost)
(1) Plačilo za dosegljivost za posamezen mesec se zmanjša sorazmerno času prekinitve obratovanja drugega tira v tem mesecu. Zmanjšanje se izračuna glede na razmerje med časom prekinitve obratovanja v urah in vsemi urami v tem koledarskem mesecu.
(2) Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita standard kvalitete izvajanja storitev iz četrtega odstavka 26. člena te uredbe.
(3) Plačilo za dosegljivost za posamezen mesec se zmanjša za delež, določen s koncesijsko pogodbo, če je bila v zadevnem mesecu kvaliteta zagotavljanja dosegljivosti nižja od standarda iz prejšnjega odstavka.
(račun za plačilo za dosegljivost)
(1) Koncesionar izda račun za plačilo za dosegljivost do petnajstega delovnega dne v mesecu za prejšnji mesec in ga pošlje koncedentu skupaj z mesečnim poročilom o dosegljivosti drugega tira.
(2) Pri višini računa mora koncesionar upoštevati poleg mesečnega zneska za zadevni mesec tudi morebitno zmanjšanje tega zneska iz prejšnjega člena.
3. Drugi prihodki za financiranje koncesije
(1) Koncesionar izda upravljavcu drugega tira račun za znesek povečanja uporabnine v roku in na način, ki sta določena s pogodbo med upravljavcem in koncesionarjem.
(2) Če nastane med koncesionarjem in upravljavcem drugega tira spor o višini mesečnega zneska povečanja uporabnine, si mora koncedent v okviru svojih pristojnosti družbenika obeh družb prizadevati, da se spor čim prej reši.
(3) Če pride zaradi sporov med koncesionarjem in upravljavcem ali zaradi insolventnosti upravljavca do takega zmanjšanja prihodkov koncesionarja iz povečanja uporabnine, da je ogrožena solventnost koncesionarja ali možnost poravnavanja njegovih obveznosti, se koncedent in koncesionar dogovorita za zagotovitev manjkajočih sredstev.
(prihodki od gospodarjenja z drugim tirom)
(1) Prihodki od gospodarjenja z drugim tirom so vsi prihodki koncesionarja, ki izvirajo iz uporabe objektov in naprav ter zemljišč drugega tira, kot so plačilo za služnost, zakupnina ali najemnina ali plačilo za storitve, ki jih koncesionar izvaja z uporabo objektov in naprav drugega tira.
(2) Kolikor to dopušča izvajanje koncesije, si mora koncesionar prizadevati za čim večje prihodke od gospodarjenja z drugim tirom.
1. Nastanek koncesijskega razmerja
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijska pogodba ne sme biti v neskladju s to uredbo. V primeru neskladja med njima se uporablja ustrezna določba te uredbe.
2. Nadzor nad izvajanjem koncesije
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja ministrstvo.
(2) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo tudi drugi državni organi v okviru svojih pristojnosti.
(3) Ministrstvo lahko poveri izvedbo posameznih nadzornih opravil tretjim osebam, ki imajo potrebno strokovno znanje (revizorji, strokovnjaki s področja gradbeništva, strojništva ali železniškega prometa in drugi).
(4) Če vlada za izvajanje civilnega nadzora nad projektom ustanovi posebno telo, mora v okviru pooblastil tega telesa, ki jih določa akt o njegovi ustanovitvi, koncesionar sodelovati s tem telesom in mu pošiljati dokumentacijo.
(letno poročanje koncesionarja)
(1) Koncesionar vsako koledarsko leto do 30. maja predloži ministrstvu poročilo o izvajanju koncesije za preteklo leto.
(2) Poročilo mora v času gradnje drugega tira zajemati najmanj podatke, vključno z njihovim komentarjem in prikazom morebitnih težav in razlogov za odstopanja od načrtov, ki se nanašajo na:
– stanje izvedenih gradbenih del pri izgradnji drugega tira in morebitna odstopanja od predvidenih rokov dokončanja posameznih del iz prvega odstavka 17. člena te uredbe;
– zagotavljanje finančnih sredstev za gradnjo po vrstah virov sredstev za gradnjo, pri čemer se posebej poroča o črpanju sredstev EU;
– oddajanje gradbenih in drugih del v zvezi z gradnjo drugega tira;
– morebitne prekoračitve potrebnih sredstev za gradnjo, kot izhajajo iz investicijskega programa drugega tira, in morebitne prihranke pri tem;
– predvideni rok dokončanja del in začetka obratovanja drugega tira ter
– stroške delovanja družbe.
(3) V času obratovanja drugega tira mora poročilo zajemati podatke, vključno z njihovim komentarjem in prikazom morebitnih problemov, ki se nanašajo na:
– zagotavljanje dosegljivosti drugega tira v zadevnem letu in kvaliteto storitev zagotavljanja dosegljivosti;
– prihodke za izvajanje koncesije in njihovo uporabo;
– izvajanje pogodbe z upravljavcem drugega tira;
– izvajanje obnovitvenih del na drugem tiru in morebitna sredstva za financiranje obnovitvenih del iz drugega odstavka 24. člena te uredbe ter
– stroške delovanja družbe.
(4) Koncesionar predloži ministrstvu revidirano letno poročilo takoj, ko je sprejeto.
(izvajanje nadzora ministrstva)
(1) Koncesionar ministrstvu omogoči nadzor, ki ga opravlja v skladu z ZIUGDT in to uredbo ter drugimi predpisi, in pooblaščenim uslužbencem ministrstva ter drugim osebam iz tretjega odstavka 37. člena te uredbe predloži vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotovi sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja pri nadzoru, daje informacije v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogoči vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na območju koncesije.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom ministrstva. Osebe, ki izvajajo nadzor, morajo podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik ali drug dokument o ugotovitvah nadzora.
3. Prenehanje koncesije
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu, ki ureja stečaj, nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(2) Ministrstvo izda odločbo o tem, kateri objekti in naprave koncesije se izločijo iz stečajne mase, najkasneje v 30 dneh po začetku stečajnega postopka.
(3) Višina plačila koncedenta v stečajno maso se določi v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 19. člena ZIUGDT.
(1) Vlada z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo, iz razloga na njegovi strani;
– ne izpolnjuje več pogojev za notranjega izvajalca iz 8. člena ZIUGDT;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma povzroči škodo;
– krši določbe drugega ali tretjega odstavka 25. člena, 38. člena ali 39. člena te uredbe;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za njihovo odpravo in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.
(3) Odvzem iz razloga po tretji, četrti in peti alineji prvega odstavka tega člena je mogoč le, če pride do kršitve iz posamezne od teh alinej dvakrat ali večkrat in koncesionar ni odpravil kršitve v roku iz prejšnjega odstavka.
(izročitev objektov in naprav drugega tira koncedentu)
(1) Ne glede na razlog prenehanja koncesijskega razmerja, razen v primeru stečaja, mora koncesionar najpozneje v treh mesecih po prenehanju koncesijskega razmerja izročiti koncedentu v posest vse objekte in naprave drugega tira, skupaj s potrebno opremo za njihovo uporabo.
(2) Koncesionar mora nemudoma skleniti vse pravne posle in opraviti potrebna dejanja, da koncedent dobi objekte in naprave drugega tira v last.
(3) Objekte in naprave drugega tira mora koncesionar izročiti v dobrem stanju in tako, da so v celoti uporabni za svoj namen. Izročitev objektov in naprav drugega tira se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(4) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi poteka roka koncesije koncesionar izroči koncedentu objekte in naprave koncesije neodplačno. V primerih predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja, razen ob stečaju, koncedent plača za izročitev objektov in naprav vrednost, ki je enaka višini zapadlih in nezapadlih obveznosti družbe, povečani za ocenjene stroške likvidacijskega postopka ter zmanjšani za obveznosti koncesionarja, ki jih je že pred izročitvijo objektov in naprav drugega tira prevzel koncedent.
(rok za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v enem mesecu od uveljavitve te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00710-12/2019
Ljubljana, dne 4. aprila 2019
EVA 2018-2430-0120
Vlada Republike Slovenije
Marjan Šarec l.r.
