Na podlagi 94. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 31/12) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 3. redni seji dne 20. marca 2019 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki obsega:
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 56/14).
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(2) OPN velja na celotnem območju občine.
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Odlok OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Prehodne in končne določbe
V. Priloge:
– Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi
– Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja.
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
2.1.1. | Zasnova prostorskega razvoja | 1:50.000 |
2.1.2. | Zasnova gospodarske javne infrastrukture | 1:50.000 |
2.1.3. | Okvirna območja naselij in razpršene poselitve | 1:50.000 |
2.1.4.1. | Usmeritve za razvoj poselitve | 1:50.000 |
2.1.4.2. | Usmeritve za razvoj v krajini | 1:50.000 |
2.1.4.3. | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:50.000 |
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1 | Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste | 1:50.000 |
2 | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:50.000 |
3 | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5.000 |
4 | Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture | 1:5.000 |
5 | Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (DO-12) | |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša: je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP): je skupna površina vseh etaž stavbe izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se pri mansardi upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
3. Drevnina: so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
4. Dvojček: sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
5. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ): je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
6. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP): je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine.
7. Frčada: je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev in zračenje mansardnih ali podstrešnih prostorov.
8. Funkcionalno drevo: je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino spodnjega dela krošnje min 2,2 m nad tlemi.
9. Klet (v nadaljevanju K): je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol; število kletnih etaž ni omejeno.
10. Legalno zgrajeni objekt: je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
11. Nelegalna gradnja: pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalen objekt je tudi objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine.
12. Otroško igrišče: je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
13. Parcela objekta: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
14. Praviloma: izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
15. Raščen teren: so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
16. Sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
17. Svetla višina prostora: je merjena od gotovega poda do gotovega stropa najnižjega dela iste etaže.
18. Trg: je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
19. Veduta: je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
20. Višina objekta: ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
21. Zaselek: je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
22. Zbiralnica: je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
23. Zbirni center: je zbirni center v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, predhodno sortiranje in predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov ter aktivnostim iz področja preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe.
24. Zelena streha: je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
25. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.
26. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno ali poševno streho majhnega naklona. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod terasno etažo, obodni zidavo pa morajo biti umaknjeni v notranjost tlorisa zadnje etaže pod terasno etažo.
27. Zbirno mesto je stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij.
28. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je začasno mesto, namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, bioloških ter kosovnih odpadkov.
29. Avtobusna postajališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov.
30. Premična zbiralnica: je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki in drugi nenevarni odpadki, ki jih določi izvajalec javne službe.
(2) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica | Pomen kratice |
BTP | bruto tlorisna površina |
ČN | čistilna naprava |
DLN | državni lokacijski načrt |
DPN | državni prostorski načrt |
EUP | enota urejanja prostora |
FZ | faktor zazidanosti parcele objekta |
FZP | faktor zelenih površin |
K | klet |
KS | krajevna skupnost |
LN | lokacijski načrt |
M | mansarda |
MRP | merilno regulacijska postaja |
OLN | občinski lokacijski načrt |
OPN | občinski prostorski načrt |
OPPN | občinski podrobni prostorski načrt |
P | pritličje |
PM | parkirno mesto |
pPIP | podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
PPIP | posebni prostorski izvedbeni pogoji |
sPIP | splošni prostorski izvedbeni pogoji |
TP | transformatorska postaja |
ZN | zazidalni načrt |
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot so ga določali predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, pred uveljavitvijo nove prostorske in gradbene zakonodaje (Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.)). Če je za investitorja ugodneje, se lahko upošteva tudi pomen izrazov, kot jih določa nova prostorska in gradbena zakonodaja.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II.1 Splošne določbe
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
4. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
5. Določitev območij razpršene poselitve
6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04)
– Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04)
– Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije – delovni osnutki
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture
– Razvojni program Občine Dobrova - Polhov Gradec od 2012–2022.
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občina Dobrova - Polhov Gradec leži na obrobju Ljubljanske kotline in je v gospodarskem smislu z njo tesno povezana. Občina je bila pred letom 1994 del Občine Ljubljana – Vič - Rudnik, po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi pa je skupaj z današnjo Občino Horjul tvorila novo samostojno občino. V letu 1998 sta se ti dve občini ločili in nastala je današnja Občina Dobrova - Polhov Gradec. Občina meji na občine: Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Logatec, Vrhnika, Horjul, Log - Dragomer, Brezovica, Mestna občina Ljubljana in Medvode.
(2) Občina meri 118 km2. V začetku leta 2011 je v 33 naseljih živelo 7.325 prebivalcev (v začetku leta 2018 7.661), v 2.445 gospodinjstvih (v letu 2015 2.502). Povprečna velikost gospodinjstva je bila v letu 2011 3,2 člana, do leta 2015 pa se je zmanjšala na 3,0. Področje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 62 prebivalcev/km2. Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v bolj ravninskih predelih in dolinah, medtem ko so za gričevnati in hriboviti svet značilna prostrana naselja, zaselki in samotne kmetije.
(3) Območje urbaniziranega podeželja pokriva vzhodni del občine od občinske meje do Polhovega Gradca ter obsega večino območja KS Dobrova in deloma KS Polhov Gradec. Območje v neposredni bližini Brezovice je primestno območje Ljubljane s svojo dobro dostopnostjo oziroma z dobrimi prometnimi povezavami, kar vzpodbuja poselitev dnevnih migrantov v zaposlitvena sedišča širšega območja mesta Ljubljane. Območje manj urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od Polhovega Gradca do zahodne občinske meje. To so slabše dostopna hribovska območja z manjšimi naselji in redko, razpršeno poselitvijo, ki zajemajo območja KS Črni Vrh in KS Šentjošt ter večji del KS Polhov Gradec.
(4) Z državnim središčem je Občina Dobrova - Polhov Gradec povezana v različnih funkcionalnih vidikih: zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem, rekreacijskem, urbanem, skratka vse bolj postaja somestje ljubljanske metropole, ki pa želi na drugi strani ohranjati in razvijati svojo samostojnost.
(5) Po popisu leta 2002 je bilo v občini 3.091 aktivnih prebivalcev (v letu 2017 3.424). Od tega je bilo nezaposlenih oseb 288 (v letu 2017 222). Samozaposlenih je bilo ob popisu 2002 276. Vseh zaposlenih oseb v občini je skupaj 2.427.
(6) V letu 2006 je imela občina 1.240 delovnih mest (v letu 2017 1.492) ali 0,180 delovnega mesta na prebivalca (v letu 2017 0,19). Pretežni delež podjetij je malih, kar 93 % podjetij v občini ima do 5 zaposlenih. Kljub izrazitemu trendu povečevanja števila delovnih mest v zadnjih letih pa je razmerje med zaposlitvenimi možnostmi in delovno aktivnim prebivalstvom izrazito neugodno. Poleg tega je neugodna tudi prostorska razporeditev delovnih mest, saj je pretežno število delovnih mest locirano v Dobrovi z bližnjo okolico. Struktura delovnih mest po gospodarskih dejavnostih je prav tako neugodna, saj je pretežni delež delovnih mest (58,2 % v gospodarskih družbah) v sekundarnem sektorju, medtem ko je delež delovnih mest v gospodarskih družbah v terciarnem in kvartarnem sektorju padel.
(7) Naseljenih stanovanjskih enot (2.394) v Občini Dobrova - Polhov Gradec je bilo leta 2002 85,3 %, 7 % bivanjskih kapacitet (186 enot) nenaseljenih, 6,9 % pa se jih je uporabljalo le občasno. V letu 2015 je bilo 2611 stanovanjskih enot, od tega 79 % naseljenih. Glede na velikost stanovanjskih površin je v občini približno po četrtino takih, ki imajo kvadrature med 61 in 80 m2, 81–100 m2 ter več kot 100 m2. Manj zastopana so stanovanja manjša od 41 m2. Po popisu leta 2002 so v občini z 31 % prevladovala trisobna stanovanja. Lastništvo stanovanj v občini je skoraj v 100 % zasebni lasti fizičnih oseb, javnega sektorja je zanemarljivo malo (1 %), povprečne velikosti stanovanj pa so večje (88,4 m2) od republiškega povprečja (republiško povprečje znaša 74,6 m2).
(8) Oskrbne in storitvene dejavnosti (centralne dejavnosti) so v večini naselij v občini pomanjkljivo zastopane. Razen Dobrove in delno Polhovega Gradca nobeno naselje nima dovolj funkcij za doseganje ustreznega nivoja oskrbe.
(9) Kmetijske površine v Občini Dobrova - Polhov Gradec obsegajo približno 28 % celotnega ozemlja občine. Od tega je najboljših kmetijskih zemljišč približno 75 %.
(10) V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 442 kmetij (v letu 2010 385), ki imajo v uporabi 8.351 ha zemljišč (v letu 2010 7.751 ha), od tega je 3.102 ha kmetijskih (v letu 2010 3.054 ha). Po posameznih velikostnih razredih je v občini 14 % kmetij, ki uporablja do 2 ha kmetijskih zemljišč, 32 % kmetij uporablja od 2 do 5 ha, 31 % kmetij od 5 do 10 ha, 23 % kmetij je večjih od 10 ha. Struktura kmetijskih površin na vzhodu občine, ki se nahajajo predvsem ob vodotokih, ob Gradaščici in Horjulki, je bolj homogena, prevladujejo pa njivske kmetijske površine in intenzivni travniki. Kmetijske površine na zahodnem delu občine pa so izrazito razdrobljene in grupirane v celkih. Od kmetijskih površin v občini največji delež pripada intenzivnim travnikom – kar polovica. Sledijo jim ekstenzivni travniki (28 %) ter njivske površine (14 %). Raba kmetijskih površin so večinoma tako intenzivni kot ekstenzivni travniki. Njive in vrtovi se nahajajo predvsem v pasovih od Podsmreke do Gabrij, od Dolenje vasi do Polhovega Gradca ter na kmetijskih površinah v okolici naselja Brezje. Za zahodni del občine pa je značilna izrazita prevlada intenzivnih in ekstenzivnih travniških površin.
(11) Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec obsegajo gozdovi približno 68 % celotnega ozemlja. Od tega je približno 600 hektarjev zavarovanih z državnim izhodiščem kot varovalni gozd. Torej je v občini zavarovanih približno 7 % gozdov.
(12) Na območju občine ni podeljenih pravic za izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin. Največji nelegalni kop Hrastenice ni saniran, zato lahko pride do premika zemeljskih mas, kar ogroža tudi zaselek Belo nad njim. V občini so tudi ostali manjši nelegalni kopi, ki so evidentirani (35. člen).
(13) V Občini Dobrova - Polhov Gradec je 23 naravnih vrednot državnega pomena in 23 naravnih vrednot lokalnega pomena, 6 ekološko pomembnih območij, 2 zavarovani območji, 4 posebna varstvena območja (območja Natura 2000).
(14) Varstvo kulturne dediščine občina zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so enote kulturne dediščine upoštevane kot potencial in kot element varstva. Na območju občine se varujejo arheološka najdišča in arheološke ostaline, registrirana dediščina, kulturni spomeniki ter varstvena območja dediščine.
(15) Zaradi hudourniške narave največjih vodotokov v občini (predvsem Gradaščice) so bili že do sedaj potrebni tehnični ukrepi v strugi za preprečevanje erozijskega delovanja ter poplavljanja. Poplavna območja se nahajajo vzdolž struge Male vode, Božne, Horjulščice in Gradaščice ter ob njenih hudourniških pritokih. Vzrok za poplave je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu ter zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij.
(16) Občina ima velik delež zelo ogroženih območij občine zaradi zemeljskih plazov. Kar 34,14 % površine občine je ocenjeno kot območja zelo velike ogroženosti, 9,60 % velike ogroženosti in 30,04 % srednje ogroženosti (podatki UL FGG, 2004).
(17) Občina Dobrova - Polhov Gradec na svojem vzhodnem delu sega na obrobje Ljubljanske kotline, katero sekajo potresno še vedno aktivni tektonski prelomi, ki pomenijo potencialno potresno območje. Območje občine spada v najaktivnejše seizmološko območje – gorenjsko-ljubljansko območje (C1), kjer lahko predvidevamo največjo možno magnitudo 6,2 in največjo možno intenziteto 8. stopnje po MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) lestvici, ki ima 12 stopenj. Iz tega sledi, da je verjetnost katastrofalnega rušilnega potresa velika.
(18) Po požarni obremenitvi večine vasi (naselij) spada v II. kategorijo požarne obremenitve. Od objektov predstavljajo največjo problematiko z vidika požarne varnosti starejši stanovanjski objekti in industrijski objekti (Hoja, Indos).
(težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občina je neposredno vezana na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Značilne so močne vsakodnevne delovne, šolske in druge migracije, ki povzročajo gost promet, predvsem avtomobilski, kar obremenjuje celotno območje tako glede ekologije kot varnosti prebivalcev. Prednost je majhna oddaljenost od glavnega mesta, kjer so delovna mesta in institucije. Za občino je značilno mirno bivalno okolje, pri čemer je potrebno vztrajati. Z mestom Ljubljana so vzpostavljene cestne povezave (Podutik, Vič, Brezovica), ki pa jih je potrebno še dodatno urediti.
(2) Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje:
– velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane;
– zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja;
– pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti;
– težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča;
– slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju zdravstva;
– stalno zniževanje ravni oskrbe v središčnih naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine;
– nelegalne gradnje iz preteklih let;
– pomanjkanje kapacitet rekreacijske in športne infrastrukture;
– slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine, ki se postopoma dograjuje;
– pomanjkljivo vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin;
– središčna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev;
– neustrezno vzdrževanje in vodenje nekaterih državnih cest;
– neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine, predvsem pa na odseku državne ceste do Polhovega Gradca;
– neustrezen dostop od središča Dobrove preko Podsmreke do avtocestnega priključka Brezovica.
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Glede na izjemno ugodno geografsko lego v osrednji slovenski regiji in dobro prometno dostopnost ima občina možnosti za kvalitetno umestitev dejavnosti v vzhodni ter osrednji del občine.
(2) Največji razvojni potencial občine predstavlja razvoj turizma in rekreacije. Kljub nizki stopnji urbaniziranosti mora občina pozornost posvetiti urejanju javnih zelenih površin, tako v okviru naselij (otroška igrišča, športna igrišča, manjši trgi …) kot tudi v odprtem prostoru.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Občina ima s sosednjimi občinami v večini slabe povezave, z izjemo Ljubljane ter deloma Horjula, kamor deloma gravitira lokalno središče Šentjošt nad Horjulom. Slabe prometne povezave ima predvsem s Škofjo Loko. S sosednjimi občinami ima skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja. S sosednjimi občinami si deli območje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, ki predstavlja še neizkoriščen potencial v razvoju turizma in rekreacije.
(2) Občina Dobrova - Polhov Gradec je dokaj dobro prometno povezana z mestom Ljubljana, ki predstavlja glavno zaposlitveno središče tudi za prebivalce Občine Dobrova - Polhov Gradec, kar povzroča velike dnevne migracije. Dobra prometna povezanost z Ljubljano pa poleg prednosti hkrati tudi slabi oskrbne funkcije Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(3) Po izgradnji avtoceste ima Občina Dobrova - Polhov Gradec težave s prometno dostopnostjo avtocestnih priključkov, zato bo občina težila k izgradnji avtocestnega priključka Bokalce.
(4) Občina ima obsežno poplavno območje, ki se razteza tudi v sosednje občine. Za rešitev poplavne varnosti je izdelan državni prostorski načrt (DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec).
II.2.2 Cilji prostorskega razvoja občine
10. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Zaradi ugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2021 oceni na 8.500 prebivalcev.
(2) Gospodarstvo
– Določiti zadostne površine za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju.
– Zagotoviti zadostne površine in ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
– Omogočiti razvoj podeželskega dela občine, predvsem na območju Polhograjskega hribovja, z zagotavljanjem zadostnih površin in vzpodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij.
(3) Turizem in rekreacija
– Vzpostaviti varno javno pot za kolesarja od Ljubljane do Polhovega Gradca z vzpostavitvijo turističnih in rekreacijskih programov ob osi in navezavo na ostale turistične dejavnosti občine.
– Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev športno-rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.
(4) Gospodarska javna infrastruktura
– Določiti prostorske pogoje za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine.
– Sanirati in prevzeti v upravljanje vse vodovodne sisteme v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture.
– V največji možni meri nadgraditi kanalizacijski sistem na celotnem območju občine s priključitvami na čistilne naprave.
– Nadaljevati izgradnjo omrežja zemeljskega plina na območjih, kjer tehnične možnosti to omogočajo in je gradnja omrežja upravičena, ter spodbujati priključevanje na zgrajeno omrežje.
– Zagotoviti kvalitetno telekomunikacijsko infrastrukturo na celotnem območju občine.
– Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovano javno pot za kolesarja, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.
(5) Razvoj naselij
– Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini razvijati policentrično, z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru.
– Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij.
– Izboljšati urbano podobo naselij Dobrova in Polhov Gradec z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z vzpodbujanjem moderne izgradnje in arhitekturno/urbanistične prenove v novih delih naselja ter ob upoštevanju še ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih. Posebno pozornost posvetiti ohranjanju ter prenovi vaških jeder, predvsem z umeščanjem novih dejavnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju aktivnosti jeder.
– Naselju Dobrova dolgoročno zagotoviti ustrezne površine za širitev.
– Zaustaviti težnje po nadaljnjem širjenju obcestne razvlečene stanovanjske pozidave.
– Z vzpostavitvijo evidence in s pripravo izvedbenih pogojev omogočiti sanacijo obstoječih nelegalnih gradenj, ki neposredno služijo stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti na celotnem območju občine, če le-te niso v nasprotju z varstvenimi in drugimi režimi.
– S podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike zavarovati interese občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.
II.2.2.1 Prioritete uresničevanja ciljev
Prioritetni projekti občine so:
– Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.
– Varovanje obstoječih in zagotavljanje novih vodnih virov.
– Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema.
– Izboljšanje energetske oskrbe občanov z izboljšanjem stanja oskrbe z električno energijo ter izvedbo daljinskega ogrevanja s plinifikacijo in daljinskega ogrevanja z biomaso na območjih strnjene poselitve; daljinsko ogrevanje z biomaso se lahko izvaja le na območjih, kjer ni predvidena izgradnja omrežja zemeljskega plina in niso obremenjena s prekomerno onesnaženostjo zraka z delci PM.
– Zagotovitev prostorskih pogojev za nova delovna mesta v občini predvsem na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Poiskati tudi možnosti za zaposlovanje na domovih, tako v obliki dopolnilnih dejavnosti kot tudi manjših obrtnih delavnic.
– Zagotovitev prostorskih pogojev za izboljšanje turistične ponudbe občine z izgradnjo in rekonstrukcijo prometnic (kolesarska pot, obvoznice, varen peš promet) ter prenovo naselij (Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Šentjošt, Črni Vrh, Dvor, Butajnova …).
II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja.
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Občina bo še naprej krepila vlogo središč Dobrove in Polhovega Gradca. Polhov Gradec se bo razvijal kot kulturno-turistično-rekreacijski, Dobrova pa kot upravni center. Prednostno se ureja vse javne površine v obeh naseljih, poseben poudarek pa je potreben na vzpostavitvi kvalitetnega upravnega jedra občine, kamor naj se locirajo glavne mesto tvorne in mesto služne dejavnosti. V Dobrovi se z urbano prenovo zagotovi prepoznavnost upravnega središča, v Polhovem Gradcu pa s celostno prenovo izboljša podoba naselja, kot glavnega turističnega centra občine iz zahodnega dela Ljubljanske urbane regije.
(2) Občinski upravni center Dobrova je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne. Razvoj funkcij upravnega središča občine se (namesto na poplavno ogroženem območju v Razorih) omogoča z zaokrožitvijo Dobrove neposredno ob obstoječem jedru (upravnem središču), gospodarskih funkcij (dolgoročno) v Šujici (vključena v urbanistični načrt Dobrove), njegov prostorski razvoj pa se delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Gabrje, Hruševo, Razori, Šujica in Stranska vas.
(3) Tudi občinski kulturno-turistično-rekreacijski center Polhov Gradec je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne, zato se prostorski razvoj delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Briše pri Polhovem Gradcu, Podreber in Srednja vas pri Polhovem Gradcu.
(4) Površine za razvoj oskrbnih dejavnosti so zagotovljene predvsem v Dobrovi in Polhovem Gradcu, določijo pa se tudi v predvidenih razvojnih centrih na podeželskem območju: Šentjošt, Črni Vrh, Gabrje, Brezje pri Dobrovi in Podsmreka.
(5) Kolesarska povezava od Ljubljane do Polhovega Gradca bo postala turistična os, na katero se programsko navezuje celostna turistična ponudba, vključno s prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine.
(6) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tudi na celotno območje Polhograjskega hribovja z osrednjima naseljema Šentjošt in Črni Vrh. Oživi se že obstoječi krajinski park Polhograjski dolomiti.
(7) Na območju Polhograjskega hribovja se z ohranjanjem primarnih dejavnosti ohranja podeželski značaj občine, ob vzpodbujanju dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe.
(8) Stanovanjsko gradnjo se pretežno usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Predvidijo se širitve središčnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.
(9) Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometnih povezavah.
(10) Posebno pozornost se nameni prostorskemu razvoju prostočasnih dejavnosti.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Omrežje naselij z vlogo naselij
VLOGA NASELJA/SREDIŠČA | RANG NASELJA/SREDIŠČA |
Pomembnejša lokalna središča | Delitev funkcij: Dobrova, Polhov Gradec |
Lokalna središča | Šentjošt nad Horjulom, Črni Vrh |
Ostala naselja | |
Pomembnejše ostalo naselje | Podsmreka, Brezje pri Dobrovi |
(2) Funkcije naselij/središč
NASELJE/SREDIŠČE | FUNKCIJE |
Dobrova | stanovanjske, upravne, družbene, trgovske, gostinske, zdravstvene, kulturne, prometne, športno-rekreacijske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene |
Polhov Gradec | kulturne, družbene, turistične, trgovske, gostinske, zdravstvene, prometne, športno-rekreacijske, stanovanjske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene |
Šentjošt nad Horjulom | družbene, upravne, trgovske, gostinske, turistične, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene, poslovne in storitvene, gospodarske |
Črni Vrh | trgovske, upravne, šolske in izobraževalne, gostinske, turistične, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene |
Podsmreka | trgovske, gostinske, zdravstvene, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene, gospodarske |
Brezje pri Dobrovi | upravne, šolske in izobraževalne, trgovske, gostinske, poslovne in storitvene, športno-rekreacijske, stanovanjske |
V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi, turističnimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter malim gospodarstvom.
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Skozi občino potekata dve državni cesti:
– v smeri vzhod-zahod od Ljubljane skozi Dobrovo in Polhov Gradec do Ljubljanice – cesta 3. reda R3-1369,
– v smeri vzhod-zahod od Horjula preko Občine Dobrova - Polhov Gradec proti Gorenji vasi 2. reda R2-407.
(2) Pomembno prometno povezavo z avtocestnim obročem in Ljubljano predstavljata tudi lokalni cesti Brezovica–Dobrova in Podutik–Dobrova.
(3) Pomembna je načrtovana javna pot za kolesarja Ljubljana–Polhov Gradec.
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistične načrte je potrebno izdelati za naselja Dobrova, Polhov Gradec in Podsmreka.
(2) Zaradi bogate kulturne krajine, atraktivne naravne in kulturne dediščine, zanimivih geografskih značilnosti je za območje Polhograjskega hribovja kot podlago za podrobnejše urejanje območja potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.
II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
15. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
II.4.1 Prometna infrastruktura
Zasnova prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture-prometno omrežje.
(prometna infrastruktura)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
(3) Zaradi slabega prometnega režima znotraj posameznih naselij so nujne izgradnje obvoznic ob naseljih Polhov Gradec (južna in vzhodna obvoznica – vzhodno od gradu), Dvor (južna obvoznica), Gabrje (vzhodna obvoznica), Šujica (zahodna obvoznica), Dobrova (vzhodna obvoznica ob vzpostavitvi novega centra) in Stranska vas (zahodna obvoznica).
(4) Občina ima zasnovano kolesarsko omrežje, ki bo povezovalo občino z Ljubljano ter Horjulom. Občinska kolesarska mreža se bo dopolnila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet oziroma z izgrajevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.
(5) Omrežje pešpoti je zasnovano na podlagi zasnove pešpoti v ljubljanski urbani regiji. Razvijalo se bo v navezavi na turistična območja celotne občine ter kolesarske mreže.
(6) Občina Dobrova - Polhov Gradec je vključena v mrežo avtobusnih linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP d.o.o.). Avtobusna postajališča so razporejena po večini naselij občine in tako omogočajo dostop prebivalcev do sredstev javnega prevoza. Mreža javnega potniškega prometa se ohranja in nadgrajuje z namenom zmanjšanja obremenitve z dnevnimi migracijami proti Ljubljani. Ponudbo javnega potniškega prometa se v Dobrovi dopolnjuje z ureditvijo parkirnih površin »parkiraj in presedi« (P+R). Občina si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje ustrezne dostopnosti do avtobusnih postajališč za pešce in kolesarje.
(7) Za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti bo občina spodbujala energetsko varčno in učinkovito vožnjo tudi z iskanjem lokacij za postavitev polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic ipd.
II.4.2 Okoljska infrastruktura
Okoljska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura.
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
Oskrba s pitno vodo
(1) Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo glede na geografske možnosti. Po razpoložljivih podatkih je skupna dolžina vodovodnega omrežja (brez vodovoda Gorjanc–Podsmreka) in delov lokalnih vodovodov približno 157 km.
(2) Le del vodovodnega omrežja na skrajnem jugovzhodnem delu Občine Dobrova - Polhov Gradec v izmeri slabih 5 km (naselja Podsmreka, Komanija in nekaj hiš Draževnika) je v upravljanju JP Vodovod-Kanalizacija in se navezuje na ljubljanski centralni vodovodni sistem.
(3) Nekatere vodovodne sisteme bi bilo potrebno še prenesti v upravljanje Občini Dobrova - Polhov Gradec.
(4) Območje Občine Dobrova - Polhov Gradec je višinsko zelo razgibano. Poselitev je le deloma strnjena, veliko je območij razpršene poselitve, ki niso oskrbovana iz javnih vodovodnih sistemov. Ti objekti se oskrbujejo z vodo iz lastnih zajetij in omrežij.
Vodovodni sistem | Naselja, ki imajo vodovod | število zajetij |
Dobrova | Dobrova, Gabrje, Hruševo, Razori, Selo, Stranska vas in Šujica | 2 |
Osredek | Osredek pri Dobrovi | 1 |
Brezje | Brezje | 4 |
Hruševo | Hruševo | 1 |
Polhov Gradec | Babna Gora, Polhov Gradec, Pristava, Podreber in Srednja vas | 4 |
Briše | Briše | 1 |
Podreber | Podreber | 1 |
Dvor – Dolenja vas | Dvor in Dolenja vas | 3 |
Hrastenice | Hrastenice | 1 |
Praproče | Praproče, Zalog, del Setnika | 1 |
Črni Vrh - Smolnik | Črni Vrh in Smolnik | 1 |
Srednji Vrh - Rovt | Rovt in Srednji Vrh | 1 |
Šentjošt | Šentjošt | 3 |
Kurja vas | Kurja vas | 1 |
Planina | Planina | 3 |
Suhi dol | Suhi dol | 2 |
Butajnova | Butajnova | 1 |
Tabela 1: Pregled vodovodnih sistemov v občini
5) V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.
(6) Prihodnji razvoj vodovodnih sistemov na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec bo prednostno usmerjen v izboljšanje, obnovo in modernizacijo obstoječih vodovodnih sistemov in postopno povečevanje sedanjih zmogljivosti.
Varovanje obstoječih vodnih virov
(1) Obstoječi vodni viri se varujejo skladno z akti o njihovem zavarovanju.
Zagotavljanje novih vodnih virov
(1) Na podlagi podatkov o predvideni gradnji stanovanjskih, javnih, industrijskih in drugih objektov bo treba opredeliti prihodnje potrebe po pitni vodi, poiskati možnosti za širitev zmogljivosti v obstoječih vodnih virih, poiskati in opredeliti nove vodne vire.
(2) Dolgoročno se evidentira možnost izkoriščanja vodnega vira na lokaciji aluvialne prodne ravnine gorvodno od Šujice na levem bregu Gradaščice med reko in cesto Dobrova Polhov Gradec. Ocenjuje se, da bi bilo možno v obravnavanem prodnem vodonosniku Gradaščice zajeti od 150–180 l/s pitne vode. Območje se obravnava kot pomemben vodni vir za del Občine Dobrova - Polhov Gradec in istočasno kot rezervni vodni vir za Mestno občino Ljubljana.
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda
(1) Na območju občine je gradnja kanalizacijske infrastrukture v izgradnji. Obratuje šest večjih kanalizacijskih sistemov: Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Hruševo (Selo), Podsmreka, Polhov Gradec in Šujica - Gabrje.
(2) Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. upravlja z javno kanalizacijo za odvod odpadnih voda na območjih naselij Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Hruševo (Selo), Podsmreka, Polhov Gradec in Šujica - Gabrje.
(3) V naselju Dobrova je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Dobrova. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Horjulščico.
(4) V naselju Polhov Gradec je zgrajeno kanalizacijsko omrežje deloma v ločenem, deloma v mešanem sistemu. Na kanalizacijskem sistemu so zgrajeni trije razbremenilniki, ki razbremenjujejo padavinsko vodo v potok Božno. Odpadna voda se očisti na ČN Polhov Gradec.
(5) V naselju Šujica in delu Gabrja je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Šujica, padavinske vode pa v potok Gradaščico.
(6) Naselje Podsmreka je skoraj v celoti kanalizirano, odpadne vode se čistijo na CČN Zalog v Ljubljani.
(7) V naselju Hruševo (Selo) sta zgrajena 2 sistema kanalizacijskega omrežja. V Hruševu (Selo 1) je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Selo 1. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Gradaščica. V Hruševu (Selo 2) je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Selo 2. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Gradaščica.
(8) V naselju Brezje pri Dobrovi je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Brezje.
(9) Večina objektov v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, ima odpadne vode speljane v pretočne greznice z odvodom v bližnje odvodnike.
(10) V občini so bile na podlagi obstoječega operativnega programa pripravljene tri stopnje prioritet izvajanja izgradnje javne kanalizacije. Na podlagi osnovnega programa je bilo določeno, da se do leta 2015 naseljema Dobrova in Stranska vas zagotovi infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa se na omrežje javne kanalizacije priključi 80 % vse nastale odpadne vode na tem območju. Na podlagi tretje stopnje operativnega programa je bilo določeno, da se do leta 2015 naseljem Šujica, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Hruševo, Gabrje, Šentjošt nad Horjulom, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Razori, Smolnik, Setnik in Briše pri Polhovem Gradcu zagotovi infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa se na omrežje javne kanalizacije priključi 70 % vse nastale odpadne vode na tem območju javne kanalizacije. Država pripravlja novi Nacionalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki bo osnova za sprejem novega Občinskega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda. Takoj po sprejemu novega Nacionalnega programa bo občina pristopila k izdelavi novega Občinskega programa. Novi Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda se bo od obstoječega razlikoval, tako po časovnem terminu izvedbe opremljanja, kot po območjih gradnje kanalizacijskih območjih. Pri načrtovanju opremljanja kanalizacije v občini bo tako potrebno upoštevati zadnji sprejeti Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda.
(11) Trenutno se izvaja rekonstrukcija ČN Polhov Gradec. Po izvedeni rekonstrukciji se bo nanjo izvedla navezava zgrajene kanalizacije v naseljih Polhov Gradec in Podreber. V prihodnosti se načrtuje rekonstrukcija ČN Dobrova.
Ravnanje z odpadki
Na območju občine je potrebno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. Ureditev zbirnega centra se zagotovi v gospodarski coni v Šujici (načrtovana dolgoročno) ali na drugi ustrezni lokaciji. Na območju občine je organizirano zbiranje nevarnih komunalnih na premičnih zbiralnicah in kosovnih odpadkov.
II.4.3 Telekomunikacijska infrastruktura
18. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Na območju občine je potrebno z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. Na območjih razpršene poselitve je potrebno zagotoviti brezžične povezave.
(2) Načrtuje se opremljenost občine z optičnim kablom.
II.4.4 Energetska infrastruktura
Energetska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura.
(energetska infrastruktura)
Elektroenergetsko omrežje
(1) Preko občine potekata prenosna daljnovoda:
– DV 220 kV Divača–Kleče,
– DV 2x110 Kleče–Logatec.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati križanje z elektroenergetskim koridorjem daljnovoda 220 kV Divača Kleče in predvideno rekonstrukcijo obstoječega 220 kV voda na napetostni nivo 2x400 kV.
(3) V občini je 78 obstoječih in 20 predvidenih transformatorskih postaj, ki so namenjene predvsem gospodinjstvom in za drugi odjem, le ena transformatorska postaja v Polhovem Gradcu je namenjena industriji. Možnost napajanja občine je s treh strani:
– RP RUŽV DV Lučine
– RP Vrhnika DV Žiri
– RP Kozarje DV Polhov Gradec in DV Horjul.
(4) Zaradi slabše zmogljivosti nekaterih transformatorskih postaj prihaja do velikih nihanj električne napetosti na posameznih območjih.
(5) V občini se v naslednjih 5 letih ne predvideva izgradnja večjih porabnikov energije, razen na območjih načrtovanih poslovnih con.
(6) Potrebe po energiji se bodo predvidoma povečale za 10 % kljub izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, saj je predvidena rast novih porabnikov precej večja od prihrankov učinkovite rabe.
(7) V občini je, poleg oskrbe s tekočimi in trdimi fosilnimi gorivi, ki se ocenjuje kot dobra, tudi pomemben energetski vir potencial lokalnih obnovljivih virov. Predvsem so pomembni izraba lesne biomase, sončne energije in vode.
Plinovodno omrežje
(1) Oskrba Občine Dobrova - Polhov Gradec z zemeljskim plinom se izvaja preko distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je v upravljanju sistemskega operaterja Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zemeljski plin prejema iz prenosnega plinovodnega omrežja M3, MRP Šempeter NG-odcep Ljubljana, preko merilno regulacijske postaje v Kozarjah. Distribucijsko plinovodno omrežje je izvedeno od merilno regulacijske postaje proti jugu – preko Draževnika, Komanije, Podsmreke do Tržaške ceste ter proti severu preko Razori, Dobrove, Šujice in Gabrja.
(2) Na območju občine se predvideva izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice.
(3) Cilj občine je, da zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novo načrtovanih in obstoječih stavb, kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na zemeljski plin povsod tam, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale. Obnovljive vire se prednostno uporablja na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.
(4) Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave. Izgradnja plinovodnega omrežja je predvidena v naseljih Stranska vas, Hruševo in Gabrje, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije.
(5) Ostali del Občine Dobrova - Polhov Gradec ni predviden za plinifikacijo zaradi redke poseljenosti in velikih razdalj brez pozidave med posameznimi zaselki. Izjema bodo morebitna nova ureditvena zazidalna območja v neposredni bližini že navedenih območij za plinifikacijo.
(6) Oskrbo objektov za potrebe ogrevanja izven območij predvidenih za plinifikacijo bo potrebno reševati z lokalnimi viri, na primer samostojna ali skupna postaja utekočinjenega naftnega plina, postavitev energetskega vira na biomaso in podobno.
Daljinsko ogrevanje
(1) Predvideno je toplovodno daljinsko ogrevanje javnih in poslovnih stavb ter stanovanjskih hiš, ki že imajo sistem hišnega centralnega ogrevanja.
(2) Potencialni porabniki daljinskega ogrevanja se nahajajo na območju naselij Pristava, Briše in Polhov Gradec.
Male hidroelektrarne
(1) Vodotoki v občini imajo dovolj velik vodni potencial za izgradnjo malih hidroelektrarn, saj so na teh potokih že bile številne žage in mlini. Z izgradnjo mHE bi poleg pridobljene električne energije stabilizirali vodotoke (jezovi) in dvignili podtalnico. Izgradnja objektov za vodnogospodarsko koriščenje ne sme biti v nasprotju z načeli varstva narave.
Alternativni viri energije
(1) Občina bo spodbujala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine, posebej obnovljivih energetskih virov, pri čemer bo zahtevala, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje. Prednostno se spodbuja uporaba energentov, ki prispevajo tudi k zmanjševanju onesnaženosti z delci PM in drugimi onesnaževali zunanjega zraka.
(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
II.4.5 Ostala infrastruktura
20. člen
(1) Oskrba naselij z javno razsvetljavo je skoraj 80-odstotna. Zaradi neenakomerne poseljenosti pa so hriboviti kraji mnogo slabše oskrbljeni z javno razsvetljavo kakor nižje ležeči. V vaškem jedru je javna razsvetljava, zaselki in samotne kmetije pa so brez nje.
(2) Usmeritev občine je, da se razširi javna razsvetljava na neosvetljene pohodne in vozne površine.
V občini so pokopališča ob cerkvah: na Dobrovi, v Dvoru, v Polhovem Gradcu, Šentjoštu in Črnem Vrhu. Vsa pokopališča imajo mrliške vežice. Širitev pokopališč je možna na vseh lokacijah, razen v Dvoru.
II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
Okvirna območja naselij so prikazana na karti 2.1.3 Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve.
(določitev območij naselij)
Območja naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec so: Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica, Smolnik, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom, Šujica, Vodomet in Zalog.
II.6 Določitev območij razpršene poselitve
Območja razpršene poselitve so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo na celotnem območju občine in se pojavljajo na območjih statističnih naselij Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polh. Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Rovt, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica – del, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polh. Grad., Srednji vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom in Šujica.
(2) Na območjih statističnih naselij Babna Gora, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Gabrje, Podsmreka, Razori, Setnica – del, Setnik, Srednji Vrh, Stranska vas, Šujica, in Dobrova se osamela poselitev mestoma zgosti v zaselke ali druge oblike strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.
II.7 Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo
Usmeritve za razvoj poselitve so prikazane na karti 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve.
(1) Razvoj naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj območij naselij, pri čemer se prvenstveno upoštevajo najprej razpoložljive možnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih zazidanih površin, s celovitimi prenovami naselij ali njihovih delov, sanacijami degradiranih območij ter izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč.
Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokrožitvami naselij v primeru, da znotraj naselja ni več primernih razpoložljivih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(2) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(3) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(notranji razvoj, prenova in širitve naselij)
(1) Za naselja Dobrova in Polhov Gradec se zagotovi prenova naselij. Za stara jedra ostalih naselij je predvidena prenova, ki obsega predvsem funkcionalno in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.
(2) Širitve se načrtujejo za naselje Dobrova. Ker je le-ta prostorsko izredno omejena, se širitve predvidevajo v naseljih Razori, Hruševo, Gabrje, Šujica in Stranska vas, ki so z Dobrovo funkcionalno povezana, delovna mesta in razvoj proizvodnih dejavnosti pa se zagotavlja tudi v gospodarski coni v Šujici, ki je z Dobrovo funkcijsko povezana (vključena je v urbanistični načrt Dobrove). V naselju Polhov Gradec se načrtuje notranji razvoj s površinami za širitev na zahodu naselja, skupaj z delno prenovo jedra naselja. Tudi Polhov Gradec ima veliko omejitvenih faktorjev za širitev, zato se širitve predvidevajo tudi v naseljih Briše, Podreber in Srednja vas, ki so s Polhovim Gradcem funkcionalno povezana. Manjše širitve so predvidene tudi v drugih naseljih, predvsem v naselju Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom.
(3) Ostala naselja se zaokrožujejo in dopolnjujejo.
(4) Za vsa naselja se zagotavlja notranji razvoj naselij.
(5) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj naselij in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč.
(6) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti in turizma.
(7) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet naselja ali njegovega dela.
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.
(2) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfiktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(3) Stanovanjska dejavnost:
Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa jo bomo ohranjali (v funkciji ohranjanja poselitve). Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih Dobrova, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Podsmreka, Komanija, Stranska vas, Šujica, Hruševo, Gabrje, Dvor pri Polhovem Gradcu, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom.
V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet. Zaradi preprečevanja emisijskih vplivov je potrebno poskrbeti za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v območju naselij Smolnik in Osredek pri Dobrovi.
(4) Centralne dejavnosti
Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v središčnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
Območja družbenih dejavnosti so v območjih središčnih naselij, kjer bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj.
Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij in šolstva se te še nadalje razvijajo v Dobrovi in Polhovem Gradcu, dejavnosti varstva predšolskih otrok v Dobrovi in Polhovem Gradcu, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se grupirajo v središču Dobrova in na novo oblikujejo tudi v središču Polhov Gradec.
Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih Gabrje, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi in Šentjošt nad Horjulom, že predvidene, a ne zadostno izkoriščene pa na območju naselja Dobrova. Na območju naselja Polhov Gradec se vzpostavlja novo športno-rekreacijsko območje, za parkovne površine se opredeli območje Kalvarije (ko bo na območju umaknjeno varovanje varovalnih gozdov s predpisom o varovalnih gozdovih), načrtuje pa se tudi zelena cezura med gradom in načrtovano obvoznico.
Vsa ostala naselja, ki so namenjena predvsem bivanju in dopolnjevanju s kmetijsko dejavnostjo, se lahko dopolnjuje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi pod pogojem, da ta služijo potrebam prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja.
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.
(5) Gospodarske dejavnosti
Večje površine za poslovno proizvodne dejavnosti so načrtovane v naseljih Polhov Gradec, Dobrova, Podsmreka, Gabrje-Žerovnik, Srednja vas in (dolgoročno) v gospodarski coni v Šujici, ki je z Dobrovo funkcijsko povezana (vključena je v območje urbanističnega načrta).
Proizvodne dejavnosti se prednostno umešča v gospodarske cone, poslovne in servisne dejavnosti ter proizvodno obrt pa tudi v druga območja centralnih dejavnosti, namenjenih gospodarskim dejavnostim. V gospodarske cone se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. V funkciji ohranjanja poselitve in zmanjševanja delovnih migracij se lahko malo gospodarstvo in obrt razvijata in umeščata tudi v ostala naselja, če se z njimi ne povzroča čezmernih vplivov na okolico.
(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)
(1) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot novo naselje v občini, ni.
(2) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so na območju občine neizrazita. V večini primerov gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(3) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve v občini, ni.
(4) Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira (lahko se jim določijo stavbna zemljišča enako kot površinam razpršene poselitve). Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
(usmeritve za razpršeno poselitev)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, je možna širitev stavbnih zemljišč za gradnjo novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati kulturno krajino.
(2) V demografsko ogroženih območjih se praznjenje območij razpršene poselitve preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva, razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...) ter razvoj turizma. Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3) V središčnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) V ravninskem delu občine bomo pri razvoju območij naselij in zaselkov težili k večji urbanizaciji, preostala območja naselij in zaselkov bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v hribovitih delih občine na območjih razpršene poselitve pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v dolinskem delu občine se prepreči z zelenimi cezurami.
(2) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se smiselno sledi usmeritvam urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta ob upoštevanju utemeljenih razvojnih možnosti.
II.8 Usmeritve za razvoj v krajini
Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini.
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine v Občini Dobrova - Polhov Gradec bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.
(4) Krajina v Občini Dobrova - Polhov Gradec se bo razvijala v štirih smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina, pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.
(5) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja na robovih Ljubljanske kotline ter doline reke Horjulke (v osrednjem do vzhodnem delu občine), ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.
(6) Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Polhograjskega hribovja (osrednje in zahodno območje občine) s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.
(7) Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja Ljubljanske kotline na skrajno vzhodnem delu občine, ki imajo pridelovalni potencial tal.
(8) Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine.
(9) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin. To je predvsem na zahodnem območju občine.
(10) Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeželski in športno-rekreacijski turizem predvsem na podeželskih območjih Polhograjskega hribovja z navezavo tudi v dolinski del občine (kolesarski turizem). Izhodiščna točka in glavni turistični center občine je Polhov Gradec.
(11) Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in renaturacijo vodotokov. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda.
(12) Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v območja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo območja opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Nelegalne kope se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja.
II.8.1.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
(1) V Občini Dobrova - Polhov Gradec kmetijska zemljišča zavzemajo slabo tretjino vseh površin. Pretežni del le-teh se nahaja v ravninskem delu. Kmetijsko dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč na območju ravninskega dela občine. Ohranjati pa je potrebno tudi manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitem delu predvsem z vidika pašne živinoreje.
(2) V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: poljedelstvo, živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.
(3) Na hribovitih območjih bomo kmetijska zemljišča ohranjali kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih gospodarstev.
(4) Na območju občine se za ohranjanje kvalitetne naravne krajine urejajo ekstenzivni planinski pašniki ter čistijo zaraščajoče planine.
(5) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini bomo na celotnem območju spodbujali ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Ohranjali in širili bomo travniške sadovnjake, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(6) Za ohranjanje naravne ter kulturne krajine bomo na območju občine spodbujali razvoj podeželskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev.
(7) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za razvoj ali preselitev kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih zemljišč.
(1) V Občini Dobrova - Polhov Gradec gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem.
(2) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazovitih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
(3) Območje občine sodi v porečje Gradaščice s pritokom Horjulko, ki se nato steka v Mali Graben. Vsi potoki, ki tečejo iz Polhograjskega hribovja v Gradaščico, so hudourniškega značaja.
(4) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(5) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.
(6) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve.
(7) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(8) Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju upoštevati zakonodajo s področja voda ter omejitve in pogoje iz aktov o zavarovanju. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Določila tega odstavka je potrebno upoštevati tudi za varovanje virov pitne vode, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij, tako za javne vodovode, ter lastno oskrbo s pitno vodo in zasebne vire pitne vode, ki še niso v upravljanju javne službe.
(9) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice.
(1) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.
(3) Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.
(4) Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).
(5) Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje Polhograjskega hribovja. Območja nižinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi.
(6) Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Polhov Gradec. Kot sekundarna rekreacijska izhodišča se opredeli Šentjošt nad Horjulom ter Črni Vrh.
(7) Pomembnejše športno-rekreacijsko območje je območje smučišča Šentjošt nad Horjulom ter območje novih športno-turističnih površin v Polhovem Gradcu. Večje športno rekreacijske površine se načrtuje še nad Osredkom pri Dobrovi (adrenalinski park, glamping ipd.) pod naseljem Topol pri Medvodah (sv. Katarina), zahodno od Butajnove (adrenalinski park) ter v dolini Širokega potoka (športna igrišča, razvoj turizma).
(8) Športno-rekreacijska ponudba Polhograjskega hribovja temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (smučišče). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti.). Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno-rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Ureditve na območjih vodnih virov se lahko načrtujejo le skladno z omejitvami in pogoji iz veljavnih predpisov o zaščiti pitne vode in posebnih smernic.
Na podlagi podatkov Geološkega zavoda Slovenije je v občini poleg evidentiranega nelegalnega kopa Hrastenice, ki ga je potrebno sanirati, dodatno evidentiranih še 21 nelegalnih kopov. Od teh je 9 nelegalnih kopov (Butajnova, Planina nad Horjulom, Črni Vrh-c, Srednji vrh-a, Črni Vrh-d, Smolnik-a, Smolnik-b, Gabrše in Srednja vas) možno opredeliti kot potencialne prostore za namen izkoriščanja mineralnih surovin v primeru izkazanega interesa. Izkoriščanje mineralnih surovin na teh lokacijah bo možno le v primeru na novo podeljene rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi Zakona o rudarstvu. Preostale nelegalne kope: Potok, Planina nad Horjulom-b in c, Črni Vrh-a in b, Kucelj-Mrzel Grič, Setnik, Selo nad Polhovim Gradcem, Praproče, Setnica, Dvor in Marevšnikar se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin; 3 nelegalne kope (Hruševo, Petračev Graben in Črni Vrh-e) se prepusti procesu naravne samosanacije.
II.8.1.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Polhograjsko hribovje:
Območje značilne raztresene razporeditve poselitve z manjšimi naselji in razpršeno poselitvijo. Značilno je, da se naselja in razpršena poselitev nahajajo na uravnavah terena ali v pobočjih; stavbe so razporejene v gruče oziroma skladno linijam terena; značilna je umestitev cerkva na dominantnih točkah. Pobočja so v večjem deležu pokrita z gozdovi, ki so pretežno na prisojnih pobočjih in uravnavah izkrčeni. Območje členijo in prekinjajo tudi spremembe reliefa, ki z ozkimi grapami ustvarjajo hitre vertikalne prehode. Preplet raztresene razporeditve poselitve, gozdne in (izkrčene) kmetijske krajine na razgibanem reliefu pričuje o prostorski pestrosti območja.
(2) Polhov Gradec:
Naselje je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Historično naselje ima večje število objektov kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete urbanističnega spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne dediščine.
(usmeritve za posamezna krajinska območja)
Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na enote odprtega prostora, ki se jim v OPN načrtu določi podrobnejše usmeritve. Ta območja so:
KE1 – Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje
(1) Enoto odprtega prostora Polhograjsko hribovje okvirno sestavljajo višji predeli severno ter bolj gričevnati predeli zahodno od Polhovega Gradca.
(2) Za predel severno od Polhovega Gradca so značilna izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba prepleta značilne raztresene razporeditve poselitve (manjša naselja, razpršena poselitev), gozdne in kmetijske krajine.
(3) Za razgibano gričevje zahodno od Polhovega Gradca je značilen večji obseg tradicionalne kmetijske krajine. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba ter struktura kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij in razpršene poselitve ter njihova značilna umestitev v krajino. Nova poselitev se prednostno (kot zaokrožitev) umešča v obstoječe vasi, zaselke in druga obstoječa območja razpršene poselitve.
Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti na krčevinah in preprečuje zaraščanje celkov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.
(4) Na celotnem območju enote odprtega prostora Polhograjsko hribovje se ohranja tradicionalno pašništvo (varstvo pred zaraščanjem). Ohranja se značilen arhitekturni tip, omejuje se gradnjo počitniških objektov in spodbuja razvoj turističnih kmetij v povezavi z izletništvom in nastanitvijo. Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije, ki ga je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. Varuje se območja vodnih virov.
KE2 – Enota odprtega prostora Ključ
(1) Hribovje z reliefno dinamiko in izoblikovanimi vegetacijskimi pasovi, ki je pretežno neposeljeno. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Varuje se območja vodnih virov. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje.
KE3 – Enota odprtega prostora Debeli hrib
(1) Izrazito gozdnata strma pobočja. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje.
KE4 – Enota odprtega prostora Osredek
(1) Nagibi prehodnega pasu med dnom doline in gozdnatimi pobočji so večinoma med 10 in 20 %, čeprav se mestoma pojavljajo tudi izravnave ali pa večje strmine. Relief je razgiban. Ponekod gre za širša razgibana območja, ki se dvigajo nad dnom doline, drugod zgolj za ozek, komaj opazen pas, kjer se strmo gozdno pobočje skoraj brez prehoda stika z ravnim dolinskim dnom. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj ter kot zaokrožitev obstoječih poselitvenih območij. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine.
KE5 – Enota odprtega prostora Dobrova
(1) Značilna je mehko razgibana krajina. Značilne so tudi točke, ki zaradi izjemnega položaja in prepoznavne oblike ustvarjajo prepoznavnost tega območja. Značilen je pojav vodotokov, obraščenih z obvodno vegetacijo, ki se pojavljajo sredi obdelanih kmetijskih površin. Gozdov je v ravnini ostalo bolj malo, ker so bile vse primerne površine izkrčene za kmetijstvo. Gozdna vegetacija se je ohranila še ob rekah (poplavni gozdovi) in manjših potokih.
(2) V krajinskem vzorcu se poselitev pojavlja na robovih, na prehodih v pobočja, pa tudi na ravnini, pri čemer se izogiba občasno poplavljenim predelom. Območje je gosto poseljeno. Za primestni del je značilna pretežno poselitev v enostanovanjskih hišah, mnoga manjša naselja pa so še ohranila kmečki značaj.
(3) Naselja so oblikovana tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij.
(4) Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev in širitev. Kmetijsko rabo se ohranjanja v čim bolj obstoječem obsegu. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije.
KE6 – Enota odprtega prostora Polhov Gradec
(1) V enoti se kmetijske površine (večinoma travniki) izmenjujejo z zaplatami drevnine – gozdnimi otoki, sadovnjaki, gručami dreves ali potezami grmovnic. Večina naselij je umeščenih v to območje – na rob dolinskega dna, nekatera pa so tudi na ravnini.
(2) Naselja so večinoma oblikovana tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij. V enoti ima večino naselij izrazito prepoznavno jedro.
(3) Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev in širitev. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije.
KE7-Enota odprtega prostora smučišče Šentjošt
(1) Smučišče Šentjošt se nahaja v neposredni bližini centra vasi.
KE8 – Enota odprtega prostora kamnolom Hrastenice
(1) Območje opuščenega nadzemnega pridobivalnega prostora se nahaja neposredno ob naselju Hrastenice in ob cesti Dobrova–Polhov Gradec.
II.8.1.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8 stopnje po MSK lestvici, poplave ob Gradaščici, Horjulščici, Mali vodi in njihovih pritokih, zemeljski plazovi, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servis Petrol Dobrova, KZ Polhov Gradec, ki ima v okviru svoje trgovine s kmetijskim in gradbenim materialom tudi črpalko za prodajo dizelskega goriva D2 za kmetijske namene ter plinovod M3, ki v občini predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.
(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Dobrovi ter Polhovem Gradcu. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz Ljubljanskega UKC.
(2) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin. V primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 220 oseb, od tega 45 družin. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih pri osnovnih šolah na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ter podružničnih v Črnem Vrhu in v Šentjoštu. Če osnovne šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov na Dobrovi, Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu in Šentjoštu.
(3) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.
(4) Občina javnih zaklonišč nima. Hoja – Mobiles Polhov Gradec ima zgrajeno lastno zaklonišče za 50 oseb, opremljeno z opremo za RBK zaščito. V OŠ Polhov Gradec je bilo pri gradnji objekta pred približno 25 leti grajeno tudi zaklonišče, vendar ni bilo dokončano do funkcionalne faze. Ocenjuje se, da bi ta prostor lahko uporabili kot zaklonilnik za nekajurno bivanje do 50 ljudi za šolske potrebe.
(5) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih.
II.8.1.4 Območja za obrambne potrebe
(območja za obrambne potrebe)
V občini je perspektivno območje za obrambne potrebe na območju Pasja ravan.
II.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se v večji meri ohranja. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se prednostno izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti poselitev (na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij in robovih poselitve, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja ipd.). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(4) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče razen kot zaokrožitve poselitve.
(5) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno vzpostaviti evidenco stanja na obstoječih območjih ter opredeliti potencialne prostore za izkoriščanje mineralnih surovin. Ostala območja nelegalnih kopov se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
(6) Na območju občine je potrebno dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov.
(7) Pri določitvi območij voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Kjer to ni možno se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(8) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.
(9) Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar je gradnja na teh zemljiščih možna le po predhodno izdelani hidrološko hidravlični presoji z določitvijo razredov nevarnosti, ki ugotovi možnost gradnje na poplavnem zemljišču.
II.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
42. člen
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov:
– V poselitvenih območjih zahodnega hribovitega dela ter severnega območja nad dolino Gradaščice prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob regionalni cesti so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti.
– V poselitvenih območjih središčnih naselij se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, načrtuje poselitev večje gostote do 80 preb/ha.
– V območjih zmerne urbanizacije se načrtuje gradnja zmerne gostote do 50 preb/ha.
– V poselitvenih območjih ostalih območij se načrtuje poselitev manjše gostote.
– V naseljih zahodnega hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
– V ravninskem in dolinskem delu do Polhovega Gradca se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij ali območij razpršene poselitve.
(2) V hribovitih predelih ter na poplavnih območjih ob vodotokih je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe.
43. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– namensko rabo prostora,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru. Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje (npr. ogrožena (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita) in vodovarstvena območja, območja varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varovalni gozdovi itd.), je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje oziroma mnenje pristojnega soglasodajalca (mnenjedajalca).
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtih različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek. Za nekatera območja razpršene poselitve, kjer prihaja do bistvenih razlik med dejanskim in zemljiškokatastrskim stanjem (npr. se podatek iz katastra stavb zaradi razhajanj med različnimi geodetskimi podlagami ne nahaja na parceli zemljiškokatastrskega podatka kot je zapisano v njegovem tekstovnem (atributnem) podatku), je bil za določitev meje uporabljen zemljiškokatastrski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza, kolikor meja sovpada s parcelno mejo, zato lahko prihaja do posameznih razhajanj med zarisom meja v OPN in podatki o dejanskem stanju prostora.
(3) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškokatastrskega prikaza in prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej.
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
– ureditvene enote odprtega prostora, ki obsegajo območja vseh namenskih rab, tako stavbna kot druga zemljišča,
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč po posameznih naseljih.
(2) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč so nadalje členjene na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(1) Ureditvene enote odprtega prostora so:
Enota odprtega prostora | Oznaka enote odprtega prostora |
KE1 | Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje |
KE2 | Enota odprtega prostora Ključ |
KE3 | Enota odprtega prostora Debeli hrib |
KE4 | Enota odprtega prostora Osredek |
KE5 | Enota odprtega prostora Dobrova |
KE6 | Enota odprtega prostora Polhov Gradec |
KE7 | Enota odprtega prostora smučišče Šentjošt |
KE8 | Območje opuščenega nadzemnega pridobivalnega prostora kamnolom Hrastenice |
(2) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč po naseljih so naslednje:
Oznaka funkcionalne enote | Ime naselja |
BA | BABNA GORA |
BE | BELICA |
BD | BREZJE PRI DOBROVI |
BR | BRIŠE PRI POLHOVEM GRADCU |
BU | BUTAJNOVA |
ČR | ČRNI VRH |
DO | DOBROVA |
DL | DOLENJA VAS PRI POLH. GRADCU |
DR | DRAŽEVNIK |
DV | DVOR PRI POLHOVEM GRADCU |
GA | GABRJE |
HR | HRASTENICE |
HU | HRUŠEVO |
KO | KOMANIJA |
LO | LOG PRI POLHOVEM GRADCU |
OS | OSREDEK PRI DOBROVI |
PL | PLANINA NAD HORJULOM |
PO | PODREBER |
PS | PODSMREKA |
PG | POLHOV GRADEC |
PR | PRAPROČE |
RA | RAZORI |
RO | ROVT |
SE | SELO NAD POLHOVIM GRADCEM |
SC | SETNICA – DEL |
SK | SETNIK |
SM | SMOLNIK |
SV | SREDNJA VAS PRI POLH. GRAD. |
SR | SREDNJI VRH |
ST | STRANSKA VAS |
ŠE | ŠENTJOŠT NAD HORJULOM |
ŠU | ŠUJICA |
ZA | ZALOG |
47. člen
(enote urejanja prostora)
(1) EUP so prikazane v kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja
– zaporedno številko EUP.
Primer: DO-01
(2) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A
– zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini.
Primer: A 01
(3) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora.
Primer: KE1
(4) Enote urejanja odprtega prostora se lahko delijo na manjša območja, ki so označena z oznako odprtega prostora s poddelilko sestavljeno iz črke »R« in zaporedne številke.
Primer: KE5/R1.
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene v III.4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji oziroma drugimi členi tega odloka določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji, razen če ni z drugimi členi tega odloka določeno drugače.
(4) Za posamezno EUP oziroma manjša območja so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji, razen če ni z drugimi členi tega odloka določeno drugače.
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju in Prilogi 2 tega odloka.
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, in veljavnih področnih predpisov. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
(3) Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe oziroma EUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma manjših območjih znotraj EUP v skladu z določili 44. člena tega odloka.
III.1 Namenska raba prostora
50. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
OSNOVNA NAMENSKA RABA | PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA | ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | | |
| S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| SS – stanovanjske površine | SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje |
| | SSs – območja stanovanjske strnjene gradnje |
| SK – površine podeželskega naselja | |
| | SKj – območja historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja |
| SP – površine počitniških hiš | |
| C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
| CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | |
| CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
| | CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami |
| | CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in obrti |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
| IG – gospodarske cone | |
| IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | |
| B – POSEBNA OBMOČJA | |
| BT – površine za turizem | |
| Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport | |
| ZP – parki | |
| ZD – druge urejene zelene površine | |
| ZK – pokopališča | |
| P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | |
| PC – površine cest | |
| PO – ostale prometne površine | |
| O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
| A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | | |
| K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
| K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | |
| G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
IV. OBMOČJA VODA | | |
| VC – CELINSKE VODE | |
| VI – VODNA INFRASTRUKTURA | |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | | |
| f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | |
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, dovoljene naslednje vrste gradenj:
1. gradnja novega objekta v skladu z določili 52. člena,
2. gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in se bistveno ne spremeni namembnosti dosedanjega objekta,
3. rekonstrukcija legalno zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objekta,
4. odstranitev objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
5. vzdrževalna dela.
(2) Na stavbnih zemljiščih so (razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN), poleg vrst gradenj dovoljenih na celotnem območju občine, dovoljene še naslednje vrste gradenj:
1. gradnje novih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP,
2. rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP,
3. sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP.
(3) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih so (razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN), poleg vrst gradenj dovoljenih na celotnem območju občine, dovoljene še naslednje vrste gradenj:
1. gradnje novih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma manjše območje znotraj EUP,
2. sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma manjše območje znotraj EUP.
(4) Določila za razpršeno gradnjo so določena v 98. členu.
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)
(1) Če ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, dovoljeni naslednji objekti oziroma naslednje ureditve:
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1 tega odloka;
– cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja;
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti in cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture, ni dovoljena (izjemoma je ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest dopustna postavitev nadstreškov za potnike na postajališčih s tlorisno površino največ 15 m² ter ureditev javnih kolesarnic z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m², kolesarskih in pešpoti));
– mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest);
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah (na kmetijskih zemljiščih so dopustni kot začasne ureditve);
– vodnogospodarske ureditve kot so jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd. (na kmetijskih zemljiščih so dopustne kot začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest);
– stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov;
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
– vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni objekti med izrednim ali vojnim stanjem (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena);
– objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
– objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– manjša počivališča s premičnimi klopmi in mizami, koši za odpadke, usmerjevalnimi tablami za označevanje poti in znamenitosti ipd. ob peš, kolesarskih, jahalnih in drugih podobnih poteh, pri čemer je potrebno posamezne lokacije počivališč določiti v sodelovanju s pristojno občinsko službo za prostor.
(2) Ne glede na določila tretje alineje prvega odstavka je na kmetijskih zemljiščih dostop do objekta, dopusten zgolj, če gre za objekt:
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),
– ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve oziroma drugih stavbnih zemljiščih.
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in 61/17 – GZ). Pri opredelitvi objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je potrebno smiselno upoštevati predpis iz prejšnjega stavka.
(2) V podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih so dovoljene vrste objektov po posameznih namenskih rabah označene tudi s šifro iz predpisa o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določene v Prilogi 1. Poimenovanje vrst objektov izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18). Pri opredelitvi objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je potrebno smiselno upoštevati predpis iz prejšnjega stavka.
(4) Objekti se glede na zahtevnost gradnje razvrstijo v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), razen če je razvrstitev objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) za investitorja ugodnejša (npr., če so na območju posamezne PNRP dovoljene 11100 enostanovanjske stavbe je te možno graditi tudi kot nezahtevne objekte).
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
56. člen
(1) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno, kolikor so te določene, upoštevati regulacijske črte, skladno z grafičnim delom akta.
(2) Če regulacijska črta v grafičnem delu akta ni prikazana, je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijsko črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti, če je ta razpoznavna in smiselna, pri čemer je potrebno zagotoviti varnost cestnega prometa.
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Za posamezne EUP so značilni različni razpoznavni tipi razmestitve objektov, in sicer: strnjena, gručasta, obcestna, mrežna (ulična), svojevrstna in razpršena pozidava. Skladno navedenemu je potrebno pri umestitvi novih objektov upoštevati značilnosti razporeditve obstoječih objektov v EUP oziroma okolici, morebitne gradbene linije ipd.. Na terenu v pobočju mora biti daljša stranica stavbe praviloma postavljena vzporedno s plastnicami terena, kadar za EUP ali okolico ni značilna drugačna postavitev.
(2) Razen izjem določenih s tem členom morajo biti novi objekti oddaljeni od meja sosednjih zemljišč najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, ostali nezahtevni in enostavni objektih (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ter objekti iz dvanajstega odstavka tega člena) pa najmanj 0,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače.
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka morajo biti, razen izjeme določene s tem členom, novi zahtevni objekti na območjih strnjene pozidave (CU, SKj) od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, manj zahtevni najmanj za polovico svoje višine od terena do kapa, vendar ne manj kot 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti vsaj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, ostali nezahtevni in enostavni objekti (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ter objekti iz dvanajstega odstavka tega člena) pa najmanj 0,5 m. Novi objekti se lahko gradijo tudi do meja sosednjih zemljišč, pod naslednjimi pogoji:
– upoštevati je potrebno obstoječe gradbene linije in zagotavljati varnost cestnega prometa,
– če je takšno umeščanje objektov v prostor značilno za EUP, se z njim ne poslabšuje pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah in ni prizadeta javna korist,
– se z nobenim delom novih objektov ne posega v sosednja zemljišča oziroma je potrebno pridobiti pravico graditi.
(4) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena morajo biti, razen izjeme določene s tem členom, novi zahtevni objekti na območjih podrobnejših namenskih rab CDo in IG od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 6,0 m, njihovi podzemni deli, ki so v celoti vkopani pa vsaj 4,0 m.
(5) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena je na površinah razpršene poselitve (A) manj zahtevne objekte dopustno umeščati tudi na oddaljenosti najmanj 1,5 m od meje sosednjih zemljišč, kadar meja sosednjih zemljišč sovpada z mejo zazidljivosti.
(6) Za manjše odmike od zgoraj navedenih oziroma, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih štirih odstavkov, je potrebno pridobiti (pisna) soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta, kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta, se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelni meji na skupni parcelni meji pri dvojčkih in stavbah v nizu.
(7) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(8) Odmik objektov od javnih cest se glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(9) Ograje (razen ob javnih cestah) se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(10) Podporne zidove in škarpe se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo nanje ne posega. S (pisnim) soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč se jih lahko zgradi tudi na mejo sosednjega zemljišča.
(11) Za postavitev ograj ter gradnjo podpornih zidov in škarp ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(12) Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča.
(13) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. Za odstopanje od določil tega odstavka je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne površine, pri čemer je potrebno zagotoviti ukrepe za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti.
(14) Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (vsaj povprečna višina odraslih dreves gozda v neposredni bližini lokacije), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora. Kadar takšen odmik ni zagotovljen, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
58. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z
– največjo višino objektov (V).
(2) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od dovoljene zazidanosti parcele objekta, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. V primeru odstranitve celotnega objekta ali njegovega dela je dovoljena gradnja do s tem aktom predpisanega FZ in maksimalne dovoljene višine.
(3) Za EUP, kjer je predviden način urejanja OPPN, veljajo faktorji zazidanosti kot usmeritev. Računajo se na celotno EUP.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
59. člen
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno smiselno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno smiselno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojev. Ne glede na določila prejšnjega stavka se z nadzidavami ne sme presegati višine ali višinskega gabarita določenih v podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojih.
(4) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je, predvsem na območju naselij, ki jih obkroža krajinska enota KE5, dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja določenih v podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojih. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, razen v enotah, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, kjer morajo biti temno sive ali opečno rdeče barve) in ne smejo biti reflektirajoče, v primeru tehnoloških zahtev posamezne dejavnosti, pri nadstreških, zimskih vrtovih ipd. pa je lahko kritina tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. Osvetlitev podstrešnih (mansardnih) prostorov je dovoljena s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. V primeru osvetlitve podstrešnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. Slemena stavb naj bodo vzporedna z daljšo stranico stavbe.
(5) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje ipd.). Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno na objekte in območja kulturnih spomenikov. Na objekte in območja kulturne dediščine pa le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
(6) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti oziroma okolici. Na fasadah se dovoli uporaba barv iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Pri določitvi barve fasade prostorninsko razsežnejšim stavbam se uporabi zadržane barve, ki so v prostoru manj zaznavne. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna, črna ipd. ter kombinacije le-teh). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno (po možnosti skrito očem in stran od javnih površin). Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(7) Podporni zidovi so praviloma visoki do 1,5 m. Če so višji morajo imeti kaskadne zamike. Zidovi so lahko grajeni tudi brez zamikov, če je to zaradi tehničnih razlogov nujno. Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali oziroma ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.
(8) Višino ograje in vrsto materiala je treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam. Ograje morajo biti praviloma transparentne in iz kvalitetnih standardiziranih materialov. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,5 m. Polne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine.
(9) Posamezne gradnje je (ne glede na določila podrobnih in posebnih prostorskih ureditvenih pogojev) možno oblikovati v kontrastu z okoljem oziroma z drugačno arhitekturno-likovno govorico doseči skladnost z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. V teh primerih je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (FZP) oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin.
(2) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta, če je to smiselno.
(3) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta. Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Priporoča se zasaditev robov naselij z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Okolico prostorninsko razsežnejših stavb na vizualno izpostavljenih lokacijah je potrebno intenzivno ozeleniti. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(4) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin ter nevarnih, krhkih in lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti.
(7) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(8) Na območjih kmetijskih zemljišč je potrebno obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je, če je to smiselno, potrebno nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(9) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva konfiguracija terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma urejene s travnatimi brežinami. Škarpe in podporni zidovi (razen v primerih varstva pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih, zagotavljanja varnosti zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice ter gradnje javnih objektov) so dovoljeni, kadar zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. Spreminjanje konfiguracije terena na poplavno, erozijsko, plazljivo in plazovito ogroženih območjih je dopustno zgolj pod pogoji pristojnega soglasodajalca.
(10) Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda. Priporoča se, da se tlakovanje trgov, pešpoti in drugih podobnih javnih površin izvaja tako, da se ustvari izgled členjenosti.
(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parceli objekta, na parkiriščih in v garažah, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.
(3) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah pod pogojem, da je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je potrebno ozeleniti z najmanj enim funkcionalnim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate oziroma skladno s predpisi.
(6) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P in O.
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Namembnost objekta | število parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in bivanje | |
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | |
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine | 1 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine | 1,5 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine | 2 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine | 3 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi ipd.) | 1 PM/10 postelj + 20 % za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (študentski domovi, internati) | 1 PM/4 postelje + 20 % za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša) | 1 PM/5 postelj + 50 % za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 1 PM/stanovanje + 20 % za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti | |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine |
12301 Trgovski lokal (trgovski lokal pod 100 m²) | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine Ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²) | 1 PM/50 m² neto tlorisne površine ne manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1 PM/80 m² neto tlorisne površine ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m²) | 1 PM/35 m² neto tlorisne površine |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m²) | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/40 m² neto tlorisne površine |
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1 PM/25 m² neto tlorisne površine |
12303 Bencinski servisi | 1 PM/30 m² prodajnih površin ne manj kot 3 PM |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine ne manj kot 2 PM |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (avtopralnice) | 3 PM/pralno mesto |
Družbene dejavnosti | |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) | 1 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice | 1 PM/80 m2 neto tlorisne površine |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/10 sedežev |
Športne dejavnosti | |
24110 Športna igrišča – stadion | 1 PM/200 m² neto tlorisne površine od tega 20 % PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis | 4 PM/igrišče |
24110 Športna igrišča (javna kopališča) | 1 PM/150 m² površine javnega kopališča |
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine od tega 20 % PM za avtobuse |
12650 Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) | 1 PM/15 m² neto tlorisne površine |
12650 Športne dvorane – npr. kegljišče, balinišče, igrišča za tenis, badminton ipd. brez prostorov za gledalce | 4 PM/stezo, igrišče ipd. |
Posebne dejavnosti | |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/1,5 sobo |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 5 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/10 postelj |
Družbene dejavnosti | |
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) | 1 PM/5 postelj |
12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/25 m² neto tlorisne površine ne manj kot 2 PM |
12640 Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) | 1 PM/150 m² neto tlorisne površine ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) | 1,5 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) | 1,25 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) | 1 PM/25 m² neto tlorisne površine |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) | 1,25 PM/oddelek + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti | |
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12713 Stavbe za spravilo pridelka | 1 PM/80 m² neto tlorisne površine |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m²) | 1 PM/30 m² neto tlorisne površine ne manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²) | 1 PM/50 m² neto tlorisne površine |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m² neto tlorisne površine |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | ne manj kot 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m² neto tlorisne površine |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6 PM/popravljalno mesto |
Drugo | |
24204 Pokopališča 12722 Pokopališke stavbe | 1 PM/600 m² ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 PM/600 m² |
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) | 1 PM/100 m² |
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe) | 1 PM/50 m²* *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti najmanj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) Za oddajanje zasebnih sob ali apartmajev (znotraj stanovanjskih in počitniških hiš) je potrebno zagotoviti 1 PM / sobo ali apartma z do štirimi ležišči oziroma 2 PM / apartma z več kot štirimi ležišči.
(gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za postavitev in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno poleg določil tega odloka upoštevati določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2) oziroma Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), če je za investitorje to ugodneje.
(2) Če nameravana postavitev ali gradnja nezahtevnega in enostavnega objekta leži na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, je treba k postavitvi ali gradnji pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(3) Pomožni objekti v javni rabi, nadstreški za potnike na avtobusnih postajališčih in javne kolesarnice z nadstreškom morajo biti usklajeni z ostalimi elementi odprtega prostora ter značilno kakovostno okoliško pozidavo. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov, da ne zastirajo značilnih pogledov (določilo ne velja za začasne objekte) in ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti praviloma (kadar za območje oziroma okolico ni značilno drugačno oblikovanje oziroma gre za objekte, katerih oblikovanje je podrejeno funkciji npr. zimski vrt) oblikovane skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Praviloma mora biti tlorisni gabarit podolžen. Strehe so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 12°). Ute in senčnice se lahko oblikuje tudi kot oblikovne posebnosti. Kadar so za oblikovanje osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr. tlorisni gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj s pomožnim objektom.
(5) Pri oblikovanju objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:
– tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m² mora biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5,
– določila prejšnje alineje ne veljajo za enote kulturne dediščine, kjer je treba upoštevati, da mora biti tlorisni gabarit stavb zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 podolgovat v razmerju stranic 1:1,5, nad 80 m2 pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2,
– višinski gabarit je lahko največ pritličen z izkoriščenim podstrešjem,
– strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene; naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45° (razen za enote kulturne dediščine, kjer je dopusten v naklonu med 35° in 45°); strešna kritina mora biti temne barve (sive, rjave ali opečne barve, razen na območjih enot kulturne dediščine, kjer mora biti temno sive ali opečno rdeče barve),
– odstopanja od določil prejšnjih treh alinej so dovoljena za objekte, katerih oblikovanje je pogojujejo tehnološki procesi (npr. stolpasti silos),
– ne glede na določila prvih treh alinej jih je potrebno v primeru, da predstavljajo dozidavo k osnovnemu objektu, oblikovati skladno z določili, ki veljajo za slednjega; kadar so za oblikovanje osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr. tlorisni gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj s pomožnim objektom,
– ne glede na določila prvih treh alinej mora biti tloris dvojnega kozolca (toplarja) podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na tri okna); širina toplarja mora biti od 7 do 9 m, višina kapa pa je lahko do 6 m nad raščenim terenom (razdalja se meri od najnižjega dela terena); streha mora biti dvokapna, z naklonom med 38° do 45°, sive ali opečne barve, in izvedena z majhnimi strešniki; kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti položene late.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju.
(2) Za vse objekte za oglaševanje velja, da ne smejo:
– ovirati prehodnosti oziroma prevoznosti cest,
– vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče vplivati,
– presegati merilo okoliške arhitekture,
– ovirati in ogrožati prometno varnost, kar velja tudi v času lepljenja plakatov,
– biti nameščeni na kozolce,
– biti nameščeni na likovno kvalitetno oblikovane fasade objektov.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– predpisano stopnjo izkoriščenosti zemljišč;
– lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v več enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo (SSe) znaša 500 m², za dvojčke pa 250 m² na enoto dvojčka;
– najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte (SP) znaša 250 m².
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov, je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.
(8) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za vrzeli v pretežno pozidanih območjih, pod pogojem, da je z gradnjo zagotovljeno upoštevanje drugih določil tega odloka (npr. dovoljeni FZ, minimalni FZP, potrebno število parkirnih mest ipd.).
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
Komunalna opremljenost zemljišč
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture, posegov v zvezi s preoblikovanjem terena, zavarovanjem terena pred ogroženostjo ipd. ter nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ali, če se predloži drugo dokazilo v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za graditev objektov.
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz člena o minimalni komunalni oskrbi tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji nosilcev urejanja prostora.
(3) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjih dveh členov) morajo imeti zagotovljen varen dovoz na javno cesto. Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto.
(4) Oskrba z vodo
(4.1) Na območjih z zgrajenim javnim vodovodnim omrežjem, morajo biti vsi objekti (razen izjem iz prejšnjih dveh členov) priključeni na zgrajeno javno vodovodno omrežje. Kadar javno vodovodno omrežje še ni zgrajeno oziroma prevzem vodovoda še ni opravljen, morajo biti objekti na javno vodovodno omrežje priključeni po začetku obratovanja omrežja kot javnega vodovodnega omrežja.
Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema. Upoštevati je potrebno varovanje vseh virov pitne vode, tudi tistih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij.
(4.2) Uporabniki industrijske vode morajo imeti urejene zaprte sisteme z recikliranjem uporabljene vode.
(5) Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode
(5.1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo. Kadar v skladu z veljavnimi predpisi na območju ni potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja oziroma priključevanje na javno kanalizacijo ni možno iz tehničnih razlogov, je potrebno komunalne odpadne vode čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali pa zbirati v nepretočni greznici, pri čemer mora biti njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. Nepretočne greznice so dopustne le v primerih, kadar je zaradi tehničnih in terenskih razmer mala čistilna naprava neizvedljiva.
(5.2) Po izgradnji, obnovi ali preureditvi javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, iz katerih se odpadne in tehnološke vode vodijo v greznice ali male komunalne čistilne naprave, na javno kanalizacijo priključiti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Objekte je potrebno na kanalizacijsko omrežje priključiti mimo greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav. Te je potrebno odstraniti ali očistiti in izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode.
(5.3) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda.
(5.4) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec naprave industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo oziroma je dovoljen tudi drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, kadar se to dovoli z okoljevarstvenim dovoljenjem. Industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v greznico.
(5.5) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Izjemoma je dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to dopušča predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih odpadnih voda je potrebno načrtovati na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok vode z urbanih površin. V ta namen je potrebno načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (npr. z zatravitvijo, travnimi ploščami, suhimi zadrževalniki) oziroma druge ustrezne ukrepe.
(6) Oskrba z energijo
(6.1) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjih dveh členov) morajo biti priključeni na zgrajeno elektro-omrežje. Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav. Izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, za katere ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi in zaselki, planinske koče ipd.) Pred gradnjo je za vsako posamezno vetrno napravo potrebno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti.
(6.2) Stavbe na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, se za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (OVE) ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), priključijo na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, oziroma skladno z drugačnimi določili Lokalnega energetskega koncepta občine. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z OVE ali SPTE, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(6.3) Na območjih predvidene plinifikacije je dovoljena začasna postavitev rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina (UNP), s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP in priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(6.4) Naselja oziroma enote urejanja prostora v naseljih, kjer se objekti priključujejo na sistem oskrbe s plinom, so:
Podsmreka | PS-01, PS-02, PS-03, PS-04, PS-05, PS-09, PS-10, PS-14, PS-15, PS-17, PS-19 |
Komanija | KO-01, KO-02 |
Draževnik | DR-01, DR-02, DR-03 |
Razori | RA-01, RA-04 |
Dobrova | DO-02, DO-03, DO-05, DO-06, DO-07, DO-08, DO-09, DO-10, DO-12, DO-13, DO-14, DO-16, DO-19, DO-27 |
Šujica | ŠU-01, ŠU-04, ŠU-05, ŠU-06, ŠU-07, ŠU-08, ŠU-09, ŠU-11, ŠU-16, ŠU-17 |
Hruševo | HU-01, HU-02, HU-03, HU-04, HU-06 |
Gabrje | GA-01, GA-02, GA-03, GA-04, GA-05, GA-06, GA-08, GA-11, GA-13, GA-16, GA-23, GA-24, GA-31 |
Stranska vas | ST-02, ST-03, ST-05 |
Enote razpršene poselitve | A 225, A 226, A 231, A 235, A 253, A 255, A 257, A 258, A267, A 309, A 338, A 339, A 346 |
(6.5) Za vse objekte, ki se priključujejo na distribucijsko plinovodno omrežje ali začasno na utekočinjeni naftni plin, je obvezna uporaba kondenzacijskih kotlov ali tehnološko boljših kotlov. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja.
(7) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture.
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestišča:
avtocesta (AC) | 40 m |
hitra cesta (HC) | 35 m |
glavna cesta (GC) | 25 m |
regionalna cesta (RC) | 15 m |
lokalna cesta: (LC, LG, LZ, LK) | 10 m |
javna pot (JP) | 5 m |
kolesarske javne poti (KJ) | 2 m |
(2) Varovani pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
za elektroenergetske vode nazivne napetosti: | |
nadzemni večsistemski daljnovodi nazivne napetosti 400kV in 220 kV | 40 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 10 m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3 m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 1 m |
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV | 2 m |
za plinovode z obratovalnim tlakom: | |
prenosni sistem zemeljskega plina | 65 m |
distribucijsko plinovodno omrežje ne glede na obratovalni tlak | 5 m |
(3) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji ali drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(4) V varovalnem pasu plinovodnega omrežja in objektov sistema oskrbe z zemeljskim plinom je treba upoštevati pogoje omejene rabe prostora v skladu s predpisi, ki omogočajo gradnjo, obratovanje in vzdrževanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom. Raba prostora in gradnja objektov v varovalnem pasu je dopustna pod pogoji sistemskega operaterja plinovodnega omrežja.
(5) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je na projektne rešitve treba pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega upravljavca omrežja.
(6) Kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Črtan.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna. Navedeno ne velja za območja arheološke dediščine.
(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(11) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(gradnja in urejanje cest)
(1) Načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V rezervatu prometnice so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem. Skupne širine rezervatov občinskih cest so:
– lokalne ceste in javne poti 40 m,
– kolesarske poti 20 m.
Ko se za načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, v idejnem projektu določi tehnične značilnosti, se širina rezervata zmanjša na vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa.
(3) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(6) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Pri načrtovanju cest, kolesarskih in pešpoti se je treba, če je le mogoče, izogniti ogroženim območjem in priobalnim zemljiščem.
(7) Pločniki ter javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol. Kolesarske steze se gradijo najmanj ob lokalnih zbirnih cestah znotraj urbanih naselij.
(8) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m, dvosmerne kolesarske steze 2,50 m, minimalna širina pločnika pa 1,20 m.
(9) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. Cestni profil se praviloma prilagaja tako, da se na račun širine posameznih pasov ohranjajo vse vrste načrtovanega prometnega omrežja. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika. Če tudi to ni mogoče, se na prometnicah najprej izključi zeleni pas in nato kolesarske steze.
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
(3) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(5) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(3) Večje čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Večja čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(4) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli objekta oziroma površinah, ki pripadajo oziroma služijo objektu ali na eni od parcel več objektov (oziroma površinah, ki jim pripadajo oziroma služijo), če naprava služi več objektom.
(5) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(7) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(3) Na celotnem območju občine je na namenskih rabah P, O in I dopustna gradnja črpalk za polnjenje vozil s stisnjenim zemeljskim plinom.
(4) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev rezervoarja za utekočinjen naftni plin je začasno dovoljena tudi na vseh območjih predvidene izgradnje distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z DPN.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante oziroma jih je potrebno pri njihovi umestitvi upoštevati.
(3) Transformatorske postaje so v primeru gradnje večjih objektov lahko sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
(4) V varovalnem pasu sistemov elektrike se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(gradnja in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne infrastrukture.
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti praviloma izvedeno s podzemnimi kabli. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je lahko v objektu ali na funkcionalni parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi prevzemno mesto.
(3) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov. Če je dostop slepa ulica, daljša od 50 metrov, mora praviloma imeti obračališče.
(4) Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih površinah.
(5) Za zbirno in prevzemno mesto je potrebno pridobiti soglasje upravljalca za področje odvoza smeti.
(6) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki, na katerih izvajalec javne službe zbira papir, embalažo, steklo in drugo) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje za okoli 500 prebivalcev. Urejene in vzdrževane morajo biti tako, da lahko izvirni povzročitelj prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, in da se zaradi prepuščanja odpadkov ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(7) Nevarne komunalne odpadke je treba prepuščati na premičnih zbiralnicah (lahko tudi v zbirnem centru). Število krajev prevzemanja teh odpadkov se določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. O kraju in času prevzema teh odpadkov mora izvajalec javne službe občane ustrezno obvestiti.
(8) Kosovne odpadke je treba prepuščati izvajalcu javne službe v okviru zbiralnih akcij oziroma skladno predpisom o zbiranju komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora o kraju in času zbiralne akcije občane ustrezno obvestiti.
(9) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen. Zbirni center za odpadke se lahko umesti na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: I, O, P. Urejen in vzdrževan mora biti tako, da lahko uporabnik prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, in da se zaradi prepuščanja odpadkov ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(10) Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih. Lahko se zbirajo tudi v ustrezno urejenih zbirnih centrih. Skladno predpisu o odpadkih morajo biti nevarni odpadki pri začasnem skladiščenju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja.
(11) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati predpis o vodah, ki med drugim določa, da je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano:
– odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
(3) Na podlagi presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja varstva narave, je potrebno pri gradnjah in posegih upoštevati sledeče omilitvene ukrepe:
Območje | Omilitveni ukrep |
– Določeni odseki na cestah – Kozarje–Dobrava–Brezje pri Dobravi – Dobrava–Šujica–Gabrje–Log pri PG–Dvor pri PG, – Srednja vas pri PG–Briše pri PG, cestni odsek na jugu občine – blizu naselja Šentjošt nad Horjulom. | Ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer se nahajajo evidentirani prehodi dvoživk (črne točke), naj se načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk. |
Belica BE-01 Butajnova BU-01, BU-06, A15, A200, A64, A36, A113, A143, A181, A315, BU-05, BU-02, BU-08, BU-03, BU-07, BU-09 Briše pri Polhovem Gradcu BR-05 Črni Vrh ČR-03, ČR-04, ČR-05, ČR-01, ČR-02, ČR-06 Dvor DV-09, DV-03, DV-08, DV-05, DV-06, DV-01, DV-02, DV-07 in A295 Gabrje GA-02, GA-13,GA-16, GA-23, GA-22 Osredek pri Dobrovi OS-03, OS-02, OS-05, OS-01 in A211 OS-04, OS-07, OS-08 Polhov Gradec PG-21, PG-29, PG-36, PG-14, PG-07, PG-17, PG-18, PG-45, PG-30 in PG-15 Praproče PR-03, PR-01 Selo nad Polhovim Gradcem SE-01, SE-02 Setnica – del SC-01 Smolnik SM-04 Srednja vas SV-02, SV-04, SV-03 Podreber PO-01 Zalog ZA-01 razpršena poselitev A 56, A 77, A 91, kmetija Mežnar A 333, A 335, A 340, A 467 | – Ureditev primerne javne razsvetljave oziroma razsvetljave stavb: – načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; – uporabijo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru; – svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop; – v drugem delu noči (0.00–5.00 ure) naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. |
Briše pri PG cerkev sv. Trije Kralji – BR-04 Dvor pri PG cerkev sv. Nikolaj – DV-03 Praproče cerkev sv. Jurij – PR-04 Podsmreka cerkev sv. Martin – PS-01 Podreber cerkev sv. Elizabeta – PG-26 Butajnova cerkev sv. Ana – BU-01 Črni Vrh kapela Marijinega vnebovzetja – ČR-01 Dvor pri PG cerkev sv. Peter – DV-01 | V cerkvah naj se v primeru obnovitvenih ali urejevalnih del ta prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Pri morebitnem urejanju okolice cerkva naj se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
Butajnova BU-05, BU-02 Praproče PR-03 | Kolikor se načrtuje zasaditev zelenih pasov, naj se ta izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
Polhov Gradec PG-15 Podreber PO-01 Selo nad Polhovim Gradcem SE-01 Gabrje GA-16, GA-23 Dvor DV-05 Belica BE-01 | Na območjih ob obstoječih objektih naj se gozdni rob ohranja. |
Obvozna cesta Gabrje GA-25 | Posegov v brežine in strugo potoka, ki pomenijo večje odstranjevanje obvodne vegetacije, utrjevanje oziroma regulacijo brežin in struge, se ne izvaja. Pri izvedbi obvozne ceste naj se brežin in struge vodotoka ne nasipava z odkopnim in gradbenim materialom. |
NV Jernejčkov graben A135, A133, A192, A24, A158, A89, A 97, A146, A154, A132, ZA-01 NV Mala voda KE 01- KE 06/ A71, A181, A143, A113, A36, A162, A114, A179, A340, PG-44 NV Gradaščica DV-07, ŠU-04, ŠU-17, A258 NV Horjulka DO-07, DO-25, A222 NV Mala Božna SE-01 | Struge in brežine Jernejčkovega grabna, Male vode, Gradaščice, Horjulke in Male Božne se ne sme zasipavati, nasipavati z odkopnim in gradbenim materialom ali kako drugače posega vanj. Prav tako naj se ne posega v vegetacijo ob vodotoku. Med in po izvedenih delih naj se prepreči vsakršno onesnaževanje vode. |
Gabrje GA-24 Šujica ŠU-09 | Na vplivnem območju Gradaščice, kjer se načrtujejo stanovanjske površine, naj se objekti in infrastruktura locira tako, da se zagotovi vsaj 35 m odmik od vrha brežine Gradaščice. Ta 35 m pas naj se ne nasipava. Posegov v brežine in strugo potoka naj se ne izvaja. Pri izvedbi posega naj se brežin in struge vodotoka ne nasipava z odkopnim in gradbenim materialom. Prepreči naj se vsakršno onesnaževanje vode. Prav tako naj se ne posega v vegetacijo ob vodotoku. |
Gabrje GA-23, GA-16, GA-08 | Na območju Jarčjega potoka naj se gradnja načrtuje tako, da bo ohranjen vsaj 5 m pas priobalnega zemljišča z obrežno vegetacijo. Posegov v brežine in strugo potoka naj se ne izvaja. Pri izvedbi posega naj se brežin in struge vodotoka ne nasipava z odkopnim in gradbenim materialom. Prav tako naj se ne posega v vegetacijo ob vodotoku. Med in po izvedenih delih se prepreči onesnaževanje vode. |
Osredek pri Dobrovi OS-03, OS-02, OS-05, OS-01, A211, OS-04 Polhov Gradec PG-45 Zalog ZA-01 | Gozdne površine oziroma drevesa in grmovne vrste naj se v čim večji možni meri ohranijo. Kolikor se načrtuje zasaditev zelenih površin (OS-04 ZD), naj se ta izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
Dvor DV-07 | Gradnja in ostale ureditve okolice objektov se izvaja izven obvodnega pasu z obvodno vegetacijo. Odpadne vode iz predvidenih novih objektov se odvajajo v kanalizacijski sistem. V primeru gradnje se odvečni gradbeni material in odpadki ne odlagajo znotraj ureditvenega območja ali obvodnega pasu. |
Hrastenice KE 08 | V primeru načrtovanja sanacije območja naj se ta izvede z oblikovanjem etaže na način, da se zagotovi ohranitev profila plasti s fosili. O pričetku sanacijskih del in načinu izvedbe se obvesti pristojni ZRSVN (OE Ljubljana) in strokovno osebo geološke stroke. |
Brezje pri Dobrovi BD-17 | Na brežini Horjulke, razen na območju morebitnega izpusta iz ČN, se ne izvaja posegov, ki bi spremenili morfologijo brežine in dna struge ter hidrološke značilnosti. Utrjevanja brežin v večjem obsegu se ne izvaja. V času del je potrebno preprečiti slabšanje kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi gradbenih strojev ter črpanja podtalnice iz gradbenega jarka). Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala, se ne odlaga na brežino vodotoka. |
Polhov Gradec PG-14 | Pri morebitnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov v okolici se drevo, ki je predlagano za zavarovanje, ustrezno fizično zaščiti z ograjo. V času gradnje je potrebno preprečiti odlaganje gradbenega materiala ter odpadkov na območje zavarovanega drevesa. Življenjske razmere na rastišču predlaganega zavarovanega drevesa se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlaga odpadkov. |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine, velja varstveni režim iz akta o določitvi varstvenega območja.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine v tem členu.
(8) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(9) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(10) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– v okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine,
– se vanjo lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(12) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute,
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– v memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(16) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(17) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi, kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(18) V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(19) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(20) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(21) V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)
(1) Na območju občine se nahajajo naslednja vojna grobišča:
– Grob partizana Toneta Artača, številka grobišča: 280210031, velikost: 4 m2 (lega: pod vrhom Ključa ob markirani poti iz Belice; Gauss – Kr. koord: Y=5449700, X=5099600);
– Grob neznanega ruskega partizana, številka grobišča: 280210051, velikost: 25 m2 (lega: ob cesti Vrzdenec–Lučine, 500 m pred odcepom za Polhov Gradec; Gauss – Kr. koordinate Y=5441510, X=5098910);
– Grobišče treh borcev NOV, številka grobišča: 280210071, velikost: 3 m2 (lega: krajevno pokopališče, desno, peta vrsta, 5. grob, polje H; Gauss – Kr. koordinate Y=5454710, X=5100910);
– Grobišče dveh borcev NOV, številka grobišča: 280210071, velikost: 2 m2 (lega: krajevno pokopališče, desno, peta vrsta, 6. grob, polje H; Gauss – Kr. koordinate Y=5454710, X=5100910);
– Grobišče petih talcev, številka grobišča: 280210071, velikost 2 m2 (lega: krajevno pokopališče, oddelek F, šesta vrsta, 9. grob; Gauss – Kr. koord. Y=5454710, X=5100910);
– Grobišče devetih padlih borcev NOV, številka grobišča: 280210141, velikost: 100 m2 (lega: ob stezi, ki vodi k cerkvi, 100 m pred cerkvijo, parc. št. 1709, k.o. Šujica; Gauss – Kr. koord.: Y=5452940, X=5103270);
– Grobišče 133 padlih borcev NOV in žrtev vojne, številka grobišča 280210141, velikost: 25 m2 (lega: sredi naselja pred Zadružnim domom, parc. št. 196/2, k.o. Polhov Gradec; Gauss – Kr. koord: Y=5447290, X=51026002.
(2) Na območju občine se nahajajo naslednja prikrita vojna grobišča:
– Babna Gora: Grob Martinčeve družine, lokacija: 46.0598 S, 14.3786 V, v dveh jamah naj bi bilo pokopanih 9 članov družine Martinc, po domače Hudnik iz Hruševa 21, parcela št. 1178, k.o. Babna gora, k.u. Ljubljana;
– Brezje pri Dobrovi: Grobišče na ključu 1, lokacija: 46.04 S, 14.3476 V, v pobočju pod Ključem so bile 28. 4. 1942 usmrčene tri sestre Skobec (Dinka, Francka, Ivanka), po domače Glinarjeve iz Stranske vasi, ki jih je vodstvo Dolomitskega odreda obsodilo izdajstva; parcela št. 1862 k.o. Babna gora, k.u. Ljubljana;
– Brezje pri Dobrovi: Grobišče na ključu 2, lokacija: 46.04 S, 14. 3477 V, v pobočju pod Ključem so bile 28. 4. 1942 usmrčene tri sestre Skobec (Dinka, Francka, Ivanka), po domače Glinarjeve iz Stranske vasi, ki jih je vodstvo Dolomitskega odreda obsodilo izdajstva, parcela št. 470/1 k.o. Dobrova, k.u. Ljubljana;
– Setnica – del: Grob srbskega častnika, lokacija: 46.0903 S, 14.3296 V, v grobu leži častnik Srbskega prostovoljnega korpusa, ustreljen maja 1945 v boju, po pobegu iz taborišča Šentvid, parcela št. 781 k.o. Selo na Polhovim Gradcem, k.u. Ljubljana.
(3) Na vojnih grobiščih je skladno predpisu o vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s predpisom o vojnih grobiščih,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(4) Lokacije vojnih grobišč iz prvega in drugega odstavka tega člena so prikazane v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.
Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Namestitev klimatskih naprav in toplotnih črpalk ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(4) Prostori in površine, kjer bi se uporabljalo, skladiščilo, pretovarjalo, prevažalo in odstranjevalo oziroma odvajalo nevarne snovi, morajo biti urejeni v smislu lovilne sklede, ki zajamejo celotno količino razlitih ali raztresenih snovi ter so vodotesne in odporne na vplive nevarnih snovi.
82. člen
(varovanje tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4) Med viri onesnaževanja ter kmetijskimi površinami za pridelavo hrane je potrebno zagotoviti vmesno tamponsko cono.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je možno umeščati le na območja, namenjena proizvodni dejavnosti.
(3) Spodbujati je potrebno, da se objekti povsod tam, kjer je to možno, priključujejo na daljinsko ogrevanje ali plinovod.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami. Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za vode.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Izjemoma je lahko meja priobalnega zemljišča tudi drugačna in je določena v skladu z veljavno zakonodajo. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(3) Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti pod pogoji, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(4) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(5) Ne glede na namensko rabo se pri ureditvah in gradnjah praviloma ohranjata naraven potek vodotoka z obrežnim rastjem (po potrebi se ga ponovno zasadi) na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(6) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(7) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(8) Za določitev meje vodnega zemljišča tekočih voda je potrebno upoštevati predpis o podrobnejšem načinu določanja vodnega zemljišča tekočih voda.
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami in posebnih smernic.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja ter področno zakonodajo.
(3) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode (tudi tistih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij) oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne predstavlja nevarnosti za njihovo onesnaženje.
(4) Na območjih varstva vodnih virov, virov pitne vode, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij ter območij z lastno oskrbo s pitno vodo, morajo biti povozne, manipulativne, intervencijske in parkirne površine utrjene, neprepustne za vodo, naftne derivate (npr. goriva, maziva olja). Padavinska voda s teh površin mora biti speljana v površinske vode le preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj, ne pa direktno v ponikanje ali v površinske vode.
(1) Varovalni gozdovi so določeni s posebnimi predpisi, ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov (sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova panjevskih sestojev) ter drugi posegi v skladu s predpisi ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(erozijsko ogrožena, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture in dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora. Omogočiti je potrebno varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti morajo biti usklajene z omejitvami iz področne zakonodaje.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.
(4) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa oziroma spravilo lesa s težko mehanizacijo v razmočenem terenu.
(5) Na plazljivem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6) Na plazovitem območju je prepovedano:
– krčenje gozdov,
– izravnavanje terena,
– preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(7) Na erozijsko ogroženih, plazljivih in plazovitih območjih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati geomehansko poročilo ter po potrebi načrtovati ukrepe za zavarovanje. Kadar se lokacija gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav nahaja na območjih erozije opredeljenih z opozorilno karto erozije, pa območje dejansko ni erozijsko ogroženo, lahko strokovnjak geomehanske stroke odloči, ali je za poseg potrebno izdelati geomehansko poročilo.
(8) Za posege, dovoljene na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec je vrednost projektnega pospeška tal med 0,225 in 0,25 (g).
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni. Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(4) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(6) Za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah.
(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(8) Na območju občine je določeno tudi območje zaščite razlivnih površin, ki so prikazane v prikazu stanja prostora. Na območju razlivnih površin gradnja objektov in posegov ni dopustna (v teh območjih pogoji iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ne veljajo zaradi zaščite obstoječih razlivnih površin). Na območjih razlivnih površin so dopustni le naslednji posegi v prostor:
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– gradnja javne komunalne infrastrukture ter dostopov do objektov (na kmetijskih zemljiščih je treba upoštevati tudi določila 52. člena) v skladu z mnenjem pristojnega mnenjedajalca s področja upravljanja z vodami,
– vodnogospodarske ureditve (na kmetijskih zemljiščih je treba upoštevati tudi določila 52. člena),
– objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih.
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti:
– odmike od meje parcel in med objekti oziroma ustrezne protipožarne ločitve,
– prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom v skladu z zakonodajo.
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
93. člen
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine:
– I stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
Namenska raba/Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja | IV. stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
SS | • | |
SK | • | |
SP | • | |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | | |
CU | • | |
CDi | • | |
CDk | • | |
CDo | | • |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | |
IG | | • |
IK | | • |
B – POSEBNA OBMOČJA | | |
BT | • | |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | | |
ZS | • | |
ZP | • | |
ZD | • | |
ZK | • | |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | • |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | • | |
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | • |
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | • |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | • |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | • |
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | | • |
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena se II. stopnja varstva pred hrupom določa na:
– stanovanjskih površinah (SS) za EUP z oznakami: BA-04, BA-05, BA-06, BA-07, BU-03, BU-08, DO-20, GA-16, GA-22, GA-23, OS-03, SE-01, SE-02, ŠE-05, ŠE-09, ŠE-10, ŠE-13,
– površinah počitniških hiš (SP): OS-02, SM-04.
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Črtan.
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(4) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje).
(6) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(7) Novogradenj, namenjenih bivanju ter drugih objektov z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivni pas virov EMS. Minimalni odmiki od elektroenergetskih vodov in objektov zaradi EMS so praviloma enaki širini varovalnega pasu posameznega voda ali objekta.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
(2) Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti na zemljišču izven stavbnih zemljišč.
(2) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so v okviru oblikovne in komunalne sanacije dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta,
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), z največjim dovoljenim povečanjem do 50 % BTP obstoječega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov.
(3) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena ni dopustna sprememba dejavnosti iz nebivanjske v bivanjsko.
(4) Znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele objekta razpršene gradnje, določenih z upravnimi dovoljenji (v primeru legalno zgrajenih objektov, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene, se objekte naštete v nadaljevanju lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se zazidano tlorisno površino osnovnega objekta pomnoži s faktorjem 4) so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni naslednji objekti:
– majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ki ne smejo imeti samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetijske dejavnosti (razen kleti in vinske kleti),
– ograje,
– podporni zidovi in škarpe.
(5) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi A.
(6) Gradnje iz drugega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu prej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
99. člen
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na krajinske enote in namensko rabo prostora določene:
1. dovoljene dejavnosti,
2. dovoljene vrste objektov,
3. dovoljena dela in druge prostorske ureditve,
4. podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov,
5. podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne in spremljajoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim in ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posamezne stavbe, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posamezni stavbi, če je ta določena. Izjemoma je obseg spremljajočih dejavnosti lahko tudi večji, in sicer:
– v primeru gradnje objektov za potrebe dejavnosti javnega pomena (npr. dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zaščite in reševanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske dejavnosti ipd.);
– v primeru umeščanja dopolnilnih dejavnosti kmetij (vključno z bivanjem na območjih kmetij, kjer je opredeljeno kot spremljajoča dejavnost);
– v primeru, da je to posebej navedeno pri določilih za posamezno območje namenske rabe oziroma v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezne EUP.
(4) Za manjše proizvodne dejavnosti se v tem odloku štejejo nekatere predelovalne dejavnosti (kot jih ureja predpis o standardni klasifikaciji dejavnosti), kadar zanje ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer:
– (C/10) proizvodnja živil,
– (C/11) proizvodnja pijač,
– (C/13) proizvodnja tekstilij,
– (C/14) proizvodnja oblačil,
– (C/15.12) proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov,
– (C/15.2) proizvodnja obutve,
– (C/16) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva,
– (C/17.2) proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona,
– (C/18) tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
– (C/23.12) oblikovanje in obdelava ravnega stekla,
– (C23.41) proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike,
– (C/31) proizvodnja pohištva,
– (C/32) druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
– (C/33) popravila in montaža strojev in naprav.
(5) Za proizvodne dejavnosti se v tem odloku štejejo vse dejavnosti kot jih pod poglavjem (C) predelovalne dejavnosti ureja predpis o standardni klasifikaciji dejavnosti razen:
– (C/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna,
– (C/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
– (C/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
– (C/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov,
– (C/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume,
– (C/23.5) proizvodnja cementa, apna, mavca,
– (C/24) proizvodnja kovin,
– (C/25.4) proizvodnja orožja in streliva.
NAMENSKA RABA PROSTORA | DEJAVNOSTI |
S – OBMOČJA STANOVANJ | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
SS – stanovanjske površine | (1) osnovne dejavnosti: – bivanje (2) spremljajoče dejavnosti: – trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil – poslovne dejavnosti – oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom – gostinstvo z največ petimi zaposlenimi in delovnim časom, ki ne moti stanovanjskega okolja – športno rekreacijske dejavnosti – družbene dejavnosti |
SK – površine podeželskega naselja | (1) osnovne dejavnosti: – bivanje – kmetijske dejavnosti, gozdarstvo, ribištvo – gostinstvo – dejavnost verskih organizacij – pogrebna dejavnost (2) spremljajoče dejavnosti: – družbene dejavnosti – trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil – poslovne dejavnosti – oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom – športno rekreacijske dejavnosti – manjše proizvodne dejavnosti – obstoječe vzdrževanje in popravila motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati |
SP – površine počitniških hiš | osnovne dejavnosti: – bivanje, – oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom, – športno rekreacijske dejavnosti |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | So namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim ter bivanju. |
CU –osrednja območja centralnih dejavnosti | So namenjena pretežno prepletu dejavnosti, in sicer trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih ter bivanju. |
CDi –območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa | (1) osnovne dejavnosti: – izobraževanje, vzgoja in šport (2) spremljajoče dejavnosti: – ostale družbene dejavnosti |
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture in verskim objektom s pripadajočimi ureditvami | (1) osnovne dejavnosti: – kulturne dejavnosti in dejavnost verskih organizacij (2) spremljajoče dejavnosti: – ostale družbene dejavnosti – pogrebna dejavnost |
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in obrti | (1) osnovne dejavnosti: – trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene ter gostinske dejavnosti in obrti (2) spremljajoče dejavnosti: – bivanje |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | So namenjena pretežno industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim |
IG –gospodarske cone | (1) osnovne dejavnosti: – obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, gradbeništvo ter vzdrževanje in popravila motornih vozil (2) spremljajoče dejavnosti: – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti – gostinstvo razen nastanitev – javna uprava – izobraževanje |
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | (1) osnovne dejavnosti: – kmetijske dejavnosti ter gozdarstvo in ribištvo (2) spremljajoče dejavnosti: – bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s kmetijstvom oziroma je na kmetijskem posestvu za potrebe kmetijske dejavnosti zaposlen vsaj en uslužbenec; na območju EUP je dovoljeno največ eno stanovanje; stanovanje je dovoljeno urediti sočasno ali po izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti – skladiščenje za potrebe osnovne dejavnosti – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti – gostinstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji – trgovina kot dopolnilna dejavnost na kmetiji – manjše proizvodne dejavnosti |
B – POSEBNA OBMOČJA | So namenjena turizmu, nakupovalnim središčem ter podobnim posebnim dejavnostim |
BT – površine za turizem | (1) osnovne dejavnosti: – turistična ponudba in nastanitev, gostinstvo – športno rekreacijske dejavnosti (2) spremljajoče dejavnosti: – družbene dejavnosti – trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | So namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. |
ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport | (1) osnovne dejavnosti: – rekreacija, šport na prostem, oddih (2) spremljajoče dejavnosti: – kulturne, razvedrilne dejavnosti – gostinstvo in turizem |
ZP – parki | (1) osnovne dejavnosti: – oddih v oblikovanih zelenih okoljih (2) spremljajoče dejavnosti: – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti – gostinstvo in turizem do 60 m² na EUP |
ZD – druge urejene zelene površine | So namenjene zaščitni in drugi funkciji zelenih pasov |
ZK – pokopališča | (1) osnovne dejavnosti: – pogrebna dejavnost – dejavnost verskih organizacij (2) spremljajoče dejavnosti: – trgovina, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil |
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC, PO | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Spremljajoče dejavnosti: – gostinstvo – trgovina – skladiščenje |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture. |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | – So poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto poselitve, s pojavi samotnih kmetij, posameznih stavb, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij. (1) osnovne dejavnosti: – bivanje – kmetijske dejavnosti, gozdarstvo, ribištvo – gostinstvo in turizem (2) spremljajoče dejavnosti – trgovske in storitvene dejavnosti, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, – manjše proizvodne dejavnosti |
NAMENSKA RABA PROSTORA | DEJAVNOSTI |
K1, K2 – NAJBOLJŠA IN DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | osnovne dejavnosti: – kmetijstvo, lovstvo, ribištvo |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | (1) osnovne dejavnosti: – gozdarstvo, lovstvo, ribištvo (2) spremljajoče dejavnosti: – rekreacija, – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
VC – CELINSKE VODE | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda, vodnogospodarskih dejavnosti in energetike. Spremljajoče dejavnosti: – ribištvo – rekreacija na in ob vodi |
VI – VODNA INFRASTRUKTURA | So namenjena vodnim objektom in napravam, kot so pregrade, zadrževalniki, jezovi ... Spremljajoča dejavnost: – rekreacija |
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij. |
(že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja)
Za že zgrajene stavbe, ki še nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja, in so bile zgrajene pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev OPN – spremembe št. 2, katerih lega, stopnja izkoriščenosti parcele (FZ, FZP), velikost in oblikovanje ipd. niso skladni z merili in pogoji tega odloka so dopustna odstopanja od določil tega odloka. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno posebej utemeljiti, da takšna gradnja ne povzroča motečega vpliva na podobo naselja ali krajine.
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
Na stanovanjskih območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi | SP – površine počitniških hiš | SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
Členitev podrobne namenske rabe | SSe Prosto stoječa gradnja | SSs Strnjena gradnja | SP Prosto stoječa gradnja | SK Površine podeželskega naselja | SKj Vaško jedro |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v sPIP) | 11100 enostanovanjske stavbe, 11210 dvostanovanjske stavbe, 12201 stavbe javne uprave, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 126 stavbe splošnega družbenega pomena, 12740 gasilski domovi, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov | 11100 enostanovanjske stavbe, 11210 dvostanovanjske stavbe, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 126 stavbe splošnega družbenega pomena, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov | 11100 enostanovanjske stavbe, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov | 11100 enostanovanjske stavbe, 11210 dvostanovanjske stavbe, 12112 gostilne, restavracije in točilnice, 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12201 stavbe javne uprave, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 126 stavbe splošnega družbenega pomena, 12510 obstoječe avtomehanične delavnice, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, objekti za vzrejo in predelavo vodnih organizmov, 12721 stavbe za opravljanje verskih obredov, 12740 druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov | 11100 enostanovanjske stavbe, 11210 dvostanovanjske stavbe, 12112 gostilne, restavracije in točilnice, 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12201 stavbe javne uprave, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 126 stavbe splošnega družbenega pomena, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, objekti za vzrejo in predelavo vodnih organizmov, 12721 stavbe za opravljanje verskih obredov, 12740 gasilski domovi, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov |
Zelene površine | FZP: 0,20 | FZP: 0,10 |
Dopustna izraba | FZ: 0,35 Višina: 10 m | FZ: 0,6 | FZ: 0,30 Višina: 9 m | FZ: 0,40 Višina: 10 m 13 m (gospodarski objekti) | FZ: 0,45 Višina: 10 m 13 m (gospodarski objekti) |
Merila in pogoji za oblikovanje | |
| gabariti | – višinski gabarit: – do (K) + P + 1 + M(T), kadar je zazidana površina stavbe manjša od 60 m² je višinski gabarit stavbe lahko največ (K) + P + M; – priporoča se, da se pri gradnjah na strmejših pobočjih vsaj del stavbe vgradi v zemljo (delno vkopana klet) – razmerja gabaritov: – priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,3 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; – pri gospodarskih objektih mora biti tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 80 m² podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5; odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti; – tlorisni gabarit stavb je lahko tudi sestavljen (razgiban); – tlorisna površina stavb se praviloma giblje med 60 m2 in 400 m2, gospodarskih objektov pa praviloma do 800 m2 |
| fasade | – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike, ograje balkonov morajo biti preproste; – fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena; – detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; – stolpiči razen za potrebe tehnologije (npr. gasilski domovi) niso dovoljeni |
| strehe | – dvokapnice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°; – ne glede na določilo prejšnje alineje je lahko strešni naklon na območjih naselij, ki jih obkrožata krajinski enoti KE5 in KE6 (razen na območjih namenske rabe SKj in na objektih kulturne dediščine) ter pri gospodarskih objektih od 30° do 45°; – strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); – na območjih naselij, ki jih obkrožata krajinski enoti KE1 in KE4, na objektih kulturne dediščine ter na območjih namenske rabe SKj so od vrst frčad dovoljene le klasične in pultne frčade; – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.); – izjemoma se v naseljih, ki jih obkroža krajinska enota KE5 (razen v območjih namenskih rab SKj) dovolijo ravne ali enokapne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit), a le do višine (K)+P+1+T (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen); razlog za načrtovanje ravne ali enokapne strehe je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obrazložiti in utemeljiti |
Posebnosti krajinskih enot (naselja) KE1 in KE4: | – priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,5 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; – načrtovanje balkonov in teras naj izhaja iz lokalne tradicije, pri čemer se v prostor ne vnaša elementov, ki so tujki (polkrožni, elipsasti ipd. niso dovoljeni); – dodatki na pročeljih, ki niso značilni za lokalno tradicijo (npr. večkotni izzidki, stolpiči) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni |
Posebnosti SSe | Za nekatere EUP v naseljih Dobrova, Gabrje, Hruševo, Podsmreka, Polhov Gradec, Srednja vas pri Polhovem Gradcu in Šujica je značilna enotna (tipska pozidava), ki odstopa (npr. razmerja tlorisnih gabaritov, strešni naklon) od meril in pogojev za oblikovanje določenih v prejšnjih alinejah tega člena. V takšnih primerih so dovoljena odstopanja, kadar se pri načrtovanju upošteva za EUP značilno obliko tlorisov, fasad in streh obstoječih stavb. Upoštevanje določil te alineje je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obrazložiti in utemeljiti. |
Posebnosti na SKj | – tlorisni gabarit stavb je lahko tudi sestavljen (razgiban) na način, ki je značilen za okolico; – na območjih, ki so varovana kot območja naselbinske kulturne dediščine, se ne glede na splošno določena faktor FZ in višino ob pridobljenem mnenju službe, pristojne za kulturno dediščino, lahko gradi objekte, na mestu prej odstranjenih, v gabaritih prejšnjega objekta |
Stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov | Za stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov se glede zelenih površin, dopustne izrabe in oblikovanja upoštevajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji določeni za območja podrobnejše namenske rabe prostora CDk in CDi. |
Posebnosti za objekte kulturne dediščine | Za objekte kulturne dediščine velja, da mora biti razmerje stranic za objekte zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 1:1,5, za objekte nad 80 m2 pa 1:2, odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti ali kadar za območje ni značilna takšna podolžna zasnova in se pridobi kulturno varstveno soglasje. Predpisanega razmerja ni potrebno upoštevati za stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
Na območjih razpršene poselitve veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Dovoljene vrste objektov (poleg objektov določenih v sPIP) | 11100 enostanovanjske stavbe, 11210 dvostanovanjske stavbe, 121 gostinske stavbe, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 271 nestanovanjske kmetijske stavbe, 12740 gasilski domovi, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov |
Zelene površine | FZP: 0,15 |
Dopustna izraba | FZ: 0,40 10 m 13 m (gospodarski objekti) |
Merila in pogoji za oblikovanje | |
| gabariti | upoštevajo se določila za SK |
| fasade | upoštevajo se določila za SK |
| strehe | – dvokapnice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 35° do 45°; – ne glede na določilo prejšnje alineje je lahko strešni naklon na območjih krajinskih enot KE5 in KE6 (razen na objektih kulturne dediščine) ter pri gospodarskih objektih od 30° do 45°; – strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); – dovoljene so klasične, pultne in trikotne frčade; na objektih kulturne dediščine trikotne frčade niso dovoljene; – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči |
Posebnosti enot odprtega prostora KE1 in KE4: | – priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,5 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; – načrtovanje balkonov in teras naj izhaja iz lokalne tradicije, pri čemer se v prostor ne vnaša elementov, ki so tujki (polkrožni, elipsasti ipd. niso dovoljeni); – dodatki na pročeljih, ki niso značilni za lokalno tradicijo (npr. večkotni izzidki, stolpiči) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso dovoljeni |
Posebnosti za objekte kulturne dediščine | Za objekte kulturne dediščine velja, da mora biti razmerje stranic za objekte zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 1:1,5, za objekte nad 80 m2 pa 1:2, odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti ali kadar za območje ni značilna takšna podolžna zasnova in se pridobi kulturno varstveno soglasje. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
Na območjih centralnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CD – druga območja centralnih dejavnosti |
Členitev podrobne namenske rabe | | CDk – kulturna in verska dejavnost | CDo – preplet trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske in obrtne dejavnosti | CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v sPIP) | 11100 enostanovanjske stavbe, 11210 dvostanovanjske stavbe, 121 gostinske stavbe, 122 poslovne in upravne stavbe, 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 126 stavbe splošnega družbenega pomena, 1272 obredne stavbe, 12740 gasilski domovi, javne sanitarije, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov | 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, 1262 muzeji in knjižnice, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 1272 obredne stavbe | 121 gostinske stavbe, 122 poslovne in upravne stavbe, 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 125 industrijske stavbe in skladišča, 12740 gasilski domovi, javne sanitarije, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov, začasni objekti, namenjeni skladiščenju | 1263 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, 1262 muzeji in knjižnice, 12420 garažne stavbe, parkirišča, 1265 stavbe za šport, 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov |
Zelene površine | FZP: 0,10 | v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje | FZP: 0,10 | v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje |
Dopustna izraba | FZ: 0,45 Višina: 10 m; za gospodarske objekte in v naseljih, ki jih obkrožata krajinski enoti KE5 in KE6 12 m | v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje | FZ: 0,60 Višina: 12 m | v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje |
Merila in pogoji za oblikovanje | |
| gabariti | višinski gabarit: – do (K)+P+1+M(T) ali (K)+P+2, če to dopušča zasnova naselja; – višina slemena ne sme presegati višine slemena najvišjega sosednjega objekta v enoti urejanja prostora ali okolici; razmerja gabaritov: – priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,3 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti; – tlorisni gabarit stavb je lahko tudi sestavljen (razgiban) na način, ki je značilen za okolico; – za objekte kulturne dediščine velja, da mora biti razmerje stranic za objekte zazidane površine med 40 m2 in 80 m2 1:1,5, za objekte nad 80 m2 pa 1:2, odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti ali kadar za območje ni značilna takšna podolžna zasnova in se pridobi kulturno varstveno soglasje | – tlorisni gabariti: oblika tlorisa je poljubna; – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; – pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje), določila glede višine iz predhodnega besedila te alineje ni treba upoštevati za gradnje objektov, katerih višina je določena z normativi (šolske telovadnice ipd.), in oblikovanje novih prostorskih dominant; pri umeščanju in oblikovanju slednjih je potrebno ohranjati obstoječe dominante, kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljeno s prostorsko presojo relevantnih pogledov (fotomontaže, skice ipd.); – prostorninsko razsežnejše stavbe na vizualno izpostavljenih robovih naselij morajo biti po možnosti členjene na manjše gradbene mase oziroma je treba ustrezno načrtovati krajinsko ureditev okolice z visokoraslo debelno vegetacijo |
| fasade | – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena; – detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni | – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, dovoljena je uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); – glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi; taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana. |
| strehe | – dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 30° do 45° stopinj, za objekte kulturne dediščine dopusten med 35° in 45°; – strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); | – dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih gabaritov; – na območju s podrobnejšo namensko rabo prostora CDo je potrebno (če je to smiselno) upoštevati obliko in naklon streh obstoječih stavb v EUP oziroma v okolici |
| | – širina napušča na stanovanjskih objektih je v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov maksimalno 60 cm; – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.); – izjemoma se dovolijo ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen) a le do višine (K)+P+1+T; razlog za načrtovanje ravne strehe je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obrazložiti in utemeljiti; – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči; – na objektih kulturne dediščine so dopustne le klasične in pultne frčade | |
Stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov | Za stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za opravljanje verskih obredov se glede zelenih površin, dopustne izrabe in oblikovanja upoštevajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji določeni za območja podrobnejše namenske rabe prostora CDk in CDi. | |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Na območjih proizvodnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | IG – gospodarske cone | IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v sPIP) | 122 poslovne in upravne stavbe, 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 125 industrijske stavbe in skladišča, 12740 gasilski domovi, 23020 toplarne, kotlovnice, sončne elektrarne ipd., začasni objekti, namenjeni skladiščenju | 11100 enostanovanjske stavbe, 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov, parkirišča, začasni objekti, namenjeni skladiščenju |
Zelene površine | FZP: 0,10 | FZP: 0,10 |
Dopustna izraba | FZ: 0,6 Višina: 12 m – tehnični deli so lahko tudi višji | FZ: 0,5 Višina: 12 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | |
| gabariti | tlorisni gabariti: – tlorisni gabarit stavb je poljuben, tlorisni gabarit stavb za rejo živali pa mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5; – poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se praviloma organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; – višinski gabariti: pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije; objekti v ozadju kompleksa naj bodo praviloma nižji od glavnih stavb (ob javnem mestnem prostoru). |
| fasade | – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti |
| strehe | – za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru; dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; – za objekte znotraj proizvodnega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene; – za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; – strehe stavb za rejo živali naj bodo dvokapne naklona med 20° in 45°. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Na posebnih območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba | BT – površine za turizem |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v sPIP) | 121 gostinske stavbe, 1242 garažne stavbe (za potrebe območja), parkirišča (za potrebe območja), 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo, 1265 stavbe za šport, 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 23020 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi na strehah ali fasadah objektov |
Zelene površine | FZP: 0,20 |
Dopustna izraba | FZ: 0,35 Višina: 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | |
| gabariti | – pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.) naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK; določila iz predhodnega besedila te alineje ni treba upoštevati za gradnje objektov, katerih gabariti so določeni z normativi (športne dvorane ipd.) |
| fasade | – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu |
| strehe | – dvokapnice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa s slemenom v smeri daljše stranice, naklon 30° do 45°; – strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°); – dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; – za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona; predhodno besedilo te alineje ne velja za območja krajinskih enot KE1 in KE4. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
Na območjih zelenih površin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba | ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport | ZP – parki | ZD – druge urejene zelene površine | ZK – druge urejene zelene površine |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v sPIP) | 12650 prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune ipd.), 24110 športna igrišča, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 122 poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP, sanitarne stavbe v počitniških kampih, parkirišča (za potrebe območja) | 24122 javni vrtovi, parki, botanični vrtovi, objekti vrtne arhitekture (paviljoni, pergole, skulpture, vodnjaki, bazeni ipd.) | zelenice in druge urejene zelene površine | 1272 obredne stavbe, 24204 pokopališča, 1242 garažne stavbe, parkirišča |
Dopustna izraba | FZ: 0,1 | / | / | v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje |
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin | – priporočen podolžen tloris z okvirnim razmerjem stranic 1:1,4 ali več, večja odstopanja navzgor ali navzdol od 25 % je potrebno posebej utemeljiti, max. višina objektov (K)+P+(M), razen objekti vrtne arhitekture, ki so lahko le pritlični; – ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij | upoštevajo se določila za CDk, višinski gabarit pokopaliških in garažnih stavb je do (K)+P. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih okoljske infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | O – območja okoljske infrastrukture |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v splošnih prostorskih izvedbenih pogojih) | 122 poslovne in upravne stavbe namenjene upravljanju dejavnosti na območju, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 24203 odlagališča odpadkov, 23020 toplarne, kotlovnice, sončne elektrarne ipd., 24122 zelenice in druge urejene zelene površine |
Drugi pogoji | Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegov naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Na območjih prometnih površin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | P – območja prometnih površin |
Podrobnejša namenska raba | PC – površine cest | PO – ostale prometne površine |
Dovoljene vrste objektov, zahtevnih in manj zahtevnih (poleg objektov določenih v sPIP) | 2110 glavne in regionalne ceste, 12410 cestno vzdrževalne baze, 12740 nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, 24122 zelenice in druge urejene zelene površine | 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 1242 garažne stavbe, parkirišča, 12740 nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, 12303 bencinski servisi, 24122 zelenice in druge urejene zelene površine, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Na kmetijskih zemljiščih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K – kmetijska zemljišča |
Podrobnejša namenska raba | K1 Najboljša kmetijska zemljišča. | K2 Druga kmetijska zemljišča. |
Dovoljene vrste objektov (poleg objektov določenih v sPIP) | – 2153 sistemi za namakanje, – 21520 vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža), – začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), – mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 |
Dovoljena dela in druge prostorske ureditve | – agrarne operacije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, – sanacije nelegalnih kopov (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo (posegi iz te alineje so dovoljeni le v okviru agromelioracij), – krčitev gozdov za kmetijske namene |
Drugi pogoji | – Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. – Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. Kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega potrebno nadomestiti. – Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati. – Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali. – Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. – Na kmetijskih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja stanovanj, naj se ne izvajajo dejavnosti, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje ljudi, predvsem škropljenje. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. – Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Na gozdnih zemljiščih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G – gozdna zemljišča |
Dovoljene vrste objektov (poleg objektov določenih v sPIP) | – manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo, – gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) |
Dovoljena dela in druge prostorske ureditve | – gozdarska investicijska vzdrževalna dela, – gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov, – krčitve gozdov v kmetijske namene, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne gozdarske službe in pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, – ureditve za potrebe lova in ribolova, – sanacije nelegalnih kopov (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo |
Drugi pogoji | – Posegi v gozd in gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. – Mnenje pristojne javne gozdarske službe je potrebno pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če iz okoljskega poročila izhaja, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozda. – Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in gozdnih zemljišč. – Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih celinskih voda)
Na območjih celinskih voda veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | V – območja površinskih voda |
Podrobnejša namenska raba | VC celinske vode |
Dovoljene vrste objektov in druge prostorske ureditve (poleg objektov določenih v sPIP) | – objekti, potrebni za rabo voda, – dostopi do vode in pristani |
Drugi pogoji | – Pri predvidenih posegih na območje vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulirane vodotoke zaradi potreb kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno. – Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. – Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov ni dovoljena. – Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. – Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami, mora investitor izdelati predhodno prostorsko preveritev, hidrološko-hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb ter upoštevati pravne režime prostora. – Vse dejavnosti in objekte je potrebno izvajati v skladu z vodnogospodarskimi načrti. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture)
Na območjih vodne infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | VI – območja vodne infrastrukture |
Dovoljene vrste objektov in druge prostorske ureditve (poleg objektov določenih v sPIP) | – objekti, potrebni za rabo voda, – dostopi do vode in pristani |
Drugi pogoji | – Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena in je pridobljeno soglasje upravljavca. – Če se zgodijo posegi, ki niso iz področja urejanja voda, je potrebno zanje izvesti arhitekturni natečaj. Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – Pasovi vzdolž naravnih vodotokov naj se ohranjajo v primarni rabi. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. – Vse dejavnosti in objekte je potrebno izvajati v skladu z vodnogospodarskimi načrti. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
Na območjih za potrebe obrambe zunaj naselij veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
Dovoljene vrste objektov in druge prostorske ureditve (poleg objektov določenih v sPIP) | – 24201 obrambni objekti |
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
116. člen
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja prostora so določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Črtan.
(3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo več objektov (min. 4) v enoti urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno pred ali sočasno z gradnjo posameznega objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme. Za komunalno opremo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugače zagotovljena njena gradnja.
(4) Črtan.
(5) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
117. člen
(določitev območij, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega akta)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem načrtom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ter območja, ki se urejajo z veljavnimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN, OLN ipd.).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so navedena po enotah urejanja prostora v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih ter prikazana v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. V OPN so povzeta tudi območja veljavnih DPN.
(3) Meja podrobnega prostorskega načrta, ki je določena s tem načrtom se, v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega podrobnega prostorskega načrta odstopa od načrtovanega zaradi nove parcelacije zemljišč, neskladnosti katastrskih načrtov z dejanskim stanjem in podobno, ali pa je s predvideno mejo podrobnega prostorskega načrta onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja podrobnega prostorskega načrta je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja podrobnega prostorskega načrta, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
(posegi v prostor na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo kasnejšega kompleksnega urejanja območja:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 tega odloka glede na namensko rabo, določeno za enoto urejanja prostora,
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
– nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve ter vzdrževanje objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave, pri čemer se upošteva prostorske izvedbene pogoje, ki jih ta odlok določa za namensko rabo prostora, določeno za enoto urejanja prostora,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora, določeno za enoto urejanja prostora,
– odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami,
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– vodnogospodarske ureditve kot so jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd.,
– gradnja stabilizacijskih objektov za zadrževanje plazov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem,
– izvedba ukrepov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem.
(2) Tudi v primeru, ko se potreba po izdelavi podrobnega prostorskega načrta izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta in se zanj sprejme sklep o pričetku izdelave, se na območjih izdelave podrobnega prostorskega načrta smejo izvajati le gradnje in posegi v prostor, določeni v prvem odstavku tega člena.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 83/98 in 88/04) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89, in Uradni list RS, št. 40/92, 83/98 in 88/04) za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec,
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04, 112/06 – obv. razl.),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti: Polhov Gradec, Črni Vrh in Dobrova (planske celote V39 Hruševo, V40 Dvor, V41 Polhov Gradec, V42 Setnik, V43 Črni Vrh (Uradni list RS, št. 11/95 in 83/98),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote V 34 Brezje, V 35 Horjul, V 36 Koreno, V 37 Vrzdenec, V 38 Žažar, V 44 Butajnova, V 45 Šentjošt in V 47 Dobrova (Uradni list RS, št. 11/95 in 83/98),
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 202/2, VS 202/3A in del VS 202/3B – Selo pri Hruševu (Uradni list SRS, št. 14/84-777, 83/98),
– Sklepi za urbanistične rešitve (187/4/24, 110/2/13, 186/3/24, 224/5/16i, 42/3/5, 77/2/8, 124/1/17, 104/4/15, 105/5/15, 1374/19).
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica (Uradni list RS, št. 78/08),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok (Uradni list RS, št. 111/06),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 8/2 Dobrova (Uradni list RS, št. 67/08),
– PUP za sanacijo degradiranega prostora Občine Ljubljana Vič - Rudnik za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec, (Uradni list RS, št. 62/94),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja VS8/6-5 Selo (Uradni list RS, št. 68/10),
– Odlok o občinskem podrobnem načrtu za VP 41/1-1- del in VP 41/1-del Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 60/13).
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt.
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 56/14) vsebuje naslednje določbe:
»1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13; v nadaljevanju: OPN), ki se nanašajo na odprave neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega dela OPN in se nanašajo na:
– Spremembe osnovne namenske rabe na delu enote urejanja prostora DV-07,
– Spremembe podrobne namenske rabe prostora in šifre enote urejanja prostora za enoto urejanja prostora ŠE-11 B,
– Spremembe prostorsko izvedbenih pogojev za enoto urejanja prostora DO-27 CU,
– Spremembe meje enote urejanja prostora DO-21 PC,
– Spremembe prostorsko izvedbenih pogojev glede razmerja stranic objektov,
– Spremembe izvedbenih določil za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(Spremembe osnovne namenske rabe na delu enote urejanja prostora DV-07)
(1) V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se spremeni območje enote urejanja prostora DV-07, tako da se poveča območje stavbnih zemljišč na jugovzhodnem delu enote urejanja prostora na delu parcele št. 57, k.o. Babna Gora.
(2) Sprememba osnovne namenske rabe meri 205 m2.
(3) Območju se določi ista podrobna namenska raba SSe, kot velja za celotno enoto urejanja prostora DV-07.
(Spremembe podrobne namenske rabe prostora in šifre enote urejanja prostora za enoto urejanja prostora ŠE-11 B)
(1) Enoti urejanja prostora ŠE-11 B se spremeni namenska raba iz B-posebna območja v A-razpršena poselitev.
(2) Enoti urejanja prostora ŠE-11 B se spremeni šifra v enoto urejanja prostora A 153.
(3) V skladu z zgornjimi alinejami se spremeni tudi grafični del izvedbenega dela OPN.«
(povzeto v neuradnem prečiščenem besedilu)
»5. člen
(Spremembe meje enote urejanja prostora DO-21 PC)
V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se spremeni območje enote urejanja prostora DO-21 PC. Površina stavbnih zemljišč se ne spremeni.«
(povzeto v neuradnem prečiščenem besedilu)
(povzeto v neuradnem prečiščenem besedilu)
ter naslednje končne določbe:
»8. člen
(Končne določbe)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati dan po objavi.«
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec – spremembe št. 2 (Uradni list RS, št. 73/18) vsebuje še naslednje določbe:
»102. člen
(1) Karte grafičnega dela strateškega dela OPN iz tretjega odstavka 2. člena – »2.1.1. Zasnova prostorskega razvoja«, »2.1.2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura«, »2.1.3. Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve«, »2.1.4.1. Usmeritve za razvoj poselitve«, »2.1.4.2. Usmeritve za razvoj v krajini« in »2.1.4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev« se nadomestijo z novimi.
(2) Karte grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka 2. člena »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« – listi 2 (D2425), 3 (D2426), 4 (D2427), 6 (D2433), 7 (D2434), 8 (D2435), 9 (D2436), 10 (D2437), 11 (D2438), 12 (D2439), 13 (D2440), 15 (D2443), 16 (D2444), 17 (D2445), 18 (D2426), 19 (D2447), 20 (D2448), 21 (D2449), 22 (D2450), 23 (E2441), 24 (D2303), 25 (D2304), 28 (D2308), 29 (D2309), 30 (D2310), 31 (E2301) se nadomestijo z novimi.
(3) Karte grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka 2. člena » 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« – listi 2 (D2425), 3 (D2426), 4 (D2427), 6 (D2433), 7 (D2434), 8 (D2435), 9 (D2436), 10 (D2437), 11 (D2438), 12 (D2439), 13 (D2440), 15 (D2443), 16 (D2444), 17 (D2445), 18 (D2426), 19 (D2447), 20 (D2448), 21 (D2449), 22 (D2450), 23 (E2441), 24 (D2303), 25 (D2304), 28 (D2308), 29 (D2309), 30 (D2310), 31 (E2301) se nadomestijo z novimi.
(4) Kartam grafičnega dela izvedbenega dela OPN iz četrtega odstavka 2. člena se dodajo karte »5. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (DO-12)«.«
ter naslednje prehodne in končne določbe:
»103. člen
Poleg sprejetih prostorskih izvedbenih aktov iz 121. člena ostanejo z dnem uveljavitve tega odloka (SD OPN2) v veljavi še Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PG-12 (Uradni list RS, št. 20/17) in Odlok o občinskem podrobnem načrtu za VP 41/1-1- del in VP 41/1-del Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 60/13) za EUP z oznakami PG-37, PG-42, PG-44, PG-47, PG-49.
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka (SD OPN2), se končajo po dosedanjih predpisih razen v primeru, ko stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v skladu s tem odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.«
Št. 007-0024/2019-2
Dobrova, dne 20. marca 2019
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Franc Setnikar l.r
