Na podlagi prvega odstavka 60. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 4. redni seji dne 20. 3. 2019 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Sotočje
(1) S temi spremembami in dopolnitvami se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17) sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu Sotočje (Uradni list RS, št. 75/01 in 87/03) – v nadaljnjem besedilu UN.
(2) Spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta Sotočje je izdelalo podjetje LM Projekti, Peter Lojen, s.p., iz Velenja s št. projekta 2018/22 in so sestavni del tega odloka.
(vsebina prostorskega načrta)
(1) Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta (v nadaljevanju UN) določajo mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Lastnik območja zemljišč, ki so predmet sprememb in dopolnitev odloka na ureditvenem območju sprememb in dopolnitev odloka lahko ohrani dosedanjo namembnost objektov (avtomehanične delavnice, objekti namenjeni opravljanju tehničnih pregledov in prodaje vozil), ter jo dopolni s sorodnimi dejavnostmi, ki bodo izboljšale celovitost ponudbe. Obstoječo dejavnost želi dopolniti z avtopralnico ter objektom, ki bo namenjen sušenju ter sesanju avtomobilov. Obstoječe objekte, v katerih že opravlja dejavnost, želi obnoviti oziroma dozidati in nadgraditi, z namenom, da optimizira in izboljša ponudbo.
(3) V delu, kjer je obstoječi odlok razveljavljen na podlagi Odloka o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih načrtov z Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/18), želi lastnik postaviti večstanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski objekt v skladu z namembnostjo, ki je na podlagi OPN MOSG dopustna na območju CU ter nadomestni poslovni objekt in zeleni pas – kot območje prehoda med območjem CU (osrednje območje centralnih dejavnosti) in IG (gospodarska cona).
(sestava prostorskega načrta)
(1) Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta iz 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah UN vsebujejo tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta vsebuje:
A. TEKSTUALNI DEL:
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta
2. Smernice in mnenja
3. Obrazložitev sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
4. Tehnični elementi za zakoličenje
B. GRAFIČNI DEL:
1.1 Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:5000
1.2 Prikaz območja sprememb in dopolnitev UN v sklopu UN Sotočje; M 1:5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav z sosednjimi območji; M 1:500
4. Zazidalno ureditvena situacija; M 1:500
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave; M 1:1000
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:1000
8. Prikaz karakterističnih profilov; M 1:500
9. Načrt parcelacije; M 1:500
10. Prometna ureditev; M 1:1000.
(obseg območja sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta)
(1) Ureditveno območje sprememb in dopolnitev UN Sotočje obsega dele dveh ureditvenih enot, in sicer:
– delu, kjer je odlok po sprejetju OPN MOSG še ostal v veljavi in je podrobnejša namenska raba IG – gospodarske cone (del EUP SG-120 in del SG-86): parcele št. 244/50, 244/49, 244/2, 213/7-del in 209/1-del, vse k.o. 850 – Slovenj Gradec.
– del, kjer je v ureditveno območje sprememb in dopolnitev vključena EUP SG-86, s podrobnejšo namensko rabo CU – osrednje območje centralnih dejavnosti: parcele št. 207/4, 244/48, 207/3, 213/7-del in 209/1-del, vse k.o. 850 – Slovenj Gradec.
(2) Poleg navedenih parcel so sestavni del teh sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta tudi zemljišča, ki so potrebna za neposredno prometno ureditev ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja;
– spremembo cestnih oznak na Francetovi cesti (parcela 1038/1-del k.o. 850 – Slovenj Gradec),
– izvedba priključka na plinovodno omrežje s potekom po parcelah 1018/2, 1018/1-del, 244/7-del in 1038/1-del vse k.o. 850 – Slovenj Gradec,
– izvedba priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje s potekom po parceli 1038/1-del k.o. 850 – Slovenj Gradec in
– izvedba poteka nizkonapetostnega elektro priključka s potekom po parcelah 249, 244/84, 244/83-del in 209/3-del, vse k.o. 850 – Slovenj Gradec.
(3) Ureditveno območje je velikosti cca 13.402 m².
(1) Spremenijo se grafične priloge iz 3. člena osnovnega odloka, ki se navezujejo na ureditveno območje sprememb in dopolnitev odloka o UN Sotočje ter členi, ki so razvidni iz besedila odloka.
(2) V celoti se tudi spreminjajo določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu »Sotočje« (Uradni list RS, št. 87/03), ki se navezujejo na ureditve.
(1) Za prvim poglavjem 12. člena odloka (Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč) se doda drugo poglavje, ki se glasi:
»Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
(1) Na ureditvenem območju sprememb in dopolnitev UN Sotočje se v skladu z namembnostjo in velikostjo posameznega objekta ter glede na potek komunalnih vodov, dostopov, intervencijskih poti, površin za mirujoči promet, pripadajočih odprtih bivanjskih in zelenih površin ter ostalih sanitarno tehničnih zahtev in drugih omejitev rabe prostora določi sedem gradbenih parcel:
– GP 1 v velikosti 1.636 m2, ki predstavlja zaključeno celoto za gradnjo objekta OB-5 ter obstoječega objekta O-3,
– GP 2 v velikosti 2.023 m2, ki predstavlja zaključeno celoto za gradnjo objekta OB-4 ter obstoječega objekta O-2,
– GP 3 v velikosti 1.250 m2, ki predstavlja zaključeno celoto obstoječega objekta O-1,
– GP 4 v velikosti 1.045 m2, ki predstavlja zaključeno celoto za gradnjo objekta OB-1 in OB-2,
– GP 5 v velikosti 230 m2, ki predstavlja zaključeno celoto za gradnjo objekta N-1,
– GP 6 v velikosti 1.870 m2, ki predstavlja zaključeno celoto za gradnjo objekta OB-3 ter nadstrešnice N2,
– GP C v velikosti 3.370 m2, ki predstavlja zaključeno celoto obstoječih ter predvidenih manipulacijskih površin v območju gospodarske cone.
(2) Omejitveni faktor pri umeščanju novih in nadomestnih objektov na območju podrobnejše namenske rabe prostora gospodarska cona (IG) predstavljata urbanistična kazalca faktor zazidanosti, ki znaša FZmax=0,8 ter faktor izrabe prostora, ki znaša FImax=0,8.
(3) Omejitveni faktor pri umeščanju novih in nadomestnih objektov na območju podrobnejše namenske rabe prostora osrednje območje centralnih dejavnosti (CU) predstavljata urbanistična kazalca faktor zazidanosti, ki znaša FZmax=0,4 ter faktor izrabe prostora, ki znaša FImax=1,2.«
(Merila in pogoji za prometno urejanje)
14. člen osnovnega odloka se spremeni, tako da se po novem glasi:
»(1) Javne prometnice so odseki cest označeni s C1 (odsek Industrijske ceste s priključkom na obstoječo obvoznico in Kidričevo cesto), C2 (napajalna cesta na območju zazidave paralelno z obvoznico) in C3 (Kidričeva cesta s priključkom na Francetovo in navezava na predviden most preko Suhodolnice).
(2) Prečni profil rekonstruirane javne prometnice C1 (industrijski bulevar):
– cestišče za dvosmerni promet s tretjim zavijalnim pasom na priključno obvoznico,
– delno enostranski, delno obojestranski pločniki za pešce.
(3) Prečni profil rekonstruirane prometnice C2 (paralelna z obvoznico – napajalna cesta za parkirišča in dovoze do objektov v zaledju):
– dvosmerna cesta s priključki na posamezne cone za parkiranje osebnih vozil in dovoz do garažne hiše,
– vzdolž ceste so predvideni delno enostranski, delno obojestranski pločniki.
(4) Prečni profil rekonstruirane prometnice C3 (Kidričeva in Francetova cesta):
– Cestišče za dvosmerni promet,
– Delno enostranski, delno obojestranski pločnik za pešce,
– Direktno napajanje posameznih parkirnih mest ni dovoljeno, temveč je potrebna izvedba paralelnih dovoznih cest z omejenim številom priključkov.
(5) Na območju sprememb in dopolnitev UN Sotočje se dodatno poimenujejo in opišejo naslednje ceste in prometne ureditve:
– C4: dvosmerna asfaltirana cesta ob predvidenem večstanovanjskem objektu OB-3, ki se priključuje na Francetovo cesto preko prestavljenega in rekonstruiranega priključka. Prečni profil ceste je sestavljen iz cestišča širine 5,50 m in pločnika širine 2,00 m. Pločnik je od cestišča ločen s cestnim robnikom višine 12 cm.
– C5: dvosmerna cesta asfaltirana cesta med objektoma O-2 in OB-4 ter objektom O-1, ki se priključuje na Kidričevo cesto. Prečni profil ceste je sestavljen iz cestišča širine 6,00 m in pravokotno na cesto orientiranih parkirnih mest, ki so razporejeni na vsako stran ceste (2 x 5,00 m). Med parkirnimi mesti in objektoma OB-4 in O-2 se nahaja še 3,00 m širok pas za pešce, na drugi stani pa je med parkirnimi prostori in objektom O-1 0,80 m širok prehod za pešce.
– C6: enosmerna asfaltirana cesta med objektoma O-3 in OB-5 na eni strani ter O-2 in OB-4 na drugi strani. Cesta se priključuje na Kidričevo cesto. Prečni profil ceste je sestavljen iz cestišča širine 3,50 m in obojestranskih bočnih parkirnih mest širine 2,70 m.
– C7: enosmerna asfaltirana cesta na meji ureditvenega območja, ob objektih O-3 in OB-5. Cesta ima uvoz iz Kidričeve ceste. Prečni profil ceste je sestavljen iz cestišča širine 3,50 m in pločnika širine 1,70 m.
– C8: na severnem delu ureditvenega območja se nahaja notranja asfaltirana manipulativna cesta širine 3,50 m do 4,00 m.
– KR: na severozahodnem delu ureditvenega območja se nahaja asfaltirano tropasovno obračališče za tovorna in osebna vozila.«
(Komunalno, energetsko urejanje, telekomunikacije in mikrourbana oprema)
16. člen odloka se spremeni in se po novem glasi:
»a) Kanalizacija
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi v skladu z zahtevami Javnega podjetja komunala Slovenj Gradec.
(2) Fekalne odpadne vode in primerno predčiščene tehnološke odpadne vode je potrebno voditi v javno fekalno kanalizacija – sistem Slovenj Gradec, št. 10112, ki se priključuje na centralno čistilno napravo. Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(4) Skladno s 64. členom ZV-1 je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. Zaradi navedenega je potrebno padavinske vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno (padavinsko) kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da ponikanje na predmetni lokaciji zaradi geološke sestave zemljine ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa kontrolirano z razpršenim razlivanjem po terenu, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice. Pri tem mora biti odvodnjavanje načrtovano tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.
(5) Onesnažene tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje fizikalno-kemijsko predčiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti, skladno z veljavnimi predpisi. Neonesnažene tehnološke hladilne vode se ne smejo mešati s tehnološkimi vodami in s fekalnimi vodami, pač pa se skladno s predpisi odvajajo neposredno v vodotok.
(6) V meteorno kanalizacijo lahko neposredno odtekajo le čiste padavinske vode. Padavinske vode iz manipulativnih, prometnih in parkirnih površin, ki so onesnažene z usedljivimi in plavajočimi snovmi, morajo biti mehansko očiščene in nato speljane v kanalizacijo z izlivom v reko Mislinjo oziroma Suhodolnico. Odvajanje čistih padavinskih voda z obravnavanega območja je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda.
(7) Pri načrtovanju rabe prostora je potrebno upoštevati minimalne odmike od primarnega kanala in od sekundarnih kanalov. Poseg v varstveni pas primarnega kanala je dopusten le pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec kanalizacije. Sekundarna kanalizacija naj poteka po prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da bo možno vzdrževanje tako sekundarnih kanalov kot priključkov objektov v skladu z veljavnimi predpisi. Pri načrtovanju meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati relief prostora.
b) Vodovod
(8) Na območju ureditvenega načrta “Sotočje” poteka vodovod dimenzije DUKTIL 100 mm, s katerega je možno oskrbeti predvideno območje s pitno in protipožarno vodo z vodovodnega omrežja Slovenj Gradec. Vodovodno omrežje je treba načrtovati in dimenzionirati tako, da bo:
– omogočeno neposredno priključevanje potrošnikov v skladu s predpisi,
– zagotavljalo požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi,
– zagotovljen predpisan odmik od drugih objektov ter komunalnih naprav in vodov.
(9) Dimenzijo vodovodnih cevi, kakor tudi mesto priklopa je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju zazidave, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav (Uradni list RS, št. 42/17).
(10) Za merjenje porabe vode naj se predvidijo jaški z vodomeri in zasuni izven objektov.
c) Ravnanje z odpadki
(11) S komunalnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavnim občinskim odlokom in občinskim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Urejene ploščadi za posode za komunalne odpadke (komunalne in ločeno zbrane odpadke) morajo biti dobro dostopne za dostavni promet in za pešce, dobro osvetljene in ne smejo skupaj s posodami za odpadke (kontejnerji) predstavljati oviro za preglednost prometa. Posode za komunalne odpadke naj bodo locirane v objektih oziroma bližini le-teh. Pri načrtovanju in lociranju zbirnih in odjemnih mest odpadkov je potrebno upoštevati vedutne značilnosti območja (na izpostavljenih legah je nujno predvideti zeleno bariero ali drug primeren način umestitve).
(12) Z industrijskimi odpadki (nevarnimi in nenevarnimi), ki nastajajo na območju ureditvenega načrta “Sotočje”, je potrebno ravnati v skladu z veljavno državno zakonodajo ter smernicami evropske skupnosti. Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov mora biti izvedeno tako, da ni ogroženo človekovo zdravje, da pri uporabi različnih postopkov ne pride do čezmerne obremenitve zraka, vode ali tal, prekomernega hrupa ali vibracij in neprijetnih vonjav. Prav tako se ne smejo poslabšati življenjski pogoji za živali in rastline. Za ravnanje z industrijskimi odpadki je odgovoren investitor.
(13) Odvoz odpadkov na ureditvenem območju UN sotočje se izvaja skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpaki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 85/11).
d) Plin
(14) Oskrbo območja urejanja z zemeljskim plinom zagotavlja mestno plinovodno omrežje. Pristojna javna gospodarska družba mestne občine mora za napajanje objektov izdelati programske rešitve oziroma pogoje priključitve za vsak objekt oziroma funkcionalno enoto.
(15) V skladu z občinskim Odlokom o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico (Uradni list RS, št. 2/92) je potrebno predvideti priklop na mestno plinsko distribucijsko omrežje.
(16) Priklop na plinsko distribucijsko omrežje je možno izvesti v bližini zazidave, kakor je razvidno iz grafične priloge list št. 5 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, na polietilensko cev PE 90 mm. Tlak plina v omrežju je 4 bar-e.
(17) Na začetku plinovoda v zazidavo je potrebno predvideti zaporni element ustrezne dimenzije.
(18) Plinski priključki morajo biti projektirani v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02) in so sestavni del projekta plinske instalacije.
(19) Projekt mora vsebovati plinske priključke z avtomatskimi zapornimi ventili (gas stop), projektirane v zemljišča posameznih parcel. Na fasadi objekta je potrebno predvideti plinsko omarico iz nerjavečega jekla v sklopu katere bo:
– glavna požarna pipa
– regulator tlaka 4 bar na 22 mbar
– plinski filter
– plinomer.
Elementi morajo biti vgrajeni tako, da je možno njihovo kasnejše vzdrževanje ali zamenjava.
(20) Meritev plina je potrebno predvideti z mehovnim plinomerom.
(21) Strojna dela pri izdelavi plinskega priključka izvaja dobavitelj plina ali od njega pooblaščen izvajalec. Meja izvedbe je požarna pipa.
(22) Pred uporabo plina mora investitor dobavitelju predložiti vso dokumentacijo o izvedbi plinskega priključka ter notranje plinske napeljave in uporabno dovoljenje.
e) Električno omrežje
(23) Na ureditvenem območju UN potekajo obstoječi in predvideni zemeljski elektro vodi ter naprave srednje in nizke napetosti, ki jih je potrebno pri načrtovanju objektov in ureditev upoštevati. Potek elektro vodov in naprav je razviden iz grafične priloge list št. 5 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(24) Električna energija za napajanje predvidenih poslovnih in stanovanjskih objektov je na razpolago v NN zbiralnicah v obstoječi transformatorski postaji 20/0,4 kV POSTAJALIŠČE: 013.
(25) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne predvidene objekte morajo investitorji pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje, soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektnim rešitvam.
(26) Pri načrtovanju in gradnji objektov na ureditvenem območju UN je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(27) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(28) Na območju UN Sotočje je predvidena preureditev in gradnja novih NN vodov:
– Za napajanje obstoječih in predvidenih objektov v upravljanju Avtoservisa se predvidi nov NN dovod iz TP Postajališče do KJ-1 (kabelski jašek) vzporedno z obstoječimi kabli. Od KJ-1 do KJ-2 in naprej do KJ-3, ki se izvede ob PMO-1, pa se kabel uvleče v zaščitno cev stigmaflex d=110 mm. Predvideni kabel lahko obremenimo z ldop=275 A, ker pa bo položen v cevi, se upošteva korekcijski faktor fc=0,85 in lmax=275 x 0,85 = 233 A.
– Za napajanje večstanovanjskega objekta se predvidi nov NN dovod iz TP Postajališče do PMO-2, ki bo vgrajena v objektu. Dovod se izvede s kablom NAYY-J 4x150+2,5 mm2, ki se položi v zemljo od TP Postajališče mimo KJ-1 vzporedno z obstoječimi kabli in naprej do parkirišča pri objektu OB-3. Preko parkirišča v sam objekt se kabel uvleče v zaščitno cev stigmaflex d=110 mm. V objektu se izvede merilna omara s 16 merilnimi mesti (15xstanovanje + skupna raba). Predvideni kabel lahko prav tako obremenimo z ldop=275 A, ker pa bo delno položen v cevi, se upošteva korekcijski faktor fc= 0,85 in lmax=275 x 0,85 =233 A, oziroma je dopustna prenosna moč kablovoda Pmax=160 kW.
(29) Za varovanje teh dveh izvodov se v TP Postajališče koristijo obstoječi varovalčni ločilniki I06 in I07.
(30) Po zahodni strani ureditvenega območja poteka tudi SN (20 kV) kablovod, ki napaja TP Prevent in po predvideni ureditvi bo potekal delno v cesti. Na tem delu je potrebno SN kablovod odkopati po predhodni zakoličbi ter ga prestaviti v zeleni pas med ograjo in cesto.
f) Javna razsvetljava
(31) Na vseh javnih in internih prometnicah ter območjih mirujočega prometa se postavi javna razsvetljava, ki se izvede sočasno z gradnjo objektov. Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipskimi elementi in oblikovno poenotena na celotnem območju. Pred izbiro in postavitvijo javne razsvetljave mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
g) Telefonsko in kabelsko omrežje
(32) Na območju je že obstoječe telefonsko kabelsko omrežje, ki ga bo potrebno ustrezno razširiti v skladu s pogoji distributerja.
h) Mikro urbana oprema
(33) Načelo enotne izbire in postavitve velja tudi za mikrourbano opremo (koši za smeti, klopi na zelenicah, ekološki otoki ipd.). Pred izbiro in postavitvijo komunalne opreme mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
(34) Na območju gradbene parcele za gradnjo večstanovanjskega objekta OB-3 se zagotovi prostor za izgradnjo otroškega igrišča v velikosti najmanj 115 m2. Igrala morajo biti ustrezno certificirana in redno vzdrževana. Za potrebe zagotavljanja iger z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov se uporabi in po potrebi preuredi obstoječe igrišče na območju mestnega središča.«
(zaščita pred poplavami, požarom in drugimi nesrečami)
17. člen odloka osnovnega odloka se v celoti spremeni, tako da se po novem glasi:
»a) Varovanje pred poplavami
(1) Ureditveno območje se nahaja v poplavnem območju, ki je ogroženo z visokimi vodami Suhadolnice in Mislinje. Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati ugotovitve, ki so podane v idejnem projektu ureditve sotočja reke Mislinje in Suhodolnice (Vodnogospodarski biro Maribor d.d., št. projekta 2211/99) in projektu PGD, PZI – Ureditev Suhodolnice od sotočja do mostu pri Rigelniku (Vodnogospodarski biro Maribor d.d., št. projekta 2277/00).
(2) Predvidene hidrotehnične ureditve iz prejšnjega odstavka za zagotovitev ustrezne poplavne varnosti obravnavanega območja morajo imeti prioriteto pri realizaciji posamičnih prostorskih posegov, ki morajo obvezno imeti ustrezna vodnogospodarska soglasja.
(3) Iz študije »Izdelava poplavnih kart na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Suhodolnica in Mislinja), št. G41-FR/14«, ki jo je meseca novembra 2014 izdelalo podjetje IZVO-R, d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je razvidno, da se lokacija sprememb in dopolnitev UN nahaja v območju razreda preostale poplavne nevarnosti. Zaradi navedenega je treba upoštevati dejstvo, da je lahko območje pri Q500 občasno poplavljeno, zato mora investitor ob izgradnji in obratovanju objektov izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov vode na vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Vse vstopne odprtine objektov naj se v primeru visokih voda varujejo z individualnimi začasnimi ukrepi za preprečevanje vdora poplavne vode v objekt (npr. protipoplavne vreče in ograje …).
(4) V času izvedbe nameravanega posega je potrebno načrtovati varnostne ukrepe za primer nastopa visokih vod Suhodolnice in Mislinje.
b) Varovanje pred požarom
(5) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ) in pri tem upoštevati tudi določila:
– 3. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) – zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) in zahteve od 3. do 12. člena II. in III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, 83/05) – zaradi zagotovitve virov vode za gašenje;
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) – zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
(6) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
c) Varovanje pred škodljivim delovanjem potresov
(7) Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče.«
(merila in pogoji za varovanje okolja)
18. člen odloka osnovnega odloka se v celoti spremeni, tako da se po novem glasi:
»a) Splošno
(1) Pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih predpisov in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Za zahtevnejše posege v prostor, za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje, je potrebno primerjalno upoštevati tudi evropske normative.
(2) Na območju ureditvenega načrta ni dovoljeno umeščati dejavnosti z emisijskimi učinki, ki presegajo dovoljene vrednosti. Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor so dovoljeni le, če se bo z njihovo realizacijo izboljšalo obstoječe stanje. Investitor mora to dokazati z meritvami obstoječega stanja in z monitoringom vplivov na okolje po realizaciji investicije. Rezultate meritev mora posredovati Mestni občini Slovenj Gradec na podlagi posebnega dogovora o načinu in posredovanju le-teh. Vse obstoječe dejavnosti, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje zraka, vode, tal in hrup je potrebno sanirati oziroma, kolikor to ni možno, jih je potrebno opustiti.
(3) Za vsak poseg v prostor, kjer se pričakujejo negativni vplivi na okolje, mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti strokovno oceno oziroma celovito poročilo o vplivih na okolje. S ciljem razvoja mesta Slovenj Gradec lahko Mestna občina Slovenj Gradec z odlokom sprejme strožje mejne vrednosti za emisije v ozračje, kot jih predpisuje državna in evropska zakonodaja.
(4) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
b) Varstvo voda in podtalja
(5) Ureditveno območje se nahaja v sotočju vodotokov Suhodolnica in Mislinja, meteorne vode, ki bodo speljane v vodotok morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, mejne vrednosti za izpust v vode (Uradni list RS, št. 35/96). Vse odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo morajo po kvaliteti ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo (Uradni list RS, št. 35/96). Za tehnološke odpadne vode, ki ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti za izpust v vode, mora biti pred priključkom na meteorno kanalizacijo urejeno odvzemno mesto za odvzem vzorcev vode za analizo kakovosti.
(6) Pred zasipom novozgrajene ali rekonstruirane kanalizacije mora biti izvršen preizkus vodotesnosti, ki ga izvede podjetje, ki ima koncesijo za to dejavnost.
(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda – voda si mora investitor za poseg v podzemno vodo, skladno s 115. in 125. členom ZV-1 pred izdajo mnenja pridobiti:
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote,
– Samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m.
(8) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
(9) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (geosonda), si bo moral investitor predhodno, pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1 pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde). Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 C, 1000 Ljubljana, na podlagi posebne vloge.
(10) Za novogradnjo avtopralnice, kjer se za opravljanje dejavnosti rabi voda kot pretežna sestavina, je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje) ZV-1.
(11) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
(12) V skladu z 31. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) in 150. členom ZV-1 si mora investitor pri naslovnem organu po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje s področja upravljanja z vodami.
(13) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja oziroma mnenja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
(14) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.
c) Varstvo zraka
(15) Objekti na območju “Sotočja” se ogrevajo s priključitvijo na mestno toplovodno omrežje ali pa s priključitvijo na mestni plin v skladu s pogoji upravljalca in v skladu z ustreznim občinskim odlokom.
(16) Nove dejavnosti ne smejo presegati predpisanih mejnih emisijskih vrednosti, prav tako ne sme prihajati do neprijetnih vonjav, ki bi moteče vplivale na ljudi. Zaradi neugodnih meteoroloških razmer v mestu Slovenj Gradec, je potrebno na lokaciji emisijskih izpustov na območju “Sotočja” na podlagi rože vetrov prikazati porazdelitev onesnaženosti v prostoru. Roža vetrov mora zajeti obdobje, ko so v mestu Slovenj Gradec najslabši meteorološki pogoji. Predlog časovnega obdobja za izdelavo rože vetrov naj izdela Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Če bo porazdelitev onesnaženosti v prostoru pokazala, da se ob določenih vremenskih pogojih emisije širijo proti stanovanjskim predelom, bo moral investitor zagotoviti izvajanje kontinuirnih meritev imisij v ozračju na tem območju.
d) Hrup in vibracije
(17) Za vsak poseg v prostor, ki predstavlja potencialni vir hrupa in vibracij, je potrebno izdelati strokovno oceno vplivov na okolje in njena navodila s predlaganimi rešitvami upoštevati v projektih PGD/PZI (lokacije dovozov, parkirišč, nakladalne ploščadi, lokacije in protihrupna zaščita ventilacijskih sistemov, regulacijskih ventilov, sistemov za opozarjanje, temeljenje strojev in naprav ipd.). V ureditvenem območju velja – na podlagi pretežne namenske rabe – obrtno industrijska cona – III. stopnja varstva pred hrupom.«
19. člen odloka (POSEBNA MERILA IN POGOJI PO FUNKCIONALNIH ENOTAH) se dopolni z naslednjim odstavkom:
»S temi spremembami in dopolnitvami odloka o UN Sotočje se na novo določijo funkcionalne enote za območje sprememb in dopolnitev odloka, katerih potek je razviden iz grafične priloge Prikaz območja sprememb in dopolnitev UN v sklopu UN Sotočje (grafični list 1.2)«
(1) 20. člen odloka se dopolni tako, da se za funkcionalno enoto F4 (Proizvodno jedro) doda enota F5 – gospodarska cona in F6 – območje centralnih dejavnosti s tekstom:
»F5 gospodarska cona
Obstoječi objekt O-2 se dozida z objektom OB-4
Tlorisni gabarit maksimalno 30,20 x 15,80 m
Višinski gabarit P+1 in je poravnan (usklajen) z obstoječim objektom – maksimalna višina 10,00 m.
Namembnost: obrtna, skladiščna, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.
Etapnost: možna je etapna gradnja objekta v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
Obstoječi objekta O-3 se dozida z objektom OB-5
Tlorisni gabarit maksimalno 30,20 x 18,30 m
Višinski gabarit P+1 in je poravnan (usklajen) z obstoječim objektom – maksimalna višina 10,00 m.
Namembnost: obrtna, skladiščna, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.
Etapnost: možna je etapna gradnja objekta v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
OB-1
Tlorisni gabarit maksimalno 22,80 x 7,00 m
Višinski gabarit P – maksimalna višina 6,00 m
Namembnost: avtopralnica.
OB-2
Tlorisni gabarit maksimalno 22,80 x 7,00 m
Višinski gabarit P – maksimalna višina 6,00 m
Namembnost: sušilnica/sesanje.
Oblikovanje fasad dozidanih objektov se prilagaja fasadam obstoječih objektov. Lahko pa se fasada izvede tudi iz sodobnejših kvalitetnih materialov v smislu obnove celotnega objekta (obstoječega in dozidanega).
Oblikovanje fasad objektov OB-1 in OB-2 se prilagodi funkciji objekta. Posebno pozornost je potrebno posvetiti fasadi, s pogledom na Kidričevo cesto. Barvni toni fasad naj bodo pastelni. Močne in kričeče ter fluorescentne barve niso dovoljene.
Način gradnje: OB-1 in OB-2 se gradijo kot lahke jeklene konstrukcije. OB-3 in OB-4: klasična gradnja z AB temelji in AB etažnimi ploščami. Obodne nosilne stene, ki so zasute, se pozidajo z betonskim votlakom, ostale stene se pozidajo z opečnim votlakom. Ostrešja se prilagodijo izvedbi strehe.
F6 – območje centralnih dejavnosti
OB-3
Maksimalni tlorisni gabarit 35,50 x 17,70 m (priporočljiva je izvedba v obliki črke H ali U zaradi členjenosti stavbne mase).
Višinski gabarit: maksimalno K+P+2
Namembnost: večstanovanjski ali poslovno stanovanjski objekt.
Etapnost: možna je etapna gradnja objekta v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
Zelene površine: za vsako stanovanje v poslovno stanovanjskem objektu s šest ali več stanovanji, je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin, od tega najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro manjših otrok (do 12 let) in najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov. Najmanjša velikost otroškega igrišča je 100 m2. Igrišča za igro otrok je treba umakniti od prometnic oziroma ustrezno zavarovati (s pregledno ograjo). V kolikor so površine za igro manjših otrok od večstanovanjskih stavb oddaljene do 100 m, površine za igro otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na gradbeni parceli ni treba urediti in se lahko namenijo ostalim zelenim površinam.
OB-6
Maksimalni tlorisni gabarit 58,75 x 12,25 m.
Višinski gabarit: maksimalno K+P+1.
Namembnost: poslovni objekt.
Etapnost: možna je etapna gradnja objekta v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
N1
Tlorisni gabarit: maksimalno 10,00 x 6,10 m.
Višinski gabarit: maksimalno P, maksimalno 4,00 m.
Namembnost: skladišče.
N2
Tlorisni gabarit: maksimalno 5,50 x 8,00 m.
Višinski gabarit: maksimalno P, maksimalno 2,50 m.
Namembnost: kolesarnica, ekološki otok.
Oblikovanje:
Fasade: se prilagaja funkciji posameznega objekta. Pri poslovno stanovanjskem objektu je potrebno posebno pozornost nameniti izbiri fasadnih oblog. Le te naj bodo kvalitetne v pastelnih tonih. Izbor močnih barv ni dovoljen. V močnejših tonih so lahko zgolj posamezni poudarki na objektu.
Način gradnje: N1 in N2 se gradijo kot lahke jeklene konstrukcije. OB-3 in OB-6: klasična gradnja z AB temelji in AB etažnimi ploščami. Obodne nosilne stene, ki so zasuti, se pozidajo z betonskim votlakom, ostale stene se pozidajo z opečnim votlakom. Ostrešja se prilagodijo izvedbi strehe.«
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko v funkcionalni enoti F6 postavljajo smiselno, kot dopolnitev obstoječe gradnje, z upoštevanjem omejitvenih faktorjev iz 12. člena odloka.
Za 20. členom se dodajo členi 20.a, 20.b in 20.c, ki se glasijo:
(1) Gradnja objektov s pripadajočo komunalno infrastrukturo se lahko gradi po delih v več fazah. Pred izdajo uporabnega dovoljenja za vsak posamezen zgrajen del objekta mora biti zgrajena vsa komunalna infrastruktura, ki je potrebna za priključitev posameznega objekta ali zaključenega dela objekta.
(2) Faze se lahko izvajajo tudi sočasno in v poljubnem vrstnem redu, skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem.
(1) Odmiki posameznih objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Objekt ceste, parkirišča ali manipulativnega dvorišča se lahko gradi z odmikom 1,00 m od parcelne meje. Preproste žične ograje je dopustno postaviti do parcelne meje ob soglasju lastnika sosednje parcele, v nasprotnem primeru znaša minimalni odmik 0,50 m.
(1) Dopustna odstopanja pri namembnosti objektov
Pri namenu objektov je lahko namembnost in dejavnost v objektu tudi drugačna, kot je določena s tem odlokom, v kolikor je usklajena z dejavnostjo, kot jo za to območje določa občinski prostorski načrt v času izdaje gradbenega dovoljenja.
(2) Dopustna odstopanja pri tlorisnem in višinskem gabaritu objektov:
Osnovna toleranca je do +1,00 m (v okviru gradbene meje) oziroma do +1.00 m pri višinskem gabaritu. Vsi objekti so lahko tudi manjši. Prav tako je pri vseh objektih je dopustna opustitev ali izvedba kletne etaže.
(3) Objektu O-3 je dopustno dodati 3. nadstropje, vendar le v manjšem obsegu (1/3) tlorisne površine in ne na delu objekta, kjer le-ta tvori ulično fasado Francetove ulice.
(4) Dopustna odstopanja pri koti pritličja in kota terena:
Kota terena se prilagaja poteku obodnih cest oziroma dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ±0.20 m.
(5) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), določenih s tem odlokom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali gradbenotehničnih ali lastniških ter drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(6) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu odloku. V primeru odstopanj od pogojev se ponovno pridobi mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.«
(vpogled v spremembe in dopolnitve UN)
Spremembe in dopolnitve UN Sotočje so na vpogled na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec in na Upravni enoti Slovenj Gradec.
(prenehanje uporabe določil osnovnega ureditvenega načrta in prostorsko izvedbenih pogojev)
Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec za del EUP SG-86 in EUP SG-11 v delu, ki so zajeti v ureditveno območje sprememb in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu Sotočje.
Nadzor nad izvajanjem teh sprememb in dopolnitev UN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0014/2018
Slovenj Gradec, dne 21. marca 2019
Mestne občine Slovenj Gradec
Tilen Klugler l.r.
