Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 61. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15 in 20/17) je Občinski svet Občine Kamnik na 4. seji dne 27. 3. 2019 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del
S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del (Uradni list RS, št. 5/05). V 1. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega (lokacijskega) načrta B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del (v nadaljevanju: SDZN) je izdelala družba POPULUS Prostorski inženiring d.o.o., Barjanska cesta 66, PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, pod številko 437-01-18.«
SDZN vsebujejo odlok in priloge z vsebino:
(A) Odlok o SDZN
(B) Grafične priloge
– Izsek iz grafičnega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
– Geodetski načrt
– Zazidalna situacija M 1:1000
– Funkcionalna raba površin in objektov M 1:1000
– Idejne rešitve prometnega omrežja M 1:1000
– Ureditvena situacija z gospodarsko javno infrastrukturo M 1:1000
– Zasnova ureditve zelenih površin M 1:1000
– Načrt gradbenih parcel in etape izvajanja M 1:1000
– Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel M 1:1000
– Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito M 1:1000
(C) Priloge
– Sklep o pripravi SDZN
– Strokovne podlage
– Izvleček iz planskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev SDZN
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Povzetek za javnost
II. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
V 3. členu odloka se skladno z OPN spremeni tretji stavek tako, da se po novem glasi: »Določa se obveza izvedbe zelenega preduha med dejavnostmi severnega dela ter individualno stanovanjsko gradnjo srednjega dela območja.«
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, STAVB, OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
V 4. členu odloka se 4. točka tretjega odstavka dopolni z določitvijo namembnosti tako, da se glasi:
»(4) FC ZP1 – funkcionalna celota zelenega preduha med raznovrstnimi dejavnostmi (parkovna ureditev)
FeZP1/9 2 – namembnost: 2211 – prenosni plinovodi z merilno-regulacijskimi postajami
FeZP1/11 – namembnost: 1220 – Poslovne in upravne stavbe in«
Črtata se prva dva stavka četrtega poglavja 5. člena odloka in se nadomestita z naslednjim besedilom:
»Na podlagi določil OPN je dopustna gradnja objektov v pasu med industrijskim območjem na vzhodu in prepletom storitvenih, trgovskih in stanovanjskih dejavnosti v območju, z ureditvijo zelenih parkirnih površin v severnem delu. Med staroselsko individualno gručasto gradnjo stanovanjskih stavb na jugu in storitveno-trgovsko dejavnostjo na severu je zahtevano oblikovanje intenzivnega zelenega preduha, vmes pa potekajo prometnice, kolesarske steze ter sprehajalne – parkovne poti.«
Spremeni se druga točka četrtega poglavja 5. člena odloka tako, da se glasi:
»(2) Funkcionalne enote od FeZP1/9 do 1/13 kot območje prepleteno s parkirnimi površinami v zelenju in posameznimi objekti, kot so vratarnica, merilno-regulacijski postaji in poslovni objekt.«
Črta se točka 4.2. četrtega poglavja 5. člena odloka in se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»4.2. Območje ob industrijski proizvodnji (od Fe ZP1/9 do Fe 1/13)
Pas med interno tovarniško komunikacijo na vzhodu in stanovanjskimi oziroma trgovskimi dejavnostmi na zahodu, se določa kot območje na severu pretežno zelenih površin, vključno z zelenimi parkirnimi površinami in gradnjo vratarnice. V južnejšem delu je dopustna gradnja gradbeno-inženirskih objektov kot je merilno-regulacijska postaja in objekta za druge storitvene dejavnosti skladno z določili OPN. Ob ograji, ki opredeljuje industrijsko območje, se z notranje tovarniške strani zasadi grmičevje oziroma oblikovana živica.«
IV. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA TER OMREŽJA ZVEZ
V 6. členu odloka se v četrtem poglavju Kanalizacijsko omrežje za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Odvajanje padavinskih voda je potrebno urediti v skladu z zakonom, ki ureja vode, in sicer na način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno prioritetno predvideti ponikanje, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je možno padavinske vode speljati v vodotok (direktno ali indirektno preko sistema meteorne kanalizacije širšega območja). Število izpustov naj bo čim manjše. Pri tem je potrebno ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotoka ter podati rešitve za eliminacijo negativnih vplivov (predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike).«
V 6. členu odloka se v petem poglavju Elektro omrežje in javna razsvetljava za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti umike in ustrezno mehansko zaščito električnih vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu. Vso elektroenergetsko infrastrukturo je treba projektno obdelati v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij in veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi in pridobiti soglasje upravljavca. Pred začetkom del je treba zagotoviti zakoličbo obstoječih vodov in nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. V kolikor izvajalec ali investitor v času gradnje naleti na elektroenergetski kabel, ki ni vrisan v situaciji, mora prenehati z izkopi in obvestiti lastnika elektroenergetskih naprav.«
Na koncu osmega poglavja 6. člena odloka Oskrba s plinom se doda naslednji stavek:
»Za oskrbo mesta s plinovodnim omrežjem se poleg obstoječe merilno regulacijske postaje zgradi še ena, z razvodom plinovoda v smeri krožišča na Kovinarski cesti.«
V. VARSTVO OKOLJA IN MERILA TER POGOJI ZA BIVANJE IN DELO
Za 7. členom odloka se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče. Objekti morajo biti protipotresno grajeni, v skladu z veljavno zakonodajo. Pri projektiranju je treba upoštevati projektni pospešek tal v 0,225 g in projektno dokumentacijo pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo, ki upošteva pravila evrokodov.«
V 8. členu odloka se za prvim odstavkom dodajo trije novi odstavki, ki se glasijo:
»Območje je delno poplavno ogroženo, in sicer delno leži v razredu preostale poplavne nevarnosti – Pp. Zato je treba glede posegov v prostor in dejavnosti na območju poplav in z njimi povezane erozije upoštevati Zakon o vodah in Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom posega v prostor. Pred poseganjem v prostor morajo biti predvideni celoviti protipoplavni omilitveni ukrepi izvedeni v celoti. Iz tega vidika je pred posegi v prostor treba upoštevati:
– Hidravlični model iz študije Hidrološko-hidravlična presoja območja Kamniške Bistrice za potrebe OPN Kamnik (P153/12, maj 2012).
– Hidrološko-hidravlično presojo vpliva izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Titan-Svit v Občini Kamnik – izvedba protipoplavnih ukrepov – izvedba nadvišanja zidu desne brežine za odsek vodotoka Kamniška Bistrica na območju Titan-Svit (dolžina okoli 2350 m), številka projekta P276/15, ki jo je izdelal Inštitut za vodarstvo, d.o.o., v Ljubljani novembra 2015 (novelacija december 2018).
V študiji prikazane poplavne razmere na vplivnem območju Titan-Svit veljajo v primeru, da so ob nastopu visokih voda zapornice na vtoku v mlinščico popolnoma zaprte. Potrebni omilitveni ukrep je tako izdelava načrta upravljanja in vzdrževanja zapornic na vtoku v mlinščico in določitev upravljavca zaporničnega objekta. Za vsak poseg na varstvenih in ogroženih območjih ter poseg zaradi odvajanja odpadnih voda je potrebno pridobiti vodno soglasje – mnenje.
Območje se ne nahaja na vodnem ali priobalnem zemljišču.
Območje se ne nahaja na plazljivem in erozijsko ogroženem območju.«
10. člen odloka se v celoti spremeni tako, da se novo besedilo glasi:
»Območje ZN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru in
– zmanjšanje škode ob požaru.
V sklopu gradnje vodovodnega omrežja se izvedejo tudi hidranti za zagotavljanje požarne varnosti. Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– odmike med objekti oziroma uporabo ustreznih materialov, predpisanih z zasnovo požarne varnosti,
– manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila in
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«
V 14. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Odstopanja od s tem odlokom in grafičnim delom izvedbenega prostorskega akta predpisanih gabaritov, so za stavbe dovoljena do 100 cm v vertikalni in 200 cm v horizontalni smeri. Ta odstopanja so pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov dopustna, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji ter vplivi na okolje na območju prostorskega akta oziroma na sosednjih območjih ter da niso v nasprotju z javno koristjo. Za območja, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene meje velja, da je gradnja dopustna v okvirih gradbene meje z upoštevanjem faktorja zazidanosti na gradbeni parceli. Za gradbene meje velja, da odstopanja niso dopustna. Za infrastrukturne objekte so dopustna odstopanja od določil odloka, v kolikor so spremembe potrebne zaradi boljših tehničnih rešitev ali drugih rešitev pod pogojem, da se v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja z odstopanji strinjajo nosilci urejanja prostora.«
SDZN so na vpogled na Občini Kamnik, na Upravni enoti Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2015-5/1
Kamnik, dne 27. marca 2019
Matej Slapar l.r.
