Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 101/13, 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 30/18) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na 4. seji dne 9. aprila 2019 sprejel
o proračunu Občine Tolmin za leto 2019
(vsebina in sestavni deli)
(1) S tem odlokom se za Občino Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina) določajo višina in programska struktura proračuna Občine Tolmin za leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna, posebnosti ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
(2) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Stanje sredstev na računih proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del splošnega dela proračuna tekočega leta.
(4) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
| Skupina/Podskupina kontov | Proračun 2019 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI | 12.358.958,25 |
| TEKOČI PRIHODKI | 10.692.618,09 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 9.139.006,00 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 8.115.256,00 |
| 703 Davki na premoženje | 645.750,00 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 378.000,00 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 1.553.612,09 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 1.351.110,92 |
| 711 Takse in pristojbine | 11.000,00 |
| 712 Denarne kazni | 12.000,00 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 24.000,00 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 155.501,17 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 246.677,51 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 141.421,00 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmet. dolgor. sredstev | 105.256,51 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 1.419.662,65 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 1.353.406,93 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU | 66.255,72 |
II. | SKUPAJ ODHODKI | 16.061.698,51 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 3.743.583,10 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 597.847,28 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 96.625,00 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 2.800.074,99 |
| 403 Plačila domačih obresti | 9.035,83 |
| 409 Sredstva, izločena v rezerve | 240.000,00 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 5.216.641,33 |
| 410 Subvencije | 189.709,62 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 2.342.115,93 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 301.248,63 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 2.383.567,15 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 6.771.590,87 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 6.771.590,87 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 329.883,21 |
| 431 Investicijski transferi prav. in fizič. osebam, ki niso pror. upor. | 156.000,00 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 173.883,21 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) | –3.702.740,26 |
III./1 | PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) | –3.693.704,43 |
III./2 | TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) | 1.732.393,66 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 1.999,68 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 1.999,68 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 1.999,68 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0,00 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV | 1.999,68 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE | 3.011.822,00 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 3.011.822,00 |
| 500 Domače zadolževanje | 3.011.822,00 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA | 107.692,32 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 107.692,32 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 107.692,32 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH | –796.610,90 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE | 2.904.129,68 |
XI. | NETO FINANCIRANJE | 3.702.740,26 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2018 | 796.610,90 |
(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(2) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani občine.
(načrt razvojnih programov)
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
(1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
(2) Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
(3) Pristojnosti krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti.
Vsi prejemki, razen izjem, določenih v 8. členu tega odloka, so namenjeni za pokrivanje vseh izdatkov.
(1) Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in v prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF), tudi naslednji prejemki:
1. prihodki požarne takse, ki se namenijo za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah;
2. prihodki turistične takse in prihodki festivalske takse, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev spodbujanja razvoja turizma v javnem interesu;
3. prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest;
4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
5. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije za sofinanciranje posameznih projektov;
6. prihodki iz naslova koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se namenijo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo;
7. izvirni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnih načrtih krajevnih skupnosti;
8. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;
9. prihodki iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture, ki se namenijo za obnovitvene in razširitvene investicije v gospodarsko javno infrastrukturo;
10. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire;
11. prihodki od nadomestil za upravljanje državnih gozdov, ki se namenijo za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture.
(2) Prihodki iz naslova okoljske dajatve iz 4. točke prejšnjega odstavka se lahko porabijo za:
1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, in
2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, na katerega se ta nanašajo.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna.
(prerazporejanje pravic porabe)
(1) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča njegov predstojnik. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko neomejeno prerazporedi pravice porabe v okviru istega glavnega programa, med glavnimi programi v okviru istega področja proračunske porabe pa le, če skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne presega 20 % vrednosti glavnega programa v sprejetem proračunu za tekoče leto.
(2) O prerazporeditvah pravic porabe med finančnimi načrti neposrednih uporabnikov v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča predstojnik tistega neposrednega uporabnika, katerega pravica porabe se s prerazporeditvijo zmanjšuje.
(3) Predstojnik neposrednega uporabnika, ki odloča o prerazporeditvi iz prejšnjega odstavka, lahko v okviru posameznega področja proračunske porabe pravice porabe zmanjša največ do 10 % vrednosti področja proračunske porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto in pravice porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom.
(pravni posli krajevnih skupnosti)
(1) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko krajevna skupnost veljavno sklepa pravne posle in prevzema obveznosti brez predhodnega soglasja župana, vendar le v okviru svoje dejavnosti in le do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v njenem finančnem načrtu.
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v veljavni načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu za tekoče leto.
(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(4) Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti iz naslova:
1. najemnih in zakupnih pogodb, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika;
2. pogodb, ki se financirajo iz namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov, sredstev drugih donatorjev in pripadajočih postavk slovenske udeležbe;
3. pogodb za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednega uporabnika.
(5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
(1) Župan je pooblaščen za potrjevanje investicijske dokumentacije za projekte, uvrščene v veljavni načrt razvojnih programov.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko na predlog neposrednega uporabnika spreminja vrednosti projektov v veljavnem načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % izhodiščne vrednosti, mora predhodno ponovno potrditi občinski svet.
(3) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se v načrt razvojnih programov uvrstijo z uveljavitvijo proračuna za tekoče leto.
(4) O uvrstitvi novih projektov v veljavni načrt razvojnih programov odloča občinski svet.
(splošna proračunska rezervacija)
(1) Sredstva splošne proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti v zadostni višini, se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Splošna proračunska rezervacija se za leto 2019 oblikuje v višini 100.000,00 EUR.
(2) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
(1) Sredstva proračunske rezerve občine, ki deluje kot proračunski sklad, se lahko oblikujejo največ v višini 1,5 % prejemkov proračuna.
(2) Proračunska rezerva občine se v letu 2019 oblikuje v višini 140.000,00 EUR.
(3) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za posamezne namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 50.000,00 EUR odloča župan. O porabi župan obvešča občinski svet v okviru polletnega poročila o izvrševanju proračuna in zaključnega računa proračuna.
(4) V primerih, ko znesek porabe sredstev proračunske rezerve občine presega višino, določeno v prejšnjem odstavku, o porabi odloči občinski svet s posebnim odlokom.
(1) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o realizaciji veljavnega proračuna za tekoče leto.
(2) Posredni uporabniki proračuna občine predložijo polletno poročilo županu najkasneje do 15. avgusta tekočega leta. Če iz polletnega poročila izhaja presežek odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja javne službe, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna občine k polletnemu poročilu priložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.
4. POSEBNOSTI RAVNANJA S STVARNIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE
(načrti ravnanja s stvarnim premoženjem občine)
(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko sprejme načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, v kolikor je vrednost nepremičnine, ki se pridobiva oziroma se z njo razpolaga v posameznem poslu, izkustveno nižja od 5.000,00 EUR.
(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR.
(4) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme predstojnik neposrednega uporabnika.
(1) Župan lahko v letu 2019 največ do skupne višine 1.000,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolgov, ki jih imajo dolžniki do občine, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
(2) Kot dolg iz prejšnjega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA NA RAVNI OBČINE
(1) Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namere, predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in pod pogoji, ki jih določata ZJF in Zakon o financiranju občin.
(2) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 3.011.822,00 EUR.
(3) Zadolžitev iz prejšnjega odstavka do višine 536.822,00 EUR predstavlja zadolžitev občine v proračunu države za namen sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine.
(4) Za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
(5) Zadolžitev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(6) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se občina lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta 2019, tj. do 31. decembra 2019.
(7) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.
(1) Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi ta odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(2) Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2019 ne izda.
(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)
(1) Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(2) Občina soglasij iz prejšnjega odstavka v letu 2019 ne izda.
6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
V obdobju začasnega financiranja občine v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0098/2018
Tolmin, dne 10. aprila 2019
Uroš Brežan l.r.
