Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica – UPB2 (Uradni list RS, št. 91/15) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 4. redni seji dne 15. 4. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Piskovka
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Piskovka (v nadaljevanju: OPPN GC Piskovka).
(2) OPPN GC Piskovka je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 13229-00.
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) | TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK) |
| 1. Opis prostorske ureditve | |
| 2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
| 3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
| 4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
| 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
| 6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
| 7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
| 8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
B) | GRAFIČNI NAČRTI | |
| B1 Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta | M 1:5 000 |
| B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1 000 |
| B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5 000 |
| B4 Ureditvena situacija s prerezom območja | M 1:1 000 |
| B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:1 000 |
| B6 Potek ureditev, pomembnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:1 000 |
| B7 Načrt parcelacije | M 1:1 000 |
C) | POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI TER OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV |
D) | PRILOGE OPPN | |
1. Opis prostorske ureditve
1.1. Namen OPPN
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev za umestitev nove gospodarske cone Piskovka v prostor.
(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje ter gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture. Na območju je načrtovana gradnja petih poslovno proizvodnih objektov, ureditev zelenega pasu vzdolž vodotoka Ženski dol, ureditev nove dostopne ceste in transformatorske postaje, ki bo območje napajala z električno energijo ter ureditev ekološkega otoka. Obstoječ 20 kV daljnovod Polica, ki poteka preko območja, se kablira. Izvede se vsa pripadajoča gospodarska javna infrastruktura.
1.2. Območje OPPN
(1) Lokacija gospodarske cone se nahaja na severozahodnem delu Višnje Gore, južno od avtocestnega priključka avtoceste A2 Ljubljana–Novo mesto in ob regionalni železniški progi C2 Ljubljana–Novo mesto.
(2) Meja ureditvenega območja OPPN obsega površino v izmeri 2,06 hektara in vključuje naslednje parcelne številke v k.o. Dedni dol: 232/9, 232/3, del 349/2, 233/5, 233/6, 233/1, 233/2, 233/3, 233/4, del 246/11, del 246/4, del 246/25, 234/2, 234/1, 246/12, del 349/1 in del 772/2.
(3) Meja ureditvenega območja je skladna z mejo enote urejanja prostora VIG-OPPNe, določene v občinskem prostorskem načrtu. Na severnem in zahodnem delu meja poteka ob koridorju regionalne železniške proge, na jugu ob potoku Ženski dol, na vzhodu pa ob obstoječem večstanovanjskem objektu in lokalni cesti LC 111064, ki pelje v Višnjo Goro ter ob javni poti JP 638471.
1.3. Posegi izven območja OPPN
(1) Izven območja OPPN se načrtuje naslednje ureditve, ki bodo omogočale normalno funkcioniranje vseh stavb znotraj obravnavanega območja:
– rekonstrukcija lokalne ceste LC 111064, ki je potrebna zaradi zagotavljanja preglednosti novega priključka v gospodarsko cono. Rekonstrukcija bo potekala na zemljiščih parc. št. 232/2, 232/8, 235/1, 349/1, 795/2, 812/1, 812/2 in 812/3, k.o. Dedni dol;
– izgradnja vodovodnega omrežja od obstoječega vodovodnega jaška pri stanovanjskem bloku Ulica Antona Tomšiča 29 do gospodarske cone po zemljiščih parc. št. 235/4 in 772/2, k.o. Dedni dol;
– izvedba izpusta čistih padavinskih voda v vodotok Ženski dol (parc. št. 815/1, k.o. Dedni dol);
– odstranitev cevnega prepusta Ø100, ki povezuje staro in novo strugo vodotoka Ženski dol ter izgradnja odprtega jarka ter
– ostale ureditve ter infrastrukturni vodi potrebni za normalno funkcioniranje celotnega območja gospodarske cone.
(2) Za posege izven območja OPPN se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju, kjer so posegi predvideni.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Območje gospodarske cone Piskovka se nahaja tik ob regionalni železniški progi C2 Ljubljana–Novo mesto. To pomeni, da se večji del cone nahaja znotraj varovalnega progovnega pasu regionalne železniške proge.
(2) Manjši severni del območja se nahaja v varovalnem pasu avtocestnega priključka.
(3) Preko območja v smeri zahoda poteka javna pot JP 638451, ki se zaradi načrtovanih ureditev ukine oziroma se naveže na načrtovano javno prometnico znotraj cone.
(4) Preko območja poteka 20 kV daljnovod Polica. Obstoječ 20 kV daljnovod se ukine in nadomesti z 20 kV kablovodom. Vsled ukinitvi daljnovoda se prestavi tudi daljnovodni steber Fe jambor št. 112 na severno mejo območja.
(5) Obravnavana gospodarska cona se nahaja ob potoku Ženski dol, ki se ohranja in varuje pred morebitnim onesnaženjem zaradi delovanja gospodarskih dejavnosti.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1) V gospodarsko cono Piskovka se umestijo objekti kot so: poslovno servisni objekti, druge stavbe za storitvene dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, objekti cestne in komunalne infrastrukture in podobno.
(2) Zaradi dejavnosti, ki so bodo izvajale v coni, se pričakuje povečanje tovornega prometa, zato je predvidena izvedba novega cestnega priključka v gospodarsko cono, ki se uredi iz lokalne ceste LC111064. Zaradi zagotavljanja preglednosti na križišču se obstoječo lokalno cesto LC 111064 rekonstruira tako, da se poveča obstoječ horizontalni radij krivine in s tem zagotovi ustrezna preglednost.
(3) Znotraj gospodarske cone se načrtuje javna prometnica, ki omogoča dostop do vseh parcel namenjenih gradnji novih stavb. Prometnica poteka od lokalne ceste LC 111064 v smeri juga, proti vodotoku Ženski dol, kjer se izvede trikrako križišče s krakoma v smeri zahoda in vzhoda. V smeri zahoda javna prometnica poteka do javne poti JP 638451, kjer se izvede navezava ter uredi obračališče. Vzhodni krak se zaključi kot slepa ulica z obračališčem tik ob parceli P1. V 1. fazi se dostop do cone omogoči tudi preko lokalne ceste javna pot JP 638471, vendar se dostop ukine takoj, ko se izvede cestni priključek iz lokalne ceste LC 111064.
(4) Vozišče javne prometnice se izvede širine 2 x 2,75 m z možnostjo ureditve enostranskega pločnika minimalne širine 1,5 m. Minimalni karakteristični profil javne prometnice je 7,50 m.
(5) Del obstoječe javne poti JP 638451 se ohrani kot dostop do prestavljenega daljnovodnega stebra Fe jambor št. 112.
(6) Parkirna mesta za potrebe obiskovalcev ter zaposlenih se zagotovijo znotraj posamezne parcele za gradnjo.
(7) V coni so določene parcele za gradnjo nestanovanjskih stavb, parcela za postavitev nove transformatorske postaje, parcela za postavitev daljnovodnega stebra, parcele javnih prometnic ter parcela vodotoka Ženski dol. Stavbe se gradijo znotraj določene gradbene meje ter upoštevajoč določeno gradbeno linijo. Višina stavb je max. 15 m od določene kote platoja.
(8) Pod pogoji tega odloka se na območju OPPN lahko gradijo osnovni objekti ter njim pripadajoči objekti (nezahtevni in enostavni objekti).
(9) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev pod pogojem, da je iz vsake parcele namenjene gradnji omogočen uvoz/izvoz na javno prometnico in omogočena izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(10) Obstoječ 20 kV daljnovod Polica na območju cone se odstrani. Povezava se izvede v kabelski kanalizaciji. Obstoječ steber Fe jambor št. 112 se prestavi v severni del cone. Dostop do prestavljenega stebra se omogoči preko javne poti JP 638451.
(11) Tik ob javni prometnici se načrtuje nova transformatorska postaja iz katere se načrtujejo nizkonapetostni priključki do posamezne parcele. Transformatorska postaja se postavi na samostojno parcelo v sklopu katere se uredita dva parkirna mesta za vzdrževalno vozilo upravljavca TP.
(12) Ob koncu vzhodnega kraka javne prometnice se uredi ekološki otok za potrebe zbiranja ločeno zbranih frakcij iz območja gospodarske cone.
(13) Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost gospodarske cone iz smeri avtoceste in naselja Višnja Gora. Znotraj gospodarske cone se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli. Vzdolž vodotoka Ženski dol se varuje zeleni pas, ki se ga zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem.
(14) V skrajnem vzhodnem delu območja se v sklopu parcele P1 izvede poglobitev terena oziroma zadrževalnik volumna ca. 250 m3, da se povečajo retenzijske površine potrebne v primeru poplavnega dogodka ter, da se prepreči hipni odtok padavinskih voda v vodotok Ženski dol.
(15) Obstoječi betonski ploščadi, ki se nahajata na območju gospodarske cone se porušita oziroma odstranita.
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
V fazi projektiranja stavb je treba izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah. Uporabljajo naj se sončni kolektorji, geotermalne vrtine, toplotne črpalke, fotovoltaika ter ostali alternativni obnovljivimi viri energije, ki pa morajo biti namenjeni lastni potrebi objektov.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov navedenih v naslednjem členu s poudarkom na poslovnih in industrijskih dejavnostih, skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih. Bivanje ni dovoljeno.
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1) Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb, gradbeno inženirskih objektov ter drugih gradbenih posegov navedenih v nadaljevanju. Objekti so lahko različne zahtevnosti.
(2) Na posamezni parceli namenjeni gradnji stavb se v prvi fazi zgradijo osnovne stavbe, istočasno ali v drugi fazi pa se gradijo še pripadajoče stavbe. Osnovne stavbe so samo zahtevne in manj zahtevne stavbe, pripadajoče stavbe pa so nezahtevne in enostavne stavbe.
(3) V skladu s klasifikacijo vrst objektov glede na namen so dopustni naslednji objekti:
1 / STAVBE
12 / Nestanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe (od tega samo):
12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
122 Poslovne in upravne stavbe;
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
125 Industrijske in skladiščne stavbe;
127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo):
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega samo nadstrešnice);
2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21 / Objekti prometne infrastrukture:
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi (od tega samo):
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
24 / Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega samo);
242 Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega samo):
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega samo ograje in oporni zidovi);
3 / DRUGI GRADBENI POSEGI
31 / Trajno reliefno preoblikovanje terena;
32 / Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(vrste dopustnih pripadajočih objektov)
(1) Na območju OPPN je poleg osnovnih objektov možna tudi gradnja pripadajočih objektov v skladu z 10. členom tega odloka.
(2) Pripadajoči objekti so nezahtevni in enostavni objekti, njihova maksimalna velikost pa je definirana v predpisu o tovrstnih objektih.
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (prizidave, nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v sklopu opredeljenih dejavnosti,
– vzdrževanje legalno zgrajenih objektov;
– vzdrževalna dela v javno korist.
2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– Parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji dovoljenih objektov, ureditvi parkirišč, dostavnih poti, zelenih površin in podobno.
– Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je osnovna in pripadajoča stavba ne smeta presegati, lahko pa se je dotikata v eni ali več točkah ali sta odmaknjeni v notranjost.
– Gradbena linija (GL): črta, na katero mora biti z enim robom – s fasado, postavljena osnovna stavba, ki se gradi na zemljišču ob tej črti.
– Zelenica: je površina namenjena hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah.
– Brežina: je površina za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica novih prometnic.
(lega, velikost in oblikovanje osnovnih stavb)
(1) Osnovna stavba se locira znotraj gradbene meje (GM) ter upoštevajoč določeno gradbeno linijo (GL). Če se bo na parceli gradilo več osnovnih stavb, mora prva upoštevati določeno gradbeno linijo (GL). Maksimalna višina stavb nad določeno koto pritličja je max. 15 m, pri stavbi na parceli P1 pa max. 8 m. Nad to višino je dovoljena postavitev klima naprav, anten, kolektorjev, fotovoltaike ter podobnih naprav potrebnih za funkcioniranje stavbe.
(2) Kota pritličja osnovne stavbe je določena v grafični prilogi.
(3) Sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko-arhitekturni slog) naj odraža tipologijo stavb, ki naj bodo v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja.
(4) Stavbe se oblikuje:
– streha: ravna (naklon do 5 stopinj) ali enokapna (naklon do 12 stopinj). Na streho je možno postavljati svetlobnike ali strešna okna;
– barva kritine: vsi sivi odtenki in črna barva. Pri ravnih strehah se uporabi PVC membranska kritina v beli ali svetlo sivi barvi ali prodec. Možna je tudi zelena streha;
– fasada: omet, steklo, beton ali fasadne obloge iz različnih trajnih materialov;
– barva fasade: bela ali svetle zemeljske barve. Dopustni so manjši barvni poudarki v barvi logotipa podjetja;
– oblikovanje odprtin: svobodno.
(5) Gradnja osnovne stavbe v pasu 12 m od skrajnega železniškega tira ni dovoljena.
(lega, velikost in oblikovanje pripadajočih objektov)
(1) Pripadajoče stavbe se locira znotraj gradbene meje (GM). Ostali pripadajoči objekti se lahko gradijo na celotni parceli namenjeni gradnji.
(2) Ograje in oporni zidovi se lahko gradijo na parcelni meji vendar v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. Oporni zidovi višji od 1 m se izvedejo ali obložijo z naravnim kamnom.
(3) Pripadajoče stavbe morajo biti oblikovno poenotene z osnovno stavbo na parceli. Nadstrešnice so lahko lesene ali kovinske.
(4) Gradnja pripadajočih stavb v pasu 12 m od skrajnega železniškega tira ni dovoljena.
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Na območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe na posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe javne prometnice v takem obsegu, da bo omogočen dostop do posamezne parcele.
(2) Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(3) Gradbene parcele namenjene gradnji stavb se lahko združujejo pod pogojem, da je omogočen neposreden dostop na javno prometnico. V primeru združevanja parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja. Združevanje parcel preko določene javne prometnice ni možno.
(4) Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se lahko izvede tudi delitev parcel pod pogojem, da je tako deljeni parceli omogočen direktni dostop do javne prometnice.
2.3.4. Stopnja izkoriščenost zemljišč za gradnjo
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,8. V zazidano površino se upoštevajo tudi površine pripadajočih stavb.
(2) Na parceli namenjeni gradnji se uredi vsaj 10 % zelenih površin. Zelene površine se zasadijo z avtohtono vegetacijo (drevesa, grmičevje).
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1. Skupne določbe
(1) Načrtovani objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod in komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij in ostalo infrastrukturo.
(2) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda.
(3) V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.
(4) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(5) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(6) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.
(7) Za priključitev objektov na GJI oziroma, če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ali soglasje za priključitev skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi.
(8) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij ter v varovalnem pasu avtocestnega priključka se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD). Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
3.2. Prometna infrastruktura
(1) Obstoječ priključek javne poti JP 638451 na lokalno cesto LC 111064 se zaradi neustreznih prometno tehničnih parametrov cestnih elementov, ukine.
(2) Dostop v gospodarsko cono se načrtuje iz obstoječe lokalne ceste LC 111064. Zaradi zagotavljanja preglednosti na križišču je potrebno obstoječo lokalno cesto LC 111064 rekonstruirati tako, da se poveča obstoječ horizontalni radij krivine in s tem zagotovi ustrezna preglednost (minimalni radij krivine 45 m).
(3) V 1. fazi izgradnje se lahko uredi začasni dostop v cono preko javne poti JP 638471, ki pa se takoj po izgradnji cestnega priključka na lokalno cesto LC 111064, ukine.
(4) Znotraj gospodarske cone se uredi javna prometnica, ki omogoča dostop do vseh parcel namenjenih gradnji. Minimalni karakteristični profil javne prometnice je 7,50 m. Vzdolž prometnice je možna izvedba pločnikov minimalne širine 1,5 m.
(5) Pri projektiranju javne prometnice na območju gospodarske cone se upošteva zakonodaja in pravilniki s področja projektiranja cest.
(6) Vsi cestni priključki morajo omogočati zahtevano preglednost (ustrezni preglednostni trikotnik). Neposredna okolica cestnih priključkov in križišč se uredi tako, da je zagotovljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno.
(7) V sklopu posameznih parcel se uredijo parkirna mesta za osebna vozila ter parkirišča za tovorna vozila, avtobuse in podobno, če tako zahteva dejavnost, ki se bo odvijala v stavbah. Število parkirnih mest se določi v skladu z občinskim prostorskim načrtom. V sklopu posamezne parcele mora biti zagotovljen prostor za obračanje vozil, tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javne prometnice. Izjema je parkirišče urejeno v sklopu parcele transformatorske postaje.
(8) Javna pot JP 638451 se ohrani v zahodnem delu kot dostop do prestavljenega daljnovodnega stebra.
(9) Odvodnjavanje interne prometnice se uredi preko lovilca olj v vodotok Ženski dol.
(10) Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh javnih površin (pločniki, ekološki otok, javne stavbe …).
(11) V zahodnem in vzhodnem delu območja se uredi obračališče za komunalna vozila ter vozila zimske službe.
(železniška infrastruktura)
(1) Severno od gospodarske cone poteka regionalna železniška proga C2 Ljubljana–Novo mesto. Predvidena gospodarske cona je locirana znotraj 100-metrskega varovalnega pasu železniške proge. Prečkanje železniške proge z infrastrukturnimi vodi ni predvideno.
(2) V skladu z veljavno zakonodajo, je v varovalnem progovnem pasu na razdalji 12 m od skrajnega železniškega tira, postavitev stavb prepovedana. V varovalnem progovnem pasu (100 m od skrajnega železniškega tira) je možna postavitev stavb maksimalne višine 15 m.
3.3. Oskrba z vodo
(1) Za oskrbo gospodarske cone s pitno vodo se dogradi obstoječe javno vodovodno omrežje Višnja Gora (alkaten Ø110).
(2) Načrtovani objekti se priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter po pogojih upravljavca vodovodnega omrežja. Priključitev se izvede v obstoječem vodovodnem jašku pri stanovanjskem bloku Ulica Antona Tomšiča 29. Novo vodovodno omrežje se izvede iz alkaten cevi Ø110.
(3) Na posamezni parceli namenjeni gradnji stavb znotraj gospodarske cone se izvede vodomerni jašek. Vodomerni jašek se izvede izven stavbe na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu, na parceli uporabnika. Biti mora stalno dostopen upravljavcu vodovoda. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena.
(4) Gospodarska cona Piskovka mora biti opremljena z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljal požarno varnost območja.
Za zagotovitev požarne vode se izvede hidrantna mreža po pogojih upravljavca vodovoda (vsaj dva nadzemna hidranta).
3.4. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
(komunalne odpadne, industrijske odpadne in padavinske vode)
(1) Območje ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem.
(2) Zgradi se ločen sistem za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode.
(3) Za naselje Višnja Gora je izdelana projektna dokumentacija »Kanalizacija naselja Višnja Gora«, št. projekta: P-2012/36, izdelal GPI Novo mesto ter idejna zasnova dela kanalizacijskega sistema Spodnje Brezovo. Izgradnja kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod je predvidena vzdolž načrtovane javne prometnice znotraj gospodarske cone. Komunalne odpadne vode iz gospodarske cone se spelje v načrtovano kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod, v skladu z navedenima projektoma. Priključitev se izvede v jašku VG 12-3.
(4) Čiste padavinske vode iz območja cone se prioritetno zbira v zbiralnike deževnice za ponovno uporabo kot sanitarna voda, zalivanje zelenic, pranje motornih vozil in podobno. Viške padavinskih voda se spelje v bližnji vodotok Ženski dol. Onesnažene padavinske vode se pred izpustom v podtalje ustrezno očistijo v lovilcih olj. Za preprečevanje hipnega odtoka padavinskih voda v vodotok Ženski dol, se kanalizacija izvede v obliki cevnih zadrževalnikov, parkirišča za osebna vozila v sklopu posameznih gradbenih parcel pa se uredijo s travnatimi ploščami. V skrajnem vzhodnem delu območja se v sklopu parcele P1 izvede poglobitev terena oziroma zadrževalnik volumna ca. 250 m3, da se povečajo retenzijske površine potrebne v primeru poplavnega dogodka ter, da se prepreči hipni odtok padavinskih voda v vodotok Ženski dol. Ponikanje padavinske vode na območju gospodarske cone, na podlagi geološko geomehanskega poročila, ni mogoče.
(5) Vse industrijske odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, predhodno ustrezno očiščene v ustreznih lovilcih olj do predpisane vrednosti. V vseh prostorih kjer je možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena. Morebitne pretekalne ploščadi za surovine potrebne v proizvodnem procesu morajo biti zgrajene tesnjeno, z dvignjenim betonskim robnikom zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla.
3.5. Elektroenergetsko omrežje
(1) Na območju gospodarske cone se nahaja 20 kV daljnovod Polica, ki se pri infrastrukturnem urejanju cone, prestavi v zemljo (kabelska kanalizacija). Obstoječ 20 kV daljnovod Polica napaja z električno energijo naselje Višnja Gora. Daljnovod se v nadaljevanju zaključi v RP 20 kV Ivančna Gorica, ki je njen glavni napajalni vod.
(2) V jugovzhodnem delu območja se nahajajo nizkonapetostni elektro zemeljski vodi »3. Žel. postaja«, ki se napajajo iz TP Višnja Gora.
(3) Zaradi previsoke obremenjenosti transformacije v RTP 110/20 kV Grosuplje in napajalnih SN vodov za RP 20 kV Ivančna Gorica, se priključitev območja gospodarske cone Piskovka na električno omrežje izvede šele po izgradnji DV 2 x 110 kV Trebnje–Ivančna Gorica, ki pomeni razbremenitev 20 kV daljnovoda Polica.
(4) Kabliranje 20 kV daljnovoda Polica se izvede od obstoječega kotnega A-droga na meji parcel 347/4 in 772/1, k.o. Dedni dol, do obstoječega Fe jamborja št. 112 na parceli 233/2, k.o. Dedni dol. Fe jambor št. 112 se prav tako prestavi v smeri severozahoda na parcelo 232/9, k.o. Dedni dol. Pri premiku Fe jamborja se ustrezno projektno obdela sprememba razpetine preko državne ceste in železnice. Pokablitev daljnovoda se izvede v skladu s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo upravljavca elektro voda.
(5) Za priključitev novih stavb na nizkonapetostno elektro omrežje se gradi nova transformatorska postaja (TP Piskovka), ki se locira tik ob javno prometnico. TP mora po konstrukcijski zasnovi in energetski velikosti ustrezati potrebam območja. TP 20 kV se izvede iz betonske montažne konstrukcije kot samostojni objekt na pripadajoči parceli. V sklopu parcele se zagotovi dve parkirni mesti za vzdrževalno vozila upravljavca TP. Vključitev nove TP 20 kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z vzankanjem v predhodno kabljen del izvoda 20 kV DV Polica (zemeljski vodnik minimalnega tipiziranega prereza Al 150 mm2).
(6) Nizkonapetostni elektro vodi do posameznih odjemalcev se izvedejo iz Al 4x70 + 1,5 mm2, Al 4x150 + 1,5 mm2 oziroma Al 4x240 + 1,5 mm2.
(7) Javna razsvetljava območja se izvede iz nove TP. Z javno razsvetljavo se opremi vse javne površine (ceste, pločniki). Osvetlitev v nočnem času ne sme biti moteča za uporabnike prometnih in drugih javnih površin ter udeležence v prometu. Drogovi za javno razsvetljavo ter svetila morajo biti na celotnem območju cone poenotene oblike. Za razsvetljavo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
(8) Pred izvajanju del v neposredni bližini obstoječih nizkonapetostnih vodov na območju OPPN se ustrezno označi in zaščiti v skladu z navodili upravljavca elektro vodov. Vse elektro kablovode, ki bodo potekali pod povoznimi površinami se ustrezno mehansko zaščiti.
3.6. Elektronske komunikacije
(1) Na območju gospodarske cone se nahaja telekomunikacijsko omrežje (zemeljski vod).
(2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki bo zaradi načrtovanih posegov tangirano, se ustrezno prestavi v območje interne prometnice, ostalo omrežje pa se zaščiti.
(3) Načrtovane stavbe se priključi na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij v skladu s pogoji upravljavca voda.
3.7. Odpadki
(1) Na celotnem območju gospodarske cone je ravnanje z odpadki obvezno za vse uporabnike.
(2) Na območju gospodarske cone se med parcelo P1 in P2 uredi ekološki otok za potrebe nove gospodarske cone.
(3) Območje ekološkega otoka se uredi v takšni velikosti, da je omogočena postavitev vsaj 6 zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, mešano embalažo, steklo, papir in karton). Ekološki otok se uredi na betonskem platoju in s treh strani ogradi s kovinsko ograjo, da se prepreči prevrnitev posod.
(4) Ob ekološkem otoku se uredi parkirišče / obračališče za osebna vozila uporabnikov ekološkega otoka in komunalnim vozilom ter vozilom zimske službe.
(5) Na vsaki parceli namenjeni gradnji stavb se zagotovi zabojnik za mešane komunalne odpadke. Te odpadke lokalno podjetje redno odvaža na deponijo odpadkov. Odpadki iz dejavnosti se zbirajo v posebnih posodah v sklopu parcele namenjene gradnji in se predajajo pooblaščenim organizacijam v nadaljno predelavo ali pa se organizirano odvažajo v center za ravnanje z odpadki. Odjemna mesta na posamezni parceli se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov tik ob javno prometnico.
(6) Odjemno mesto za posodo za odpadke na posamezni parceli in ekološkem otoku mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Na območju gospodarske cone Piskovka ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni. V OPPN je upoštevana tipologija sosednje poslovne cone.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
5.1. Varstvo voda in tal
(1) Odvajanje odpadnih voda mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v občinskih predpisih, ki urejajo odvajanje le-teh. Odpadne komunalne vode se spelje v javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, čiste padavinske vode pa spelje v vodotok Ženski dol. Onesnažene padavinske vode se pred izpustom v javno kanalizacijo predhodno očistijo v lovilcu olj.
(2) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema,
– povečanjem retenzijske površine s poglobitvijo terena oziroma zadrževalnikom v sklopu parcele P1.
(3) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic.
(4) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil.
5.2. Varstvo zraka
(1) Dejavnosti, ki se bodo izvajale v stavbah ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene z uredbo.
5.3. Varstvo pred hrupom
Glede na obstoječo namensko rabo je območje gospodarske cone Piskovka opredeljeno kot območje proizvodnih dejavnosti – gospodarska cona (IG). V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) se gospodarska cona nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega.
5.4. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem
(1) Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Pri načrtovanju in osvetljevanju objektov se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
5.5. Ohranjanje narave
Na območju gospodarske cone Piskovka ni evidentiranih naravni vrednost, ekološko pomembnih območij ali območij Nature 2000, zato posebni ukrepi niso potrebni.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6.1. Obramba in zaščita ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Pri gradnji načrtovanih objektov je treba upoštevati zakone s področja obrambe in zaščite.
(2) Glede na določbe, ki jih določa uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo. Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva.
6.2. Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost območja in plazljivost terena
(1) Zaradi neposredne bližine vodotoka Ženski dol je območje gospodarske cone Piskovka potencialno poplavno ogroženo.
(2) Večji posegi v vodno zemljišče vodotoka Ženski dol ter v priobalni pas, ki znaša 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka, niso načrtovani. Načrtovan je le izpust čistih padavinskih voda iz območja cone. Iztok prečiščenih padavinskih voda v vodotok Ženski dol se izvede tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Iztok mora biti opremljen s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. Za preprečevanje hipnega odtoka padavinskih voda v vodotok Ženski dol, se kanalizacija izvede v obliki cevnih zadrževalnikov, parkirišča za osebna vozila v sklopu posameznih gradbenih parcel pa se uredijo s travnatimi ploščami. Prav tako se čiste padavinske vode prioritetno zadržujejo v rezervoarjih deževnice za ponovno uporabo.
(3) Za območje gospodarske cone Piskovka je izdelana Analiza poplavnosti gospodarske cone Piskovka, št. proj.: 56b-S/14, september 2018, izdelal ISprojekt d.o.o. Ljubljana. Iz strokovne podlage je razvidno, da so manjše poplave mogoče le na skrajnem jugovzhodnem delu cone, kjer bi voda ob stoletnih poplavah lahko segala do višine 0,5 m (majhna nevarnost) oziroma do Q100 = 358,85 m n.v.. Da preprečimo poplavljanje stavbe predvidene na parceli P1, se pritličje določi na koto 359,50 m n.v., kar je 65 cm nad Q100, ki znaša 358,85 m n.v. ter 54 cm nad Q500, ki znaša 358,96 m n.v.. Okolica parcele P1 ostaja poplavna in sicer v razredu majhne poplavne ogroženosti. V skrajnem vzhodnem delu območja se v sklopu parcele P1 izvede poglobitev terena oziroma zadrževalnik volumna ca. 250 m3, da se povečajo retenzijske površine potrebne v primeru poplavnega dogodka ter, da se prepreči hipni odtok padavinskih voda v vodotok Ženski dol.
(4) Izven območja OPPN, na parceli št. 245 in 246/4, k.o. Dedni dol, novo in staro strugo vodotoka Ženski dol povezuje cevni propust Ø100. Cevni propust je zgrajen brez vodnega dovoljenja, zato je nelegalen. Na podlagi študije »Analiza poplavnosti gospodarske cone Piskovka«, št. proj.: 56b-S/14, september 2018, izdelal ISprojekt d.o.o. Ljubljana, je potrebno obstoječi cevni propust odstraniti, saj negativno vpliva na poplavno varnost naselja Višnja Gora. Povezavo stare in nove struge vodotoka Ženski dol se izvede z odprtim jarkom. Odstranitev obstoječega cevovoda in izgradnjo odprtega jarka mora izvesti naročnik nelegalne gradnje.
(5) Za območje gospodarske cone Piskovka je izdelano Geološko geomehansko poročilo št. 3005-101/2014-01, julij 2014, izdelal Geologija d.o.o. Idrija, na podlagi katere je razvidno, da območje cone ni erozijsko ogroženo ter ni plazljivo.
(6) Pred pričetkom projektiranja se izvede ustrezno preverbo geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ter stavb (geomehansko poročilo).
6.3. Seizmološke zahteve
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,2 g.
(3) Za projektiranje objektov na območju cone je treba pridobiti geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
6.4. Požarno varstvo
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Širitev požara na sosednje objekta je preprečena z medsebojno minimalno razdaljo, ki znaša 8m (razdalja med objekti) oziroma minimalno 4m od parcelnih mej.
(2) Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(3) V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
7.1. Etapnost gradnje
(1) Na območju OPPN je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi fazno. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) V 1. fazi je načrtovana izgradnja cestnega priključka iz lokalne ceste LC 111064, gradnja interne prometnice, ki bo povezala ukinjeno javno pot JP 638451 in izvedba pripadajoče infrastrukture. Možno je tudi izvesti začasni dostop do cone iz javne poti JP 638471, ki se ukine takoj ko je izveden nov cestni priključek iz lokalne cesta LC 111064.
(3) V 2. fazi je načrtovana gradnja stavb.
7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vse pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte in druge gradbene posege;
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Obveznosti izvajalcev del:
– dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. V pasu komunalnih vodov širine 2 x 5 m niso dovoljene deponije gradbenega in drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov,
– v času gradnje je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča,
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– zagotoviti mora, da se preko komunalnih vodov in naprav ne vozi s težko gradbeno mehanizacijo, razen na posebej utrjenih in zaščitenih prevodih, ki se določijo v dogovoru s pooblaščenim predstavnikom upravljavca komunalne infrastrukture neposredno na terenu.
8. Velikost dopustnih odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Odstopanja znotraj območja OPPN so:
– odstopanje od določene kote pritličja stavb v grafičnem delu znaša ± 50 cm. Izjema je stavba na parceli P1, kjer mora biti pritličje stavbe na nadmorski višini 359,30 m z možnim odstopanjem + 30 cm;
– pripadajoče stavbe se lahko gradijo tudi z manjšim odmikom od sosednje parcele kot je določena gradbena meja, vendar je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča;
– dopustne so spremembe pri prometnem in komunalnem urejanju ter izvedba priključkov na omrežja GJI, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Takšna odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci vodov ter pristojni nosilci urejanja prostora, ki so tangirani s temi odstopanji;
– skladno z dopustnimi odstopanji prejšnjega odstavka se lahko spremeni tudi parcelacija javnega dobra. Meja parcele javne ceste se določi po zunanjem robu cestnega sveta, skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih,
– dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji stavb kot posledica odstopanj iz prejšnjega odstavka in kot posledica prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem aktom.
(2) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske zahteve po tem odloku.
OPPN je na vpogled na Občini Ivančna Gorica in na Upravni enoti Grosuplje.
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0005/2013-29
Ivančna Gorica, dne 15. aprila 2019
Dušan Strnad
