Na podlagi 16. člena Zakona o športu (ZŠpo-1) (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (UPB2) (Uradni list RS, št. 91/15) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 5. redni seji dne 23. 5. 2019 sprejel
o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Ivančna Gorica
(1) S tem odlokom se določajo pogoji, postopki, merila in kriteriji za izbiro in vrednotenje športnih programov in ostalih področij športa, ki so v javnem interesu Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju: občina) ter razdelitev proračunskih sredstev za izbrana področja športa.
(2) Obseg sofinanciranja izbranih področij športa določi občinski svet občine z vsakoletnim proračunom in Letnim programom športa (v nadaljevanju: LPŠ).
(opredelitev javnega interesa v športu)
(1) Javni interes na področju športa v občini obsega naloge lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: nacionalni program) in Izvedbenem načrtu nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji in se uresničuje zlasti na področjih:
1. športnih programov,
2. športnih objektov in površin za šport v naravi,
3. razvojnih dejavnosti v športu,
4. organiziranosti v športu,
5. športnih prireditev in promocije športa,
6. družbene in okoljske odgovornosti v športu.
(2) Javni interes na področju športa se opredeli z LPŠ, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom.
(načini uresničevanja javnega interesa)
Občina uresničuje javni interes na področju športa:
– z zagotavljanjem proračunskih sredstev za izvedbo LPŠ,
– z načrtovanjem, gradnjo, posodabljanjem in vzdrževanjem lokalno pomembnih športnih objektov in površin za šport v naravi,
– s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za izvajanje in razvoj športnih dejavnosti.
Športni programi po tem odloku so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer:
1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,
2. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,
3. obštudijske športne dejavnosti,
4. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
5. kakovostni šport,
6. vrhunski šport,
7. šport invalidov,
8. športna rekreacija,
9. šport starejših.
(1) Ta odlok ureja:
– pogoje za sodelovanje na javnem razpisu,
– postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ,
– dokumentacijo, ki se uporablja v postopku, ki ga ureja ta odlok,
– merila in kriterije za vrednotenje posameznih področij športa.
(2) Za vse zadeve sofinanciranja LPŠ, ki niso urejene s tem odlokom, se smiselno uporablja Zakon o športu.
(1) LPŠ je dokument, s katerim se določi izvajanje nacionalnega programa v občini za posamezno koledarsko leto in opredelijo posamezna področja športa, ki so v danem koledarskem letu prepoznana kot javni interes občine. LPŠ je podlaga za umeščanje športa v občinski proračun.
(2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ uvrsti tiste vsebine nacionalnega programa, ki so za občino pomembne, pri čemer je potrebno upoštevati tradicijo in posebnosti športa v občini.
(3) Predlog LPŠ pripravi organ občinske uprave pristojen za šport, ki lahko v postopku njegove priprave sodeluje z občinsko športno zvezo (v nadaljevanju: OŠZ) oziroma z reprezentativnimi predstavniki civilne športne sfere, če OŠZ ne obstaja.
(4) LPŠ sprejme občinski svet, po predhodnem mnenju OŠZ, katerega je dolžan v postopku sprejemanja LPŠ obravnavati in se do njega opredeliti.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme LPŠ brez predhodnega mnenja OŠZ, če ga ta ne poda v roku enega meseca.
Izvajalci LPŠ so vsi izvajalci športnih programov in ostalih področij športa, katerih programi so v tekočem koledarskem letu izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje LPŠ (v nadaljevanju: javni razpis) in uvrščeni v LPŠ občine. Občina jim pri tem dodeli finančna sredstva in/ali odobri uporabo javnih športnih objektov za izvajanje njihovih programov.
Izvajalce LPŠ se izbere na osnovi tega odloka, sprejetega LPŠ in javnega razpisa.
II. POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU
(izvajalci športnih programov in ostalih področij športa)
Izvajalci posameznih področij športa po tem odloku so:
– športna društva in zveze športnih društev,
– zavodi za šport po Zakonu o športu,
– pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu,
– ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,
– zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe,
– lokalne skupnosti,
– zasebni športni delavci.
(pogoji za vključitev v LPŠ)
(1) Pravico do vključitve v LPŠ imajo izvajalci posameznih področij športa, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. so registrirani v Republiki Sloveniji in imajo sedež v občini,
2. pri zvezah športnih društev so ustanovitelji in njihovi člani samo društva s sedežem v občini,
3. športno dejavnost izvajajo pretežno na območju občine in pretežno za prebivalce občine,
4. športno dejavnost, namenjeno občanom in občankam občine, izvajajo neprekinjeno najmanj eno leto pred letom, za katerega kandidirajo na javnem razpisu,
5. se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje,
6. imajo za izvedbo na javni razpis prijavljenih športnih programov in ostalih področij športa zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu,
7. imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in pričakovani stroški izvedbe programov,
8. imajo urejeno evidenco članstva (športna društva in zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programov,
9. nimajo neporavnanih zapadlih obveznosti do občine,
10. izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom, LPŠ in razpisno dokumentacijo.
(2) V LPŠ se ne uvrsti:
– športnih programov, pri katerih so s prispevki udeležencev v celoti pokriti stroški njihovega izvajanja,
– športnih programov, ki imajo pretežno pridobitni namen,
– športnih programov, ki potekajo v obliki tečajev.
(3) Izvajalci športnih programov in ostalih področij športa, ki v preteklem letu niso bili vključeni v LPŠ, morajo vlogi priložiti poročilo o izvajanju svojih programov v preteklem letu.
(4) Zveze športnih društev lahko kandidirajo na javnem razpisu le s programi, ki jih izvajajo same in z istimi programi na javnem razpisu ne kandidirajo športna društva, ki so člani zveze športnih društev.
(prednost pri izvajanju LPŠ)
(1) Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ pred ostalimi izvajalci športnih programov, ki kandidirajo na javnem razpisu.
(2) Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, imajo, ne glede na prejšnji odstavek, pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci športnih programov.
III. POSTOPEK IZBIRE IN SOFINANCIRANJA IZVAJANJA LPŠ
Postopek sofinanciranja izvajanja LPŠ iz javnih sredstev občine se izvede kot javni razpis.
(posamezni koraki v postopku javnega razpisa)
(1) Posamezni koraki v postopku javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ, sklepanja pogodb o sofinanciranju ter načinu izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju so:
1. začetek postopka javnega razpisa,
2. priprava in objava javnega razpisa,
3. zbiranje vlog izvajalcev športnih programov in ostalih področij športa,
4. ocenjevanje prispelih vlog in priprava predloga prejemnikov sredstev s strani strokovne komisije,
5. obveščanje vlagateljev o izidu javnega razpisa,
6. obravnava morebitnih pritožb izvajalcev športnih programov, ki so kandidirali na javnem razpisu,
7. sklepanje pogodb,
8. spremljanje izvajanja pogodb in namenske porabe proračunskih sredstev iz javnega razpisa,
9. obravnavanje poročil o izvedenih športnih programih, ki so bili sofinancirani iz občinskega proračuna.
(2) Za vprašanja postopka javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ, ki niso urejena s tem odlokom, se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(začetek postopka javnega razpisa)
(1) Izvajalec javnega razpisa je občina.
(2) Sklep o začetku postopka javnega razpisa sprejme župan. V sklepu se določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom, datum objave javnega razpisa, rok za prijavo na javni razpis in besedilo javnega razpisa.
(priprava in objava javnega razpisa)
Javni razpis pripravi občinska uprava. Objavi se v uradnem glasilu občine in na njenem spletnem portalu.
(komisija za izvedbo javnega razpisa)
(1) Postopek javnega razpisa vodi komisija za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki jo s sklepom imenuje župan.
(2) Komisija je sestavljena iz treh (3) članov, od katerih župan imenuje tudi predsednika, ki sklicuje in vodi seje komisije.
(3) Mandat komisije je vezan na mandat župana.
(4) Komisija se sestaja na sejah, ki lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in odločanje je potrebna navadna večina članov.
(5) Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojen oddelek občinske uprave oziroma druga pooblaščena in strokovno usposobljena organizacija.
Naloge komisije so:
1. odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prispelih vlog,
2. ugotavljanje ali vlagatelji izpolnjujejo formalne pogoje za izvajanje LPŠ,
3. obveščanje vlagateljev o nepopolnih vlogah,
4. pregled popolnih vlog,
5. vrednotenje in ocenitev vlog na podlagi meril in kriterijev, ki so sestavni del tega odloka in/ali so navedeni v javnem razpisu,
6. izračun višine sredstev po posameznih programih in področjih športa,
7. priprava predloga izvajalcev LPŠ in izbranih športnih programov ter višine dodeljenih sredstev po posameznih programih in področjih športa,
8. priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe in dopolnitve tega odloka,
9. sodelovanje pri pripravi LPŠ,
10. priprava dodatnih pogojev, meril in kriterijev, ki se po potrebi vključijo v javni razpis oziroma uporabijo pri vrednotenju prijavljenih programov, če za te programe pogoji, merila in kriteriji v tem odloku niso navedeni,
11. pregled poročil in dokazil prijaviteljev o namenski porabi sredstev.
(besedilo javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
1. naziv in sedež izvajalca razpisa,
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
3. predmet javnega razpisa,
4. navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu,
5. navedba dokumentov, ki jih mora vlagatelj priložiti kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev,
6. navedbo meril in kriterijev za vrednotenje posameznih področij športa,
7. predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje izbranih programov in področij športa,
8. seznam skupin športnih programov in področij športa, pri katerih bo vrednost točke enaka,
9. določitev obdobja, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena,
10. rok, do katerega morajo biti vloge na javni razpis predložene,
11. način oddaje vlog,
12. datum odpiranja vlog,
13. rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
14. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije o javnem razpisu in dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerem lahko zaprosijo zanjo.
(2) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavijo tudi drugi podatki, če je to za predmet javnega razpisa potrebno.
(1) Razpisno dokumentacijo pripravi občinska uprava. Na razpolago mora biti od dneva objave javnega razpisa.
(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za kandidiranje na javnem razpisu.
(3) Izvajalec razpisa objavi razpisno dokumentacijo na svojem spletnem portalu oziroma mora zainteresiranim omogočiti vpogled vanjo in jim jo na njihovo zahtevo posredovati.
(sestavni deli razpisne dokumentacije)
Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so:
– razpisni obrazci,
– navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,
– informacije o dostopnosti do tega odloka,
– vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.
Rok za prijavo na javni razpis se določi v javnem razpisu in mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelji pripravijo kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, ne sme pa biti krajši kot štirinajst (14) dni od objave javnega razpisa v uradnem glasilu občine.
(1) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z “Ne odpiraj – vloga” in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo za določen javni razpis.
(2) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.
(3) Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.
(4) Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način njene oddaje.
Vloga, ki prispe na javni razpis, mora vsebovati:
– podatke o vlagatelju (naziv, sedež, matično in davčno številko, kontaktne podatke idr.),
– navedbo športnih programov in ostalih področij športa, s katerimi vlagatelj kandidira,
– izpolnjene razpisne obrazce športnih programov in področij športa, s katerimi vlagatelj kandidira,
– dokazila oziroma priloge, ki so zahtevani v razpisnih obrazcih,
– druge zahtevane podatke iz razpisne dokumentacije.
(1) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je določen v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice.
(2) Odpiranje prejetih vlog ni javno.
(3) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna in ali je popolna glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost).
(4) Vlogo, ki ni pravočasna, izvajalec razpisa s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni možna.
(5) Prijave, ki ne izpolnjujejo osnovnih razpisnih pogojev, se izločijo iz nadaljnjega postopka.
(zapisnik o odpiranju vlog)
(1) Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
1. kraj in čas odpiranja prispelih vlog,
2. imena navzočih članov komisije in ostalih prisotnih,
3. število prispelih vlog na javni razpis,
4. število popolnih vlog in naziv vlagateljev, ki so oddali popolne vloge,
5. število nepopolnih vlog in naziv vlagateljev, ki so oddali nepopolne vloge, skupaj z navedbo manjkajoče dokumentacije,
6. število prepozno vloženih vlog in naziv vlagateljev, ki so vloge oddali prepozno.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.
(1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog uslužbenec pristojnega oddelka občinske uprave v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog pisno pozove vlagatelje, ki so oddali formalno nepopolne vloge, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od osem (8) dni in ne daljši od petnajst (15) dni od oddaje poziva.
(2) Če vlagatelj vloge v zahtevanem roku ne dopolni, izvajalec razpisa vlogo s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni možna.
(ocenjevanje in vrednotenje vlog)
(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev ter jih oceni na podlagi meril in kriterijev iz tega odloka ter morebitnih meril in kriterijev, ki so navedeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Na podlagi tega pripravi predlog izvajalcev LPŠ in obsega sofinanciranja izbranih programov in področij športa.
(2) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.
(3) Za pomoč komisiji pri vrednotenju in ocenjevanju programov lahko župan pooblasti primerno usposobljeno strokovno organizacijo oziroma osebo.
(4) Vloge, ki jih komisija pri vsebinskem pregledu na podlagi določil tega odloka oceni kot neustrezne oziroma vsebujejo neresnične podatke, se zavrnejo.
(odločba o izbiri izvajalcev LPŠ)
(1) Na podlagi predloga komisije izda direktor občinske uprave odločbo o izbiri izvajalcev LPŠ ter obsegu sofinanciranja izbranih programov in področij športa oziroma o zavrnitvi sofinanciranja posameznih programov in področij športa.
(2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ.
(obveščanje vlagateljev in poziv k podpisu pogodbe)
(1) Izvajalec javnega razpisa v roku, ki je bil naveden v javnem razpisu, obvesti vlagatelje o izidu javnega razpisa.
(2) Skupaj z obvestilom se izbrane izvajalce LPŠ pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ.
(3) Če se izbrani izvajalec LPŠ v roku osmih (8) dni pozivu ne odzove, se smatra, da je od prijave na javni razpis odstopil.
(1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje ter merila in kriterije iz javnega razpisa in da neupravičeno ni bil izbran za izvajalca LPŠ, lahko v roku osmih (8) dni od vročitve obvestila o izidu javnega razpisa vloži pritožbo pri izvajalcu javnega razpisa. Vložena pritožba ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ.
(2) Predmet pritožbe ne more biti primernost meril in kriterijev za ocenjevanje vlog.
(3) O pritožbi odloči župan v roku trideset (30) dni od njenega prejema. Odločitev o izbiri izvajalcev LPŠ je s tem dokončna. Možno je sprožiti le upravni spor pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Tožbo v upravnem sporu je potrebno vložiti v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe o pritožbi.
(4) Z ugodno rešeno pritožbo se lahko spremeni višina dodeljenih sredstev ostalim izvajalcem LPŠ. Za spremembo zadostuje obvestilo občine tem izvajalcem, v katerem navede novi(e) znesek(ke) in razlog za spremembo višine le-teh, ne da bi bilo za to potrebno skleniti dodatek k pogodbi.
(objava rezultatov javnega razpisa)
Rezultati javnega razpisa se po zaključku postopka javnega razpisa objavijo na spletni strani občine.
(1) Obvezne sestavine pogodbe so:
1. naziv in naslov naročnika javnega razpisa ter izvajalca LPŠ,
2. vsebina in obseg posameznega sofinanciranega programa,
3. čas realizacije posameznega sofinanciranega programa,
4. višina dodeljenih sredstev po posameznih programih,
5. postopek nakazovanja proračunskih sredstev izvajalcu LPŠ,
6. terminski plan porabe dodeljenih sredstev,
7. določilo, da se lahko višina pogodbenih zneskov spremeni, vzrok za morebitno spremembo in način uveljavitve spremembe,
8. način nadzora nad namensko porabo dodeljenih proračunskih sredstev in izvedbo športnih programov in ostalih področij športa, za katere je izvajalec LPŠ prejel proračunska sredstva,
9. način, vsebina in rok za poročanje o realizaciji sofinanciranih programov,
10. določilo, da mora izvajalec LPŠ ob nenamenski porabi proračunskih sredstev oziroma neporabljenih sredstvih zaradi nerealiziranega programa sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
11. določilo, da izvajalec LPŠ, ki nenamensko porabi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati na naslednjem javnem razpisu,
12. navedba skrbnikov pogodbe za občino in izvajalca,
13. druge medsebojne pravice in obveznosti,
14. datum podpisa in podpis.
(2) Pogodbe z izbranimi izvajalci LPŠ v imenu izvajalca razpisa podpiše župan.
(začasno sofinanciranje programov)
(1) Do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se lahko določeni športni programi in ostala področja športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o začasnem sofinanciranju (pogodba, sklep). Začasno sofinanciranje se lahko sklene samo z izvajalci LPŠ, ki so imeli enake programe sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec vložil zahtevo po začasnem sofinanciranju.
(2) Dokument določi način in višino sofinanciranja programov. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec LPŠ prejel za svoje programe iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu.
(3) Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se že nakazana sredstva poračunajo.
(spremljanje izvajanja LPŠ)
(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane dejavnosti najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrane programe in področja športa.
(2) Če izvajalec LPŠ kakšnega programa ne realizira v celoti, se mu za nerealizirani del znižajo sredstva v prihodnjem letu na način, da se zmanjša obseg ali število udeležencev njegovega programa. Če izvajalec v prihodnjem letu s svojimi programi ni uvrščen v LPŠ, mora sredstva za nerealizirani del programa vrniti v občinski proračun, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. Ta lahko kadarkoli preveri namensko porabo dodeljenih proračunskih sredstev in v ta namen od izvajalcev LPŠ zahteva vsa dokazila in podatke, potrebne za nadzor in ovrednotenje izvajanja dogovorjenih programov.
(4) Če se ugotovi, da je izvajalec LPŠ dodeljena proračunska sredstva porabil nenamensko, se sofinanciranje takoj ustavi ter odstopi od pogodbe. Izvajalec mora v tem primeru že prejeta proračunska sredstva vrniti v občinski proračun, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če izvajalec prejetih sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave.
(5) Izvajalec, ki je pogodbena sredstva porabil nenamensko ali kako drugače grobo kršil pogodbena določila, ne more kandidirati na naslednjem javnem razpisu.
(6) Za nadzor nad izvajanjem športnih programov lahko župan pooblasti ustrezno usposobljeno strokovno organizacijo oziroma osebo.
(prerazporeditev sredstev)
Sredstva, ki na javnem razpisu niso bila razdeljena ali na posameznem športnem programu oziroma področju športa med letom niso bila porabljena, se s sklepom župana prerazporedijo na druge športne programe oziroma področja športa, na katerih imamo programe izvajalcev, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.
(poročilo o izvedenih programih)
(1) Izvajalci LPŠ morajo enkrat letno, po zaključku izvedenih programov, občinski upravi predložiti:
– vsebinsko poročilo o izvedenih programih,
– dokazila o namenski porabi proračunskih sredstev, pridobljenih na javnem razpisu.
(2) Če izvajalec do rokov, navedenih v pogodbi, poročila ne odda, se smatra, da športnih programov, ki so bili uvrščeni v LPŠ, ni izvajal in je zato dolžan vsa prejeta proračunska sredstva, vključno z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun občine.
(uporaba javnih športnih objektov in površin)
(1) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le-tega, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi uporabniki.
(2) Obvezni programi šolske športne vzgoje, ki se izvajajo v (na) javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki.
IV. MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE POSAMEZNIH PODROČIJ ŠPORTA
Z merili in kriteriji so opredeljeni načini, elementi ter višina vrednotenja elementov za večino spodaj naštetih področij športa. Po Zakonu o športu (ZŠpo-1) so področja športa, na katerih se uresničuje javni interes, zlasti naslednja:
1. Športni programi
1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
1.3. Obštudijske športne dejavnosti
1.4. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
1.5. Kakovostni šport
1.6. Vrhunski šport
1.7. Šport invalidov
1.8. Športna rekreacija
1.9. Šport starejših
2. Športni objekti in površine za šport v naravi
3. Razvojne dejavnosti v športu
3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
3.2. Statusne pravice športnikov in trenerjev
3.3. Založništvo v športu
3.4. Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu
3.5. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa
4. Organiziranost v športu
4.1. Delovanje športnih društev in zvez
4.2. Delovanje javnih zavodov za šport
5. Športne prireditve in promocije športa
5.1. Velike mednarodne športne prireditve
5.2. Druge športne prireditve
5.3. Občinske športno-promocijske prireditve za podelitve priznanj v športu
5.4. Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu
6. Družbena in okoljska odgovornost v športu
(1) Posamezna področja športa se lahko ovrednotijo:
– s številom točk,
– z višino denarnih sredstev za povračilo dejanskih stroškov.
(2) V točkah se praviloma vrednotijo športni programi, pri čemer se lahko vrednost točke med posameznimi programi razlikuje ali pa je ta za določene skupine programov ali pa za vse programe enaka. Skupine športnih programov in področij športa, pri katerih bo vrednost točke enaka, se določi v javnem razpisu. Vrednost točke dobimo tako, da denarna sredstva namenjena posameznim športnim programom ali skupini športnih programov, delimo s seštevkom točk vseh programov, s katerimi so izvajalci kandidirali ne posameznem športnem programu ali skupini športnih programov.
(3) Z višino zneska za povračilo dejanskih stroškov se vrednotijo športni programi in področja športa, pri katerih nastopa en sam izvajalec, ali pa je vrednost programa lažje izračunati po dejanskih stroških.
1. Športni programi
Posamezni izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
Tekmovalni šport – športni programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega športa in vrhunskega športa.
Tekmovalna sezona – enoletno obdobje, v katerem ostanejo letniki tekmovalnih starostnih kategorij nespremenjeni.
Tekoča tekmovalna sezona – tekmovalna sezona, ki se konča v letu, za katerega velja javni razpis.
Pretekla tekmovalna sezona – tekmovalna sezona, ki se konča v letu pred letom, za katerega velja javni razpis.
Športnik – definicija športnika je opredeljena v 32. členu Zakona o športu (ZŠpo-1).
Aktivni športnik – športnik, ki v tekoči tekmovalni sezoni nastopa v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze in ima za tekočo tekmovalno sezono potrjeno tekmovalno licenco.
Priznani športnik – športnik, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev v programe tekmovalnega športa.
Faktor polnosti tekmovalne skupine – razmerje med številom priznanih športnikov v posamezni stopnji tekmovalnega športa (starostni kategoriji) in številom športnikom iz Tabele 3.
Korekcijski faktor – izračuna se ga iz uvrstitev v pretekli tekmovalni sezoni, z njim pa se množi vrednost programov tekmovalnega športa.
Celoletni športni programi – športni programi, ki se v obsegu najmanj 60 ur (najmanj 30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko) izvajajo skozi vse leto.
Vadbena sezona – enoletno obdobje, v katerem poteka vadba v celoletnih netekmovalnih športnih programih.
Tekoča vadbena sezona – vadbena sezona, ki se konča v letu, za katerega se objavi javni razpis.
Ura vadbe – pomeni 60 minut vadbe.
(1) Elementi vrednotenja športnih programov se nanašajo pretežno na kvantitativne vidike programa:
– obseg programa,
– velikost vadbene skupine,
– vrednost ure dela strokovnega kadra,
– vrednost najema športnega objekta oziroma površine za šport,
– materialne stroške za izpeljavo programa,
– stroške priprav na tekmovanja in stroške udeležbe na tekmovanjih,
– število športnikov z določeno kategorizacijo,
– kakovost športnih dosežkov (dosežene rezultate na tekmovanjih),
– druge elemente v skladu z usmeritvami nacionalnega programa, LPŠ in tega odloka.
(2) Obseg programa in velikost vadbene skupine se določita na osnovi normativov iz tega odloka ter podatkov in dokazil iz prijave na javni razpis.
(vrednotenje strokovnega kadra)
(1) Športne programe lahko samostojno vodi le ustrezno strokovno izobražen kader ali strokovno usposobljen kader z najmanj prvo (drugo po prejšnjem sistemu usposabljanja) stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu (48., 49. in 92. člen Zakona o športu (ZŠpo-1)). Strokovni kader brez ustrezne strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti se ne sofinancira.
(2) Strokovni delavci, ki so pridobili usposobljenost prve stopnje po starem zakonu (ZŠpo), lahko še največ tri leta od uveljavitve novega zakona opravljajo strokovno delo v športu pod enakimi pogoji, kot jih določa ZŠpo. Po izteku tega obdobja se njihovo strokovno delo ne bo več sofinanciralo.
(3) Strokovno izobražen strokovni kader s specializacijo za športni program, v katerem opravlja svoje strokovno delo, je vrednoten malenkost višje kot strokovni kader brez specializacije za ta program.
Tabela 1 (vrednotenje strokovnega kadra v Točkah/Uro):
| IZOBRAZBA | USPOSOBLJENOST |
ŠPORTNI PROGRAM | s specializacijo | brez specializacije | 2. stopnja | 1. stopnja | 1. stopnja (po ZŠpo) |
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine | 2 | 1,8 | 2 | 1,8 | 1,6 |
Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami | 2 | 1,8 | 2 | 1,8 | 1,6 |
Celoletni obštudijski športni programi | 2 | 1,8 | 2 | 1,8 | 1,6 |
Programi tekmovalnega športa | 3 | 2,7 | 3 | 2,7 | 2,4 |
Pripravljalni športni programi | 3 | 2,7 | 3 | 2,7 | 2,4 |
Šport invalidov | 2 | 1,8 | 2 | 1,8 | 1,6 |
Športna rekreacija | 1,5 | 1,35 | 1,5 | 1,35 | 1,2 |
Šport starejših | 2 | 1,8 | 2 | 1,8 | 1,6 |
(vrednotenje športnih objektov)
(1) Uporaba športnega objekta se sofinancira v primeru, ko se izbrani športni program izvaja v/na objektu, za uporabo katerega izvajalec plačuje najemnino, ali v primeru, ko upravlja z javnim športnim objektom in za njegovo tekoče obratovanje in vzdrževanje ne prejema proračunskih sredstev.
Tabela 2 (vrednotenje športnega objekta v Točkah/Uro):
ŠPORTNI OBJEKT | VIŠINA VREDNOTENJA |
Telovadnica | 1,8 |
Športna dvorana (3/3 – 2/3 – 1/3) | 5,4 – 3,6 – 1,8 |
Strelno mesto | 0,2 |
Veliko nogometno igrišče | 6,0 |
Pomožno nogometno igrišče | 3,0 |
Motokros steza | 3,0 |
Zunanja asfaltna površina za športne igre | 0,7 |
Pokrito teniško igrišče | 1,5 |
Teniško igrišče na prostem | 1,2 |
Plezalna stena | 0,9 |
Manjša telovadnica, plesni prostor, borilnice … | 0,9 |
Balinišče | 0,8 |
(2) V primeru brezplačne uporabe objekta se njegova uporaba ne sofinancira. Prav tako se ne sofinancira uporaba objekta v primeru, ko izvajalec upravlja z javnim športnim objektom ter za njegovo tekoče obratovanje in vzdrževanje prejema sredstva iz občinskega proračuna.
(3) V primeru plačevanje najemnine je 0,1 točke iz Tabele 2 ekvivalentno najemnini v višini 1,00 evra. Če je, z upoštevanjem tega ekvivalenta, dejanska višina najemnine nižja, kot je določeno s Tabelo 2, se višina vrednotenja prilagodi tako, da ustreza temu ekvivalentu. V obratnem primeru se višina vrednotenja ne prilagodi.
1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
1.1.1. Športne interesne dejavnosti v osnovni šoli
(1) Športne interesne dejavnosti v osnovni šoli predstavljajo razširjen program šole in se kot takšne financirajo iz sredstev šolstva.
(2) Iz LPŠ se lahko v osnovni šoli sofinancirajo le programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, ki nadgrajujejo program šolskih športnih interesnih dejavnosti (npr. dodatna vadba v šolskih športnih objektih, ki jo skupaj organizirata šola in lokalno športno društvo).
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 8 do 15 udeležencev,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– strokovni kader.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 15, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.1.2. Športni programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez
Sofinancirajo se športni programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo športna društva in drugi izvajalci. Zaradi zapletenosti dela z mladimi in varnosti, lahko te programe vodijo le izobraženi športni strokovnjaki in bolj kompetentni kadri z višjo ravnijo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu.
(1) Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 8 do 15 udeležencev starih do 19 let,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader,
– program se izvaja izven vzgojno-izobraževalnega sistema.
(2) V LPŠ se uvrstijo tudi celoletni športni programi, ki se izvajajo v obsegu manjšem od 60 ur, če so ti programi za udeležence popolnoma brezplačni (brez članarine in vadnine), pri tem pa izpolnjujejo ostale pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– strokovni kader,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 15, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.1.3. Obšolski športni programi za otroke in mladino
Sofinancirajo se športni programi športnikov do V. stopnje iz Tabele 3, ki so vključeni v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih športnih zvez, pri tem pa njihovi izvajalci ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v program tekmovalnega športa otrok in mladine. Tem izvajalcem se sofinancirajo tudi športni programi otrok, katerih starost ustreza programom I. stopnje iz Tabele 3.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 8 do 15 udeležencev starih do 19 let,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– strokovni kader,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 15, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.1.4. Nacionalni prostočasni športni program “Naučimo se plavati”
(1) Sofinancira se plavalni tečaj za učence prvih razredov osnovnih šol in otroke zadnjega leta pred vstopom v osnovno šolo.
(2) Obseg tečaja (število ur) se za vsako leto določi v LPŠ.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– izvajalec programa upošteva določila pravilnikov glede učenja plavanja v vrtcih oziroma osnovnih šolah,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader,
– program se izvaja izven vzgojno-izobraževalnega sistema.
(1) V okviru tečaja plavanja se sofinancira (v višini ocenjenih stroškov):
– strokovni kader (učitelji plavanja),
– najemnina bazena,
– prevoz,
– organizacija plavalnega tečaja.
(2) Poleg sofinanciranja s strani občine, del sredstev za izvedbo tečaja prispeva Zavod za šport Republike Slovenije, del sredstev pa lahko prispevajo tudi starši udeležencev tečaja. Višino prispevka staršev se določi v LPŠ, znaša pa lahko do 50 % cene programa.
1.1.5. Nacionalni prostočasni športni programi za otroke in mladino (Mali sonček, Zlati sonček, Krpan, Hura prosti čas, Ciciban planinec, Mladi planinec, Zdrav življenjski slog)
Nacionalni prostočasni športni programi za otroke in mladino se pretežno izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Njihov cilj je povečanje gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov.
Sofinancira se (v višini ocenjenih stroškov):
– organizacija programa,
– propagandno gradivo,
– priznanja.
V primeru, da se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa ali so financirani s strani pristojnega ministrstva za šport, se v okviru LPŠ ne sofinancirajo.
1.1.6. Nacionalni prostočasni športni program “Šolska športna tekmovanja”
Šolska športna tekmovanja se izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih in predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip in posameznikov na organiziranih tekmovanjih, ki jih za posamezno šolsko leto razpiše pristojno ministrstvo.
Sofinancirajo se (glede na ocenjene stroške):
– prevoz na tekmovanje,
– spremstvo tekmovalcev,
– prehrana tekmovalcev ter
– drugi stroški tekmovanj (sodniški stroški, priznanja, prijavnine, najemi športnih objektov).
(1) Prevoz na tekmovanje in prehrana se sofinancirata za tekmovanja, ki ne potekajo v domačem kraju, drugi stroški pa v primeru, ko je izvajalec udeležen pri kritju teh stroškov.
(2) Sofinanciranje se izvede na podlagi predloženih računov, s katerimi se dokaže nastanek stroškov.
1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
1.2.1. Celoletni športni programi otrok in mladine s posebnimi potrebami
Sofinancirajo se športni programi otrok in mladine s prirojenimi ali pridobljenimi okvarami in oviranostmi in zato potrebujejo prilagojeno izvajanje gibalnih programov z dodatno strokovno pomočjo. To vpliva na njihovo uspešno socialno vključevanje ter polno in bogatejše življenje.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 6 do 10 udeležencev starih do 19 let,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader za izvajanje posebnih gibalnih programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami,
– program se izvaja izven vzgojno-izobraževalnega sistema.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– strokovni kader,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 10, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.3. Obštudijske športne dejavnosti
1.3.1. Celoletni obštudijski športni programi
Sofinancirajo se celoletni športni programi za študente v kraju študija, ki imajo pomemben zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne drže, aerobne vsebine ipd.).
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 8 do 15 udeležencev z veljavnim statusom študenta,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader,
– program se izvaja izven vzgojno-izobraževalnega sistema.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– strokovni kader,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 15, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.4. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
1.4.1. Programi tekmovalnega športa otrok in mladine
Sofinancirajo se celoletni športni programi športnikov do starostne kategorije mladincev, ki so vključeni v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih športnih zvez.
(razvrstitev športnih panog v skupine)
(1) Izhodišče za vrednotenje programov tekmovalnega športa je razvrstitev športnih panog v skupine glede na kazalnike:
1. mednarodne konkurenčnosti športne panoge,
2. razširjenosti športne panoge v Sloveniji,
3. lokalnega pomena športne panoge (razširjenosti v lokalnem okolju),
4. kakovosti športnih dosežkov in
5. kompetentnosti strokovnega kadra.
(2) Kazalniki so razdeljeni na pet razredov. Uvrstitev športne panoge v 1. razred prinese športni panogi 5 točk, uvrstitev v 2. razred 4 točke, uvrstitev v 3. razred 3 točke, uvrstitev v 4. razred 2 točki in uvrstitev v 5. razred 1 točko.
(3) Športne panoge se glede na seštevek točk vseh kazalnikov razvrsti v pet skupin:
1. V prvo skupino se uvrstijo športne panoge, ki zberejo vsaj 20 točk in so vsaj v treh kazalnikih uvrščene v 1. ali 2. razred.
2. V drugo skupino se uvrstijo športne panoge, ki zberejo od 17 do 19 točk in so vsaj v treh kazalnikih uvrščene v 1. ali 2. razred.
3. V tretjo skupino se uvrstijo športne panoge, ki zberejo vsaj 14 točk in so vsaj v treh kazalnikih uvrščene v 3. ali višji razred, pri tem pa ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v prvo ali drugo skupino.
4. V četrto skupino se uvrstijo športne panoge, ki zberejo vsaj 11 točk in so vsaj v treh kazalnikih uvrščene v 4. ali višji razred, pri tem pa ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v prvo, drugo ali tretjo skupino.
5. V peto skupino se uvrstijo športne panoge, ki izberejo od 8 do 10 točk ali pa več kot 10 točk in pri tem ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v višje skupine.
6. Športnih panog, ki zberejo manj kot 8 točk, se ne uvrsti v program tekmovalnega športa.
(4) V kolektivnih športnih panogah se razvrščanje opravi ločeno za moško in žensko konkurenco.
(1) Na podlagi razvrstitve športnih panog v skupine se posamezni športni panogi dodeli faktor športne panoge (FŠP), ki za posamezno skupino športnih panog znaša:
– 1,10 – za športne panoge iz 1. skupine,
– 1,05 – za športne panoge iz 2. skupine,
– 1,00 – za športne panoge iz 3. skupine,
– 0,80 – za športne panoge iz 4. skupine,
– 0,60 – za športne panoge iz 5. skupine.
(2) S faktorjem športnih panog se množijo točkovne vrednosti programov tekmovalnega športa otrok in mladine ter pripravljalnih športnih programov.
(kazalniki za razvrstitev športnih panog)
1. KAZALNIK MEDNARODNE KONKURENČNOSTI ŠPORTNE PANOGE
(1) Pri kazalniku upoštevamo dva kriterija, ki športni panogi prineseta maksimalno 10 točk za razvrstitev v razrede.
1. Število uvrstitev športne panoge v program olimpijskih iger. Upošteva se zadnjih petnajst poletnih in zadnjih petnajst zimskih iger, med katere štejemo tudi prve naslednje igre. Za 13 do 15 uvrstitev prejme športna panoga 5 točk, za 10 do 12 uvrstitev 4 točke, za 7 do 9 uvrstitev 3 točke, za 4 do 6 uvrstitev 2 točki, za 1 do 3 uvrstitve 1 točko in za 0 uvrstitev 0 točk.
2. Število držav, ki so sodelovale na zadnjem članskem svetovnem prvenstvu. V kolektivnih športih se poleg držav udeleženk upoštevajo tudi vse države, ki so sodelovale v sistemu kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ne glede na obliko tega sistema (kvalifikacijske skupine, celinska prvenstva ...). V individualnih športih se upoštevajo samo države, ki so imele na svetovnem prvenstvu vsaj dva predstavnika. V tenisu se upoštevajo države, ki imajo na svetovni jakostni lestvici (ATP in WTA) ob koncu prejšnje tekmovalne sezone med 1000 najvišje uvrščenimi igralkami in igralci vsaj dva predstavnika. Za nad 100 držav prejme športna panoga 5 točk, za nad 75 do 100 držav 4 točke, za nad 50 do 75 držav 3 točke, za nad 25 do 50 držav 2 točki, za do 25 držav pa 1 točko. V primeru da v športni panogi svetovnih prvenstev ne organizirajo, se upošteva zadnje evropsko prvenstvo.
(2) Na podlagi seštevka točk športne panoge razvrstimo v razrede:
1. razred: 9 ali 10 točk
2. razred: 7 ali 8 točk
3. razred: 5 ali 6 točk
4. razred: 3 ali 4 točke
5. razred: 2 točki ali manj
2. KAZALNIK RAZŠIRJENOSTI ŠPORTNE PANOGE V SLOVENIJI
(1) Pri kolektivnih športnih panogah se za merilo kazalnika vzame število ekip, ki sodelujejo v državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez v starostnih kategorijah od dvanajstega leta naprej. Če za kakšno starostno kategorijo podatki iz tekoče tekmovalne sezone niso znani (tekmovanje se začne po roku za oddajo vlog), se upoštevajo podatki iz pretekle tekmovalne sezone.
1. razred: nad 400 ekip
2. razred: nad 200 do 400 ekip
3. razred: nad 100 do 200 ekip
4. razred: nad 50 do 100 ekip
5. razred: do 50 ekip
(2) Pri individualnih športnih panogah se za merilo kazalnika vzame število aktivnih športnikov, ki imajo licenco oziroma dovoljenje za nastopanje v tekmovanjih pod okriljem nacionalne panožne športne zveze v tekoči tekmovalni sezoni. Če podatki iz tekoče tekmovalne sezone niso znani (tekmovanja se začnejo po roku za oddajo vlog), se upoštevajo podatki iz pretekle tekmovalne sezone.
1. razred: nad 1600 športnikov
2. razred: nad 800 do 1600 športnikov
3. razred: nad 400 do 800 športnikov
4. razred: nad 200 do 400 športnikov
5. razred: do 200 športnikov
3. KAZALNIK LOKALNEGA POMENA ŠPORTNE PANOGE (razširjenosti v lokalnem okolju)
Za merilo kazalnika se vzame število aktivnih športnikov izvajalca športnih programov s potrjeno licenco za nastopanje v tekoči tekmovalni sezoni. V primeru, da podatkov za tekočo tekmovalno sezono ni mogoče pridobiti (ta se prične po roku za oddajo vlog), se upoštevajo podatki iz pretekle tekmovalne sezone.
1. razred: nad 80 športnikov
2. razred: nad 50 do 80 športnikov
3. razred: nad 30 do 50 športnikov
4. razred: nad 15 do 30 športnikov
5. razred: do 15 športnikov
4. KAZALNIK KAKOVOSTI ŠPORTNIH DOSEŽKOV
(1) Za merilo kazalnika v kolektivnih športnih panogah se izračuna povprečna uvrstitev ekip izvajalca športnih programov v državnih prvenstvih v pretekli tekmovalni sezoni v starostnih kategorijah od dvanajstega leta naprej. Pri izračunu povprečne uvrstitve se upoštevajo tiste ekipe izvajalca, ki so bile v LPŠ uvrščene v pretekli tekmovalni sezoni. Če je izvajalec v posamezni starostni kategoriji nastopal z več ekipami, se upošteva najvišje uvrščena ekipa.
(2) Za merilo kazalnika v individualnih športnih panogah se izračuna povprečna uvrstitev športnikov izvajalca športnih programov na državnih prvenstvih v pretekli tekmovalni sezoni v starostnih kategorijah od dvanajstega leta naprej. Upoštevajo se samo športniki ki so nastopili vsaj na sedmih tekmovanjih iz koledarja nacionalne panožne športne zveze ali vsaj na 70 % vseh tekmovanj iz koledarja za njihovo starostno kategorijo. Pri izračunu se v vsaki starostni kategoriji upošteva toliko športnikov izvajalca, kot jih je bilo v LPŠ uvrščenih v pretekli tekmovalni sezoni. Če je izvajalec v posamezni starostni kategoriji na državnem prvenstvu nastopal z več športniki, kot jih je bilo uvrščenih v LPŠ, se upoštevajo najvišje uvrščeni.
(3) V primeru delitve mest (enakovredne skupine, lige ipd.) se izračuna povprečno uvrstitev.
(4) Zaradi različnega števila sodelujočih ekip oziroma posameznikov v posameznih tekmovanjih, se uvrstitve normirajo na enako število udeležencev in nato izračuna njihova povprečna vrednost.
1. razred: povprečna uvrstitev v 1. petino sodelujočih
2. razred: povprečna uvrstitev v 2. petino sodelujočih
3. razred: povprečna uvrstitev v 3. petino sodelujočih
4. razred: povprečna uvrstitev v 4. petino sodelujočih
5. razred: povprečna uvrstitev v 5. petino sodelujočih
5. KAZALNIK KOMPETENTNOSTI STROKOVNEGA KADRA
(1) Za merilo kazalnika se vzame povprečna stopnja usposobljenosti trenerjev v starostnih kategorijah od dvanajstega leta naprej. Za usposobljenost 2. stopnje in za športno izobrazbo s specializacijo v tej športni panogi pridobi izvajalec športnih programov 2 točki, za usposobljenost 1. stopnje in za športno izobrazbo brez specializacije v tej športni panogi pa 1 točko. V primeru, da podatkov za tekočo tekmovalno sezono ni mogoče pridobiti (ta se prične po roku za oddajo vlog), se upoštevajo podatki iz pretekle tekmovalne sezone.
(2) Na podlagi seštevka točk se izračuna povprečna stopnja usposobljenosti na vadbeno skupino.
1. razred: povprečna usposobljenost nad 1,6 do 2,0
2. razred: povprečna usposobljenost nad 1,2 do 1,6
3. razred: povprečna usposobljenost nad 0,8 do 1,2
4. razred: povprečna usposobljenost nad 0,4 do 0,8
5. razred: povprečna usposobljenost do 0,4
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– V občini so dane možnosti za uspešno delovanje in razvoj športne panoge (ustrezna infrastruktura, kadrovska zasedba, materialne možnosti in organizacija).
– Športna panoga izvajalca športnih programov je pri razvrščanju športnih panog uvrščena v eno od prvih petih skupin.
– Vsota faktorjev polnosti tekmovalnih skupin izvajalca znaša vsaj 0,4 x N (N predstavlja število stopenj panoge v Tabeli 3 v starostnih kategorijah od dvanajstega leta naprej). Pri izvajalcih individualnih športnih panog je lahko vsota faktorjev tudi manjša, vendar ne manj kot 0,25 x N, pri čemer se izvajalec pri razvrstitvi športnih panog v skupine v tem primeru ne more uvrstiti višje od 5. skupine. Upoštevajo se samo aktivni športniki z veljavno licenco za nastopanje v tekoči tekmovalni sezoni. V primeru, da podatkov za tekočo tekmovalno sezono ni mogoče pridobiti (ta se prične po roku za oddajo vlog), se upoštevajo podatki iz pretekle tekmovalne sezone.
– Športniki v individualnih športnih panogah oziroma ekipe v kolektivnih športnih panogah nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
– Športniki v programih II. in III. stopnje trenirajo vsaj 40 tednov v letu, vsaj trikrat tedensko, v obsegu vsaj 4,5 ure na teden. Športniki v programih IV. in V. stopnje trenirajo vsaj 40 tednov v letu, vsaj štirikrat tedensko, v obsegu vsaj 6 ur na teden.
– Vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader.
(normativi za vrednotenje)
(1) Programi tekmovalnega športa otrok in mladine so razdeljeni na pet stopenj: I. stopnja – cicibani in cicibanke, II. stopnja – mlajši dečki in deklice, III. stopnja – starejši dečki in deklice, IV. stopnja – kadeti in kadetinje, V. stopnja – mladinci in mladinke. V skladu z mnenjem stroke je pretirana tekmovalnost v najnižjih starostnih kategorijah nezaželena, zato se vadbene skupine I. stopnje (tekmovalci mlajši od 12 let) uvrstijo v pripravljalne športne programe.
(2) V spodnji tabeli so normativi vrednotenja posameznih elementov vrednotenja za programe tekmovalnega športa in pripravljalne športne programe, pri čemer število predstavlja velikost vadbene skupine, obseg število ur vadbe na leto, stroški pa materialne stroške vadbe in tekmovanj (pri pripravljalnih športnih programih samo stroške vadbe).
Tabela 3 (normativi vrednotenja):
Panoga | Element vrednotenja | I. stopnja | II. stopnja | III. stopna | IV. stopnja | V. stopnja | ČLANI |
KARATE | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 10 | 10 | 10 | 8 | 8 | 8 |
obseg | 160 ur | 210 ur | 210 ur | 210 ur | 320 ur | 240 ur |
stroški | 12 | 28 | 32 | 36 | 40 | |
MOTOKROS | starost | | | | | 15 – 22 | nad 22 |
število | | | | | 6 | 4 |
obseg | | | | | 320 ur | 400 ur |
stroški | | | | | 160 | |
SAVATE | starost | | 11 – 12 | 13 – 14 | 15 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | | 20 | 20 | 10 | 6 | 6 |
obseg | | 90 ur | 200 ur | 240 ur | 320 ur | 240 ur |
stroški | | 28 | 32 | 36 | 40 | |
SMUČARSKI SKOKI | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 18 | 19 – 20 | nad 20 |
število | 8 | 8 | 8 | 6 | 6 | 6 |
obseg | 120 ur | 200 ur | 360 ur | 400 ur | 400 ur | 400 ur |
stroški | 36 | 84 | 96 | 108 | 120 | |
STRELSTVO | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 8 | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 |
obseg | 160 ur | 200 ur | 200 ur | 240 ur | 320 ur | 320 ur |
stroški | 24 | 56 | 64 | 72 | 80 | |
TAEKWANDO | starost | 10 – 11 | | 12 – 14 | 15 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 10 | | 10 | 10 | 10 | 10 |
obseg | 120 ur | | 200 ur | 320 ur | 360 ur | 280 ur |
stroški | 12 | | 32 | 36 | 40 | |
ŠAH | starost | 11 – 12 | 13 – 14 | 15 – 16 | 17 – 18 | 19 – 20 | nad 20 |
število | 8 | 8 | 8 | 6 | 6 | 4 |
obseg | 140 ur | 200 ur | 320 ur | 360 ur | 400 ur | 360 ur |
stroški | 6 | 14 | 16 | 18 | 20 | |
KOŠARKA | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 | 12 |
obseg | 160 ur | 200 ur | 280 ur | 360 ur | 400 ur | 320 ur |
stroški | 24 | 56 | 64 | 72 | 80 | |
FUTSAL | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 14 | 14 | 14 | 14 | 14 | 14 |
obseg | 120 ur | 200 ur | 200 ur | 200 ur | 240 ur | 240 ur |
stroški | 21 | 48 | 56 | 63 | 70 | |
NOGOMET | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 22 | 18 | 18 | 18 | 18 | 18 |
obseg | 160 ur | 200 ur | 260 ur | 320 ur | 320 ur | 320 ur |
stroški | 24 | 56 | 64 | 72 | 80 | |
ROKOMET | starost | 10 – 11 | 12 – 13 | 14 – 15 | 16 – 17 | 18 – 20 | nad 20 |
število | 12 | 16 | 16 | 16 | 16 | 16 |
obseg | 160 ur | 200 ur | 260 ur | 320 ur | 320 ur | 320 ur |
stroški | 24 | 56 | 64 | 72 | 80 | |
(3) Za športne panoge, ki niso navedene v tabeli, normative določi komisija na osnovi podatkov, ki jih je od nacionalnih panožnih športnih zvez pridobil Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez. Stroške vadbe in tekmovanj (materialni stroški) se določi na osnovi podatkov sorodnih in primerljivih športnih panog, pri čemer se upošteva tudi vsebina in specifika športne panoge.
(4) Stroški priprave na tekmovanja in udeležbe na tekmovanjih (materialni stroški za izpeljavo programa) so podani na posameznega športnika.
(5) V primeru, da pride v posamezni športni panogi do spremembe tekmovalnih pravil, ki vplivajo na normative iz tabele, se ti prilagodijo spremenjenim pravilom.
(1) Sofinancira se:
– strokovni kader (v obsegu programa, vendar največ do števila ur iz Tabele 3),
– uporaba športnih objektov in površin za šport (v obsegu programa, vendar največ do števila ur iz Tabele 3),
– priprava na tekmovanja in udeležba na tekmovanjih (materialni stroški za izpeljavo programa).
(2) Pri obsegu programa (število ur) se poleg ur trenažnega procesa upošteva tudi čas igranja tekem v uradnem tekmovalnem sistemu (kolektivni športi), oziroma sodelovanja na tekmovanjih (individualni športi). V ta čas se všteva tudi čas ogrevanja pred tekmo oziroma tekmovanjem.
(3) Med stroške priprav na tekmovanja in udeležbe na tekmovanjih se med drugim všteti stroški športnih rekvizitov, ki so potrebni v procesu treninga, oprema tekmovalcev, stroški prevozov na tekme in treninge, stroški domačih tekem in tekmovanj, prijavnine za tekmovanja, registracije in licence tekmovalcev ter zavarovanja tekmovalcev.
(1) Korekcijski faktor se izračuna na podlagi uvrstitev v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez v pretekli tekmovalni sezoni – za individualne športne panoge na podlagi uvrstitev na državnem prvenstvu posameznikov, za kolektivne športne panoge na podlagi uvrstitev v ligaškem ali podobnem tekmovalnem sistemu. V primeru delitve mest se v končni razvrstitvi upošteva aritmetična sredina mest, na katerih je prišlo do delitve. V športnih panogah pri katerih se športniki uvrščajo na jakostne lestvice, se lahko namesto uvrstitev na državnem prvenstvu, upoštevajo uvrstitve na jakostnih lestvicah ob koncu sezone.
(2) V individualnih športnih panogah se za vsako starostno kategorijo (stopnjo) izračuna povprečna uvrstitev športnikov te starostne kategorije. Upoštevajo se samo športniki, ki so nastopili vsaj na sedmih tekmovanjih iz koledarja nacionalne panožne športne zveze ali vsaj na 70 % vseh tekmovanj iz koledarja za njihovo starostno kategorijo. Pri izračunu se upošteva toliko športnikov izvajalca športnih programov, kot jih je bilo v starostni kategoriji v LPŠ uvrščeno v pretekli tekmovalni sezoni. Zaradi različnega števila sodelujočih v posameznih disciplinah oziroma tekmovanjih, se uvrstitve normirajo na enako število udeležencev in nato izračuna njihova povprečna vrednost.
Tabela 4 (določitev korekcijskega faktorja)
| | Faktor stopnje (starostne kategorije) |
| | II. stopnja | III. stopna | IV. stopnja | V. stopnja | ČLANI |
Uvrstitev | Faktor uvrstitve | x 0,50 | x 0,75 | x 1,00 | x 1,25 | x 1,50 |
1. petina | 0,05 | 0,0250 | 0,0375 | 0,0500 | 0,0625 | 0,0750 |
2. petina | 0,04 | 0,0200 | 0,0300 | 0,0400 | 0,0500 | 0,0600 |
3. petina | 0,03 | 0,0150 | 0,0225 | 0,0300 | 0,0375 | 0,0450 |
4. petina | 0,02 | 0,0100 | 0,0150 | 0,0200 | 0,0250 | 0,0300 |
5. petina | 0,01 | 0,0050 | 0,0075 | 0,0100 | 0,0125 | 0,0150 |
Brez | 0,00 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
(3) Z množenjem faktorja uvrstitve na posamezni stopnji in faktorja stopnje, dobimo korekcijski faktor posamezne stopnje (ustrezna vrednost iz zgornje tabele). Korekcijski faktor za izvajalca športnih programov dobimo nato tako, da seštejemo korekcijske faktorje vseh stopenj (po eno vrednost iz vsakega stolpca) in k dobljeni vsoti prištejemo 1.
(končne vrednosti programov)
Točkovno vrednosti programa izvajalca športnih programov na posamezni stopnji dobimo tako, da seštejemo vrednosti posameznih elementov vrednotenja. Če ima izvajalec ob tem v programu te stopnje manjše število priznanih športnikov od števila iz Tabele 3, se vrednost programa temu ustrezno sorazmerno zniža (množenje točkovne vrednosti s količnikom med številom priznanih športnikov in številom športnikov iz Tabele 3). To vrednost na koncu pomnožimo s faktorjem športnih panog (FŠP) in korekcijskim faktorjem, kar nam da končno vrednost programa.
(1) Izvajalec programov tekmovalnega športa otrok in mladine ima lahko v posameznem programu največ toliko priznanih športnikov na vsaki stopnji, kot jih za te stopnje določa Tabela 3.
(2) Izvajalci kolektivnih športnih panog, ki izvajajo programe za moške in ženske, morajo pogoje za uvrstitev programov v LPŠ izpolnjevati ločeno za moške in ženske programe.
(3) Posameznega tekmovalca se uvrsti v program tiste stopnje, ki odgovarja njegovi starosti v tekoči tekmovalni sezoni, ne glede na to, v katerih starostnih kategorijah nastopa na tekmovanjih in v kateri vadbeni skupini trenira.
(4) V programe V. stopnje se vključi športnike starostnega obdobja treh let, ne glede na starostno obdobje, ki ga za nastopanje v mladinski kategoriji predpišejo posamezne nacionalne panožne športne zveze.
(5) V primeru, da izvajalec v posamezni vadbeni skupini združuje športnike več stopenj, se obseg vadbe porazdeli med vse te stopnje, pri čemer se upošteva število priznanih športnikov na teh stopnjah ter število športnikov in obseg programov iz Tabele 3. Izjema je združevanje s člansko kategorijo. V tem primeru se pri vrednotenju strokovnega kadra celoten obseg vadbe upošteva pri nižjih stopnjah.
1.4.2. Športniki mladinskega razreda
V programe športnikov mladinskega razreda se uvrstijo športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji dosegli naziv športnika mladinskega razreda. Če so športniki kategorizacijo pridobili zaradi uspeha klubske ekipe v kolektivni športni panogi, se v ta program namesto športnikov uvrsti ekipa.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– kategorizacija športnikov je objavljena v zadnjem oktobrskem seznamu kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,
– športniki so kategorizacijo pridobili kot člani izvajalca športnih programov s sedežem v občini.
(1) Izvajalci športnih programov, katerih člani so kategorizacijo pridobili za dosežke v disciplinah, ki so v rednem sporedu Olimpijskih iger:
| – športnik mladinskega razreda | 100 točk |
| – ekipa s športniki mladinskega razreda | 650 točk. |
(2) Izvajalci športnih programov, katerih člani so kategorizacijo pridobili za dosežke v disciplinah, ki niso v rednem sporedu Olimpijskih iger:
| – športnik mladinskega razreda | 50 točk |
| – ekipa s športniki mladinskega razreda | 325 točk. |
1.4.3. Pripravljalni športni programi
Sofinancirajo se športni programi otrok, ki jih izvajajo izvajalci programov tekmovalnega športa, njihova starost pa ustreza programom I. stopnje iz Tabele 3.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– vadba poteka 40 tednov v letu, vsaj dvakrat tedensko, v obsegu vsaj 3 ure na teden,
– program izvaja izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje tekmovalnega športa otrok in mladine,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader.
(1) Normativi za vrednotenje so podatki za I. stopnjo iz Tabele 3.
(2) Sofinancira se:
– strokovni kader (v obsegu programa, vendar največ do števila ur iz Tabele 3),
– uporaba športnih objektov in površin za šport (v obsegu programa, vendar največ do števila ur iz Tabele 3),
– materialne stroške vadbe.
(3) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od števila iz Tabele 3, se vrednost programa temu ustrezno sorazmerno zniža. Končno vrednost programa dobimo tako, da točkovno vrednost programa, ki jo dobimo s seštevkom elementov vrednotenja, pomnožimo s faktorjem športnih panog (FŠP).
1.5. Kakovostni šport
1.5.1. Celoletni programi kakovostnega športa
V programe kakovostnega športa se uvrstijo športniki in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika in tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– Športniki v individualnih športnih panogah oziroma ekipe v kolektivnih športnih panogah nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
– Izvajalci imajo v LPŠ uvrščene programe tekmovalnega športa otrok in mladine. Ta pogoj ne velja za prva tri leta nastopanja športnikov in športnih ekip članskih starostnih kategorij v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
– Športniki trenirajo vsaj 40 tednov v letu, vsaj trikrat tedensko, v obsegu vsaj 4,5 ure na teden.
– V vadbenih skupinah individualnih športov je vsaj 30 % športnikov glede na število iz Tabele 3. Upoštevajo se samo športniki, ki nastopijo vsaj na sedmih tekmovanjih iz koledarja nacionalne panožne športne zveze.
– V vadbenih skupinah kolektivnih športov je vsaj 75 % športnikov glede na število iz Tabele 3, ekipa pa nastopa v ligaškem tekmovanju z vsaj desetimi tekmami v tekmovalni sezoni.
– Vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ do števila ur iz Tabele 3):
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od števila iz Tabele 3, se vrednost programa temu ustrezno sorazmerno zniža. Končno vrednost programa dobimo tako, da točkovno vrednost programa, ki jo dobimo z vrednotenjem elementa vrednotenja, pomnožimo s faktorjem športnih panog (FŠP) in korekcijskim faktorjem.
1.5.2. Športniki državnega razreda
V programe športnikov državnega razreda se uvrstijo športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji dosegli naziv športnika državnega razreda. Če so športniki kategorizacijo pridobili zaradi uspeha klubske ekipe v kolektivni športni panogi, se v ta program namesto športnikov uvrsti ekipa.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– kategorizacija športnikov, je objavljena v zadnjem oktobrskem seznamu kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,
– športniki so kategorizacijo pridobili kot člani izvajalca športnih programov s sedežem v občini.
(1) Izvajalci športnih programov, katerih člani so pridobili kategorizacijo za dosežke v disciplinah, ki so v rednem sporedu Olimpijskih iger:
| – športnik državnega razreda | 150 točk |
| – ekipa s športniki državnega razreda | 1000 točk. |
(2) Izvajalci športnih programov, katerih člani so pridobili kategorizacijo za dosežke v disciplinah, ki niso v rednem sporedu Olimpijskih iger:
| – športnik državnega razreda | 75 točk |
| – ekipa s športniki državnega razreda | 500 točk. |
1.6. Vrhunski šport
1.6.1. Vrhunski šport – kategorizirani športniki
V programe vrhunskega športa se uvrstijo športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji dosegli naziv športnika olimpijskega, svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– kategorizacija športnika je objavljena v zadnjem oktobrskem seznamu kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,
– športnik je kategorizacijo pridobil kot član izvajalca športnih programov s sedežem v občini.
(1) Izvajalci športnih programov, katerih člani so pridobili kategorizacijo za dosežke v disciplinah, ki so v rednem sporedu Olimpijskih iger:
| – športnik olimpijskega razreda | 900 točk |
| – športnik svetovnega razreda | 500 točk |
| – športnik mednarodnega razreda | 300 točk |
| – športnik perspektivnega razreda | 200 točk. |
(2) Izvajalci športnih programov, katerih člani so pridobili kategorizacijo za dosežke v disciplinah, ki niso v rednem sporedu Olimpijskih iger:
| – športnik svetovnega razreda | 250 točk |
| – športnik mednarodnega razreda | 150 točk |
| – športnik perspektivnega razreda | 100 točk. |
1.7. Šport invalidov
1.7.1. Celoletni športni programi za invalide
Sofinancirajo se športni programi za invalide, ki so nastali s povezovanjem športnih in invalidskih ter dobrodelnih društev na lokalni ravni.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 6 do 10 udeležencev s statusom invalida,
– vadbo vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader za izpeljavo športnih programov za invalide.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– strokovni kader,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 10, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.8. Športna rekreacija
1.8.1. Celoletni športni programi športne rekreacije
Športna rekreacija je smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje, športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti ter programov tekmovalnega športa (športniki naj bi po končani tekmovalni karieri ostali športno dejavni). Sofinancirajo se celoletni programi športne rekreacije, ki imajo visok zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne drže, aerobne vsebine ipd.).
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 8 do 15 udeležencev starejših od 19 let.
(1) Pri celoletnih programih športne rekreacije, ki imajo visok zdravstveni učinek, se sofinancira (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen strokovni kader,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) Pri ostalih celoletnih programih športne rekreacije se sofinancira (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(3) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 15, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
1.8.2. Programi planinstva in pohodništva za odrasle
Dejavnost planinstva je specifična, saj ne poteka po ustaljenem urniku, tako kot ostali celoletni programi športne rekreacije, ampak v obliki planinskih tur oziroma pohodov, ki trajajo več ur. Sofinancirajo se planinske ture in pohodi, ki jih organizirajo planinska društva in drugi izvajalci.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– izvajalec izvede vsaj 24 organiziranih planinskih tur oziroma pohodov letno,
– na planinski turi oziroma pohodu sodeluje vsaj 8 udeležencev starejših od 19 let,
– planinska tura oziroma pohod traja vsaj 4 ure,
– turo oziroma pohod vodi ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader.
Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 15 pohodov letno):
– strokovni kader (10 točk na pohod),
– prevoz (30 točk na pohod).
1.8.3. Športno-rekreativna tekmovanja odraslih
Sofinancira se organizacija športno-rekreativnih tekmovanj ekip in posameznikov v različnih športnih panogah na občinskem in medobčinskem nivoju.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– tekmovanja niso del uradnih tekmovalnih sistemov nacionalnih panožnih športnih zvez,
– udeleženci tekmovanj pokrijejo stroške njihove organizacije vsaj v višini 70 % vseh stroškov.
(1) Sofinancirajo se:
– stroški organizacije tekmovanja v višini od 0 do 30 % vseh stroškov tekmovanja.
(2) Določitev višine sofinanciranja je v pristojnosti komisije, odvisna pa predvsem od višine stroškov organizacije tekmovanja in od števila sodelujočih ekip oziroma posameznikov.
1.9. Šport starejših
1.9.1. Celoletni gibalni programi za starejše
(1) Šport starejših so različne oblike športno-rekreativne dejavnosti oseb nad 65. letom starosti in predstavlja nadaljevanje športne rekreacije iz odrasle dobe. Posebnost teh oblik športno-rekreativne vadbe so prilagoditve vsebin in načinov njihovega izvajanja zmožnostim posameznika, ki izhajajo iz procesov staranja in njihovih zdravstvenih posebnosti. Priporočljivo je, da izvajanje teh programov temelji na ustreznem sodelovanju posebej strokovno izobraženega kadra (kineziologov) z zdravstvenimi delavci in strokovno usposobljenimi kadri za šport starejših.
(2) Sofinancirajo se celoletni gibalni programi za starejše.
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– gre za celoletni športni program,
– vadba je organizirana v skupini, ki šteje od 8 do 15 udeležencev starejših od 65 let.
(1) Sofinancira se (v obsegu programa, vendar največ 80 ur letno):
– ustrezno strokovno izobražen oziroma usposobljen kader za izvedbo gibalnih programov za starejše,
– uporaba športnih objektov in površin za šport.
(2) V primeru, da je število udeležencev programa manjše od 15, se obseg programa (število ur) sorazmerno zniža.
2. Športni objekti in površine za šport v naravi
(1) Športni objekti in površine za šport v naravi predstavljajo pomemben dejavnik športnega udejstvovanja, zato je ena od prednostnih nalog na tem področju učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport v naravi.
(2) Strateški cilji so:
– kakovostno izkoriščanje in učinkovito ravnanje s športnimi objekti in površinami za šport v naravi,
– zagotavljanje 0,35 m2 pokritih in 3,2 m2 nepokritih športnih površin na prebivalca, ki bodo ustrezno prostorsko umeščene,
– zagotavljanje športnih objektov in površin za šport v naravi, ki bodo zgrajeni, posodobljeni in upravljani po načelih trajnostnega razvoja,
– izboljšanje učinkovitosti uporabe javnih športnih objektov.
(področja sofinanciranja)
Iz LPŠ se sofinancirajo naslednja področja:
– posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi,
– novogradnja športnih objektov,
– redna vzdrževalna dela in obratovanje športnih objektov,
– nadzor šolskih športnih objektov.
2.1. Posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi
(1) Obstoječe športne objekte in površine za šport v naravi je potrebno ustrezno vzdrževati in obnavljati.
(2) Sofinancirajo se:
– energetske posodobitve športnih objektov,
– športno-tehnološke posodobitve športnih objektov (predvsem objekti, ki so namenjeni tekmovalnemu športu, morajo slediti stalnemu razvoju posameznih športnih panog),
– posodobitve naravnih površin za šport (planinske, tekaške, kolesarske poti ipd.),
– posodobitve športnih objektov, ki lahko obogatijo mrežo športnih objektov za izvajanje LPŠ in povezujejo športni, šolski, kulturni in/ali turistični prostor.
2.2. Novogradnja športnih objektov
Na podlagi strateških ciljev se iz LPŠ sofinancira tudi novogradnja športnih objektov, ki lahko obogatijo mrežo športnih objektov za izvajanje LPŠ. Prednost pri sofinanciranju iz LPŠ imajo vadbeni športni objekti in površine za šport v naravi, ki so brezplačno dostopne vsem (npr. otoki športa za vse, trimske steze, zunanja igrišča, planinske, tekaške in kolesarske poti ipd.)
2.3. Redna vzdrževalna dela in obratovanje športnih objektov
(1) Sofinancirajo se redna vzdrževalna dela in obratovanje javnih športnih objektov, s katerimi upravljajo izvajalci športnih programov. Lahko se sofinancirajo tudi vzdrževalna dela in obratovanje športnih objektov, ki niso v lasti občine, če je v njenem interesu, da se vzdrževalna dela in obratovanje teh objektov sofinancira iz njenega proračuna.
(2) Kot objekt se upošteva samo tekmovalna oziroma vadbena površina s pripadajočimi prostori (tribune, garderobe, pisarna društva …). Za obratovanje se štejejo stroški energije (elektrika, ogrevanje), komunalni stroški (voda, kanalščina) in stroški vzdrževalca objekta, za vzdrževalna dela pa nujna opravila in popravila na objektu ter material, ki je za to potreben.
Pogoji za sofinanciranje tega področja športa so:
– izvajalec je s svojimi programi uvrščen v LPŠ,
– vzdrževanje in obratovanje objektov, ki niso v lasti občine, se lahko sofinancira, če se na/v teh objektih izvaja LPŠ.
Izvajalce se sofinancira na podlagi dokazil o nastalih stroških v preteklem letu. Ključ za razdelitev razpisanih sredstev določi komisija. V kolikor te stroške pokriva lokalna skupnost, izvajalec ni upravičen do sofinanciranja.
2.4. Nadzor šolskih športnih objektov
Šolske športne objekte v popoldanskem času (izven vzgojno-izobraževalnega procesa v šolah) in med vikendi uporabljajo izvajalci različnih športnih programov. V tem času se lahko, za zagotavljanje reda v objektu in nemotenega poteka vadbe, zagotavlja ustrezen sistem nadzora objekta.
Sistem nadzora šolskih športnih objektov se lahko organizira v primeru, ko šole izvajalcem LPŠ te objekte oddajajo v brezplačni najem.
Sofinancira se nadzor nad uporabo šolskih telovadnic in drugih športnih objektov v popoldanskem času in med vikendi. Višino sofinanciranja se za posamezno leto določi s proračunom občine.
3. Razvojne dejavnosti v športu
3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
(1) Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ njegovega razvoja in uspešnosti.
(2) Strokovno izobražen kader, ki zaključi univerzitetni ali visokošolski študijski program s področja športa oziroma kineziologije, predstavlja najvišjo strokovno raven. Ti programi so v domeni izobraževalnega sistema.
(3) Usposabljanje strokovnih kadrov v športu razumemo kot programe, v katerih se različno izobraženi kadri usposobijo na področju posameznih športnih panog ali drugih področij športa, kar jim omogoča delo v športu.
(4) Programi izpopolnjevanja so krajši programi za kadre, ki so že izobraženi oziroma usposobljeni za delo v športu, ob tem pa si želijo ali pa z vidika zahtev morajo nadgraditi svoje znanje.
Sofinancirajo se izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu (seminarji za pridobitev oziroma potrditev licenc za vodenje ekip in posameznikov na uradnih tekmah in tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez).
Pogoji za uvrstitev v LPŠ so:
– izpopolnjevanja se sofinancirajo samo izvajalcem športnih programov, ki so se v LPŠ uvrstili s športnimi programi,
– izvajalec predloži dokazila o udeležbi strokovnega kadra na izpopolnjevanju,
– izvajalec predloži dokazila o nastalih stroških izpopolnjevanja.
(1) Sofinancirajo se:
– stroški prijavnine oziroma kotizacije za največ 6 udeležencev na izvajalca.
(2) Sofinancirajo se izpopolnjevanja, ki so se uspešno zaključila v preteklem letu (v letu pred letom, za katerega velja javni razpis).
(3) Če razpisana proračunska sredstva ne zadoščajo za pokritje stroškov vseh prijavljenih izpopolnjevanj, se sofinancira njihov sorazmerni delež.
3.2. Spremljanje pripravljenosti športnikov ter svetovanje pri treningu in vključevanju otrok v šport
(1) Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov predstavlja osnovo strokovnega načrtnega dela v športu, saj omogoča kakovostno svetovanje o športni vadbi in pri vključevanju otrok v šport ter strokovno podporo trenažnemu procesu.
(2) Spremljanje nekaterih kazalnikov pripravljenosti športnikov je mogoče izvajati med treningom s preprosto merilno tehniko, spremljanje drugih pa je mogoče le z zahtevnejšo tehnologijo, ki pogosto zahteva tudi posebej opremljen prostor (laboratorij).
(3) Na lokalni ravni spremljanje pripravljenosti nadarjenih športnikov usklajujejo občinske športne zveze v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Za ta namen se uporablja večinoma prenosna diagnostična oprema, ki se jo lahko najame pri izbranih izvajalcih spremljave.
Sofinancira se ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in svetovanje pri treningu ter svetovanje o gibalnem in telesnem razvoju otrok in njihovem vključevanju v šport zunaj šole.
Pogoj za sofinanciranje je:
– dejavnost na lokalni ravni usklajuje občinska športna zveza.
Sofinancira se:
– najem prenosne diagnostične opreme,
– strokovno svetovanje pri vključevanju otrok v šport.
4. Organiziranost v športu
4.1. Delovanje športnih društev in zvez
4.1.1. Delovanje športnih društev
Športna društva, kot nepridobitne športne organizacije, predstavljajo temelj evropskega modela športa zunaj šolskega sistema. Iz LPŠ se zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov njihovega delovanja.
Pogoj za sofinanciranje je:
– športno društvo ima vsaj 15 članov s plačano članarino.
(1) Sofinancira se:
| – administrativno delo v društvu | 100 točk |
| – član društva s plačano članarino | 0,5 točke |
– organizirana vadbena skupina
| v netekmovalnem športu | 12 točk |
– organizirana vadbena skupina
| v tekmovalnem športu | 30 točk. |
(2) Organizirana vadbena skupina je skupina, ki izvaja vsaj celoletni športni program.
4.1.2. Delovanje občinske športne zveze
Športna društva kot osnovne športne organizacije se na lokalni ravni združujejo v občinske športne zveze. Iz LPŠ se zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov njihovega delovanja in dohodkov zaposlenih.
Pogoj za sofinanciranje je:
– v občinsko športno zvezo je včlanjenih vsaj 5 društev.
Višino sofinanciranja se za posamezno leto določi s proračunom občine.
5. Športne prireditve in promocije športa
Med športne prireditve štejemo velike mednarodne športne prireditve (olimpijske in paraolimpijske igre, svetovne igre, evropske igre, mladinske olimpijske igre, olimpijado gluhih, šahovsko olimpijado, sredozemske igre, univerzijade, evropske univerzitetne igre, svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska), olimpijski festival evropske mladine, svetovne pokale, kvalifikacijske tekme članskih državnih reprezentanc za nastop na velikih mednarodnih športnih prireditvah in mednarodne tekme klubov v evropskih klubskih tekmovanjih v kolektivnih športnih panogah na najvišji ravni), množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega (športne prireditve pomembne za lokalna okolja) in nacionalnega pomena (kongresi, simpoziji …).
5.1. Velike mednarodne športne prireditve
Velike mednarodne športne prireditve se praviloma sofinancirajo na državni ravni in le izjemoma nekatere od njih tudi na lokalni ravni. Sklep, katera velika mednarodna športna prireditev se bo sofinancirala na ravni države, sprejme Vlada Republike Slovenije.
Višina morebitnega sofinanciranja na ravni občine je odvisna od višine razpoložljivih proračunskih sredstev in se določi s proračunom občine.
5.2. Množične športno-rekreativne prireditve
Sofinancirajo se množične športno-rekreativne prireditve, pri katerih se upoštevajo trajnostni kriteriji in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva.
(1) Pogoji za sofinanciranje so:
– prireditev se vsaj deloma odvija na teritoriju občine,
– prireditev ima večletno tradicijo,
– prireditev je primerna za vse starostne skupine prebivalstva,
– na prireditvi sodeluje več kot 100 udeležencev,
– prireditev je odmevna in poznana v širšem slovenskem prostoru.
(2) Posameznemu izvajalcu se sofinancira samo ena množična športno-rekreativna prireditev na leto.
Višina sofinanciranja je odvisna od višine razpisanih sredstev. Sredstva se razdelijo po opravljeni prireditvi, na osnovi poročila izvajalca. Pri vrednotenju se upošteva število posameznikov, ki so bili vključeni v organizacijo prireditve, število udeležencev prireditve, višino stroškov organizacije, višino zbranih sredstev itd.
5.3. Občinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu
Sofinancira se prireditev, na kateri se podelijo priznanja športnikom in športnim delavcem iz občine za športne dosežke v preteklem letu in za večletno delo na področju športa.
Pogoji za sofinanciranje so:
– priznanja se podeljujejo športnikom in športnim delavcem, ki so člani športnih društev s sedežem v občini ali pa so sami prebivalci občine,
– prireditev ima večletno tradicijo.
Višina sofinanciranja je odvisna od števila podeljenih priznanj, od morebitnih denarnih nagrad in od višine stroškov organizacije prireditve.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Pravilnik o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12).
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0010/2019-3
Ivančna Gorica, dne 23. maja 2019
