Na podlagi šestega odstavka 46. člena in petega odstavka 38. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) v zvezi s 36. členom Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/19) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
V Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12 in 78/16) se v 1. členu v prvem odstavku za besedo »nesrečah« dodata vejica in besedilo »vključno z nesrečami, ki se zgodijo izven države in katerih posledice bi lahko prizadele Republiko Slovenijo«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) S to uredbo se v skladu z Direktivo Sveta 2013/59/EURATOM z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1) določajo posebne vsebine načrtov zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči.«.
V 6. členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »jedrske« dodata besedi »ali radioaktivne«.
Za 10. členom se dodata nova 10.a in 10.b člen, ki se glasita:
(dodatne vsebine načrta zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči)
(1) Načrti zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči morajo glede na raven načrtovanja poleg vsebin, določenih v 9. in prejšnjem členu te uredbe, v delu, ki ureja postopke za obveščanje javnosti ob nesreči in napotke za ravnanje, vsebovati tudi predhodne informacije in informacije prizadetim prebivalcem ob nesreči.
(2) Predhodne informacije prebivalcem, ki bi lahko bili prizadeti, zajemajo osnovna dejstva o radioaktivnosti in njenih učinkih na ljudi in okolje, posledice različnih scenarijev nesreč na prebivalstvo in okolje, predvidene ukrepe za alarmiranje, zaščito, reševanje in pomoč ter informacije z napotki za ravnanje. Za primer počasi razvijajoče se nesreče se pripravijo informacije o komunikacijskih kanalih ob nesreči, pripravljalni nasveti za ustanove, kot so šole, vrtci, domovi starejših občanov, bolnišnice, in druge podobne ustanove, in priporočila za posebej prizadete poklicne skupine, ki se jih posreduje, ko je nesreča neizbežna.
(3) Informacije prizadetim prebivalcem ob nesreči zajemajo podatke o vrsti nesreče, njenih značilnostih, kot so izvor, obseg in verjetni razvoj nesreče, postopke za opominjanje prizadetih ob nesreči na temeljna dejstva o radioaktivnosti in njenih vplivih na okolje, nasvete glede zaščite, ki lahko zajemajo informacije o omejitvi porabe določenih živil in vode, preprosta pravila za higieno in dekontaminacijo, priporočila za zadrževanje v zaprtih prostorih, razdeljevanje in rabo zaščitnih sredstev, ureditve pri evakuaciji, po potrebi tudi posebna navodila za določene skupine prebivalcev ter obvestila s priporočili za sledenje danim navodilom in zahtevam pristojnih organov.
(4) Načrti zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči morajo glede na raven načrtovanja poleg vsebin iz tega člena v delu, ki ureja načrte dejavnosti izvajalcev načrta zaščite in reševanja, vsebovati tudi ureditve v zvezi z identifikacijo in spremljanjem posameznikov iz tistih skupin prebivalstva, ki jim grozi pojavnost raka zaradi izpostavljenosti sevanju, ureditve za zdravstveno, psihološko in socialno pomoč prizadetim, ureditve za obvladovanje radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo ob nesreči, ureditve za predhodno obveščanje izvajalcev z nalogami iz načrta ter merila za končanje dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči.
(posebne vsebine načrta ob jedrski in radiološki nesreči)
(1) Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči je treba upoštevati tudi določila predpisov s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji, ki se nanašajo na zmanjševanje determinističnih in stohastičnih učinkov ionizirajočega sevanja, še zlasti pa:
– referenčne ravni za izpostavljenost prebivalstva ter poklicno izpostavljenost,
– optimizirane strategije za zaščito prebivalcev, ki bi lahko bili izpostavljeni ob različnih dogodkih in z njimi povezanimi predvidenimi scenariji,
– predhodno določena splošna merila za posamezne zaščitne ukrepe in
– privzete sprožilce ali operativna merila za izvedbo zaščitnih ukrepov.
(2) Vsebine iz prejšnjega odstavka se v načrtih zaščite in reševanja pripravijo tako, da se:
– med nesrečo lahko fleksibilno uporabljajo, upoštevajoč razmere in razvoj dogodkov med nesrečo,
– zagotovi takojšnje izvajanje zaščitnih ukrepov, po možnosti še preden pride do izpostavljenosti,
– lahko presoja uspešnost strategij in izvedenih aktivnosti ter njihovo prilagajanje nastalim razmeram,
– izvaja osebna dozimetrija ali presoja individualnih doz pri reševalnem osebju in pri posameznih skupinah prebivalcev ter beleženje doz,
– lahko primerjajo doze glede na referenčno raven in
– po potrebi implementirajo dodatne zaščitne strategije glede na razmere in razvoj dogodkov med nesrečo in razpoložljive informacije.«.
V 11. členu se v četrtem odstavku besedilo »v 9. in 10. členu« nadomesti z besedilom »v 9., 10., 10.a in 10.b členu«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(uskladitev načrtov zaščite in reševanja)
Načrte zaščite in reševanja je treba uskladiti s to uredbo v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-4/2019
Ljubljana, dne 25. aprila 2019
EVA 2018-1911-0011
Vlada Republike Slovenije
Marjan Šarec l.r.
