Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 5. redni seji dne 11. 6. 2019 sprejel
o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 3 (SD OPN-3)
(1) S tem odlokom se sprejmejo 3. spremembe in dopolnitve izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Občine Ribnica (v nadaljevanju: OPN).
(2) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na grafični del, besedilni del in na Prilogo 1.
V petem odstavku 1. člena, ki določa grafični del izvedbenega dela OPN, se navedenim kartam zamenjajo naslednji listi:
Številka | Karta | Merilo | Listi |
2. | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe. | 1:50 000 | |
3. | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. | 1:5 000 | – F2101 (št. 15), – F2111 (št. 20), – F2112 (št. 21), – F2122 (št. 28). |
4. | Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. | 1:5 000 | – F2101 (št. 15), – F2111 (št. 20), – F2112 (št. 21), – F2122 (št. 28). |
5. | Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov. | 1:5 000 | – F2101 (št. 15), – F2111 (št. 20), – F2112 (št. 21), – F2122 (št. 28). |
6. | PRILOGA – Ureditev nove hale Inotherm | 1:1 000 | – F2122 (št. 28) |
V 58. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»(7) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati v območju površinskih voda.«.
V 76. členu se spremeni deseti odstavek, tako da se glasi:
»(10) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektne rešitve pristojnega upravljavca omrežja.«.
(1) V 84. členu se spremeni naslov člena, tako da se glasi: »(varovanja kakovosti zunanjega zraka)«.
(2) Spremeni se besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka, tako da se glasijo:
»(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin ter v času obratovanja in uporabe objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav ter v času obratovanja in uporabe objektov je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Obstoječi viri čezmernega onesnaženja zraka ne smejo obratovati dokler ne uredijo emisij v skladu s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedbo ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati skladno s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Ribnica.«.
(3) Doda se novi sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Upošteva in izvaja se ukrepe trajnostne mobilnosti (kot so javni promet, umeščanje okoljskih con (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za el. vozila, kolesarske poti …).«.
V 85. členu se spremeni naslov člena, tako da se glasi: »(varovanja površinskih voda)«.
Spremeni se celotno besedilo 85. člena, tako da se na novo glasi:
»(1) Na območju Občine Ribnica ni vodotokov 1. reda. Pri posegih ob vodotokih je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč za vodotoke 2. reda v širini 5,0 m. Dopustne posege in gradnjo na vodna in priobalna zemljišča opredeljujejo predpisi s področja voda.
(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu (ceveh, škatlasti armirano betonski profil).
(3) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti pogoje, oziroma soglasje/mnenje pristojnega organa s področja upravljanja z vodami, ki lahko nastane s posegom:
– na vodnem ali priobalnem zemljišču;
– ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu;
– ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode);
– na varstvenih in ogroženih območjih;
– zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(5) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(6) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(7) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-I na območju prostorskega akta.
(8) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(9) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retencijskih (poplavnih) površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav, ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(10) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(11) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.
(12) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(13) Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in stabilnost pretočnega profila v vplivnem območju.
(14) Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja.
(15) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranjajo obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(16) Neprečiščenih odpadkih komunalnih ali industrijskih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke.
(17) Brežine in dna vodotokov je potrebno oblikovati na sonaraven način in v skladu z usmeritvami hidrotehnične stroke.«
V 86. členu se spremeni peti odstavek, tako da se glasi:
»(5) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo, ki mora biti zaključena s čistilno napravo, nepretočno greznico ali malo čistilno napravo.«.
V 87. členu se za tretjim odstavkom doda nova odstavka, ki se glasita:
»(4) Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v tla.
(5) Vsa nelegalna odlagališča je treba evidentirati in sanirati.«
Spremeni se 90. člen, ki se na novo glasi:
»90. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Erozijska in plazljiva območja so prikazana v prikazu stanja – varovanja.
(2) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Prepovedano je:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa,
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Za vse posege v plazljivih območjih je treba pridobiti strokovno mnenje s področja geomehanike.
(5) Za vse posege v prostor v erozijskih in plazljivljih območjih je potrebno izdelati ustrezen elaborat, ter pridobiti projektne pogoje, ter mnenja/soglasja mnenjedajalca (DRSV).
(6) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.«
Spremeni se 92. člen, tako da se na novo glasi:
»92. člen
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnosti poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav začnejo izvajati osnovne zaščitne ukrepe za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o stanju in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč pomoči potrebnim bližnjim sosedom, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in prek medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred popravo, med poplavo in po njej).
(6) Celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti in ogroženosti, razen interventnih ukrepov, ki se izvedejo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije, se načrtuje z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).«
(1) V 95. členu se na začetek prvega odstavka doda stavek: »Mejne in kritične vrednosti kazalnikov hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju.«. V drugem stavku prvega odstavka se na koncu stavka doda: »podrobnejše namenske rabe prostora«.
(2) Na koncu prve alineje prvega odstavka se podpičje zamenja z vejico in doda nova alineja, ki se glasi:
»– na posebnih območjih: površine za turizem (BT);«.
(3) V osmi alineji prvega odstavka se izbriše: »in BT«.
(4) Izbrišeta se tretji in šesti odstavek.
(5) Četrti in peti odstavek se ustrezno preštevilčita in spremenita tako, da se glasita:
»(3) V vplivnem območju cest, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa zaradi prometa presežene, je za izvedbo aktivne ali pasivne zaščite obstoječih objektov zadolžen upravljavec cest.
(4) Za čas prireditve se dovoljene čezmerne vrednosti kazalcev hrupa skladno s predpisom, ki določa pogoje za varstvo pred hrupom za čas trajanja javne prireditve. Dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom se pridobi na podlagi strokovne ocene obremenitve okolja za čas trajanja prireditve.«.
V 96. členu se v tretjem odstavku spremenijo razdalje, tako da se cifra »15« nadomesti s »14«, cifra »30« s »24« in cifra »45« s »46«.
V 97. členu se zamenja besedilo, tako da se glasi:
»(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati predpis s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin ne sme presegati ciljne vrednosti. V kolikor se ciljna vrednost preseže mora občina pristopiti k ukrepom, da se doseže ciljne vrednosti.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, skladno s predpisom s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
(4) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz predpisa s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.«.
(1) Za 98. členom se doda novih pet členov, od 98.a do vključno 98.d člena, ki se glasijo:
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
Upoštevati je potrebno trajnostno mobilnost, kot so javni promet, umeščanje okoljskih con (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za električna vozila, kolesarske poti in podobno.
(varovanje pred neprijetnimi vonjavami)
(1) Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju.
(2) Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(nadzor nad kakovostjo vodnih virov)
(1) Oskrba s kakovostno, zdravstveno ustrezno pitno vodo se zagotavlja skladno z določili tega odloka, ki urejajo priključevanje objektov na vodovodno omrežje.
(2) Oskrba s pitno vodo vključuje tudi nadzor nad kakovostjo vseh vodnih virov (tudi zasebnih), za kar je odgovoren upravljavec omrežja.
(varovanje zelenih površin)
Varovanje zelenih površin (površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in rekreacijo ter dostopnosti do njih za zdrav življenjski slog (gibanje)), se izvaja skladno z občinskim odlokom, ki predpisuje urejanje in čiščenje javnih površin.
(spremljanje kazalcev okolja)
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
(2) V spodnji preglednici so podani kazalci stanja okolja s stališča varovanja zdravja ljudi, ki jih je potrebno spremljati med izvedbo OPN Ribnica. Nosilec spremljanja stanja je Občina Ribnica.
KAZALEC STANJA OKOLJA | VIR PODATKOV ZA SPREMLJANJE KAZALCA | POGOSTOST SPREMLJANJA KAZALCA |
Kakovost zraka | Kazalec imisijskih vrednosti onesnaževal se spremlja na podlagi javno dostopnih podatkov državnega monitoringa onesnaženosti zraka, ki ga izvaja MOP – Agencija RS za okolje. Pristojne občinske službe: načini ogrevanja objektov, število okoljskih con, polnilnice za električna vozila, dolžina kolesarskih poti. | Kazalec za merilna mesta na območju občine ali v njeni bližini se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in proizvodnih dejavnosti (I) | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine ali države, v kolikor ti predvidevajo spremembe namenske rabe zemljišč. | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. |
Določitev ustrezne stopnje varstva pred hrupom (SVPH) glede na PNRP | Občina mora spremljati določila in spremembe Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev stopnje varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, kot tudi določila in spremembe zakonodaje, ki se nanaša na zavarovana območja narave in plan prilagajati morebitnim spremembam . | 1 x letno po sprejemu plana |
Način urejanja in odvajanja komunalnih odpadnih voda | Letna poročila izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Oskrbo s pitno vodo | Pristojne občinske službe: delež prebivalcev, ki nimajo nadzora na kakovostjo pitne vode (lastna zajetja) | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Kakovost pitne vode | Letna poročila kakovosti pitne vode. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora upravljavca omrežja. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Vključenost gospodinjstev in pravnih oseb v organiziran odvoz odpadkov | Spremljanje količin zbranih odpadkov vrši javna komunalna služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih količinah odpadkov, kamor se štejejo tudi ločeno zbrane frakcije. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Ravnanje z odpadki | Število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca: javna komunalna služba za ravnanje z odpadki. Število (ne)saniranih nelegalnih odlagališč odpadkov: Izhodišče za vzpostavitev ažurne občinske evidence je stanje po podatkih Registra divjih odlagališč (Geopedia), v nadaljevanju pa za ažurnost baze skrbi občina. V nadaljevanju lastna evidenca občine. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine | Spremljanje porabe vrši upravljavec javne razsvetljave skupaj z občino, ki spremlja število prebivalcev. | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Neprijetne vonjave | Pristojne občinske službe: Število pomembnih virov vonjav in njihova oddaljenost od stanovanjskih območij | Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. |
Zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja | Pristojne občinske službe: delež zelenih površin, površine za urbano vrtnarjenje, ter površin za šport in rekreacijo. | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. |
(3) Občina enkrat letno objavi rezultate spremljanja kazalcev okolja in poroča o izvedenih omilitvenih ukrepih.
(4) Občina sprejema pritožbe prebivalcev zaradi vplivov iz okolja. Pritožbe se lahko podajo v času uradnih ur na sedežu občine.«
(1) V tretjem odstavku 131. člena se na koncu stavka pete alineje briše pika in jo nadomesti z vejico.
(2) Za peto alinejo tretjega odstavka 131. člena, se doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prigorica Pr_8 (Uradni list RS, št. 2/13, 72/14).«
V Prilogi 1 se izbriše določila za sledeče EUP:
(20) Prigorica | | | | | | |
Oznaka EUP | Podrobna namenska raba | | Način urejanja | Varovanje | Posebna merila in pogoji | Karta List št. |
Pr18 | IG | Pr_7 | / | – Nemška vas pri Ribnici – drevored med Nemško vasjo in Prigorico #21014/dediščina; kulturna krajina | / | 28 |
|
Pr20 | IG | Pr_8 | OPPN | – Nemška vas pri Ribnici – drevored med Nemško vasjo in Prigorico #21014/dediščina; kulturna krajina | Drevored ob glavni cesti je treba dopolniti, v primeru slabega stanja dreves je potrebna nadomestna saditev | 28 |
Pr21 | CU |
(22) Ribnica |
Oznaka EUP | Podrobna namenska raba | | Način urejanja | Varovanje | Posebna merila in pogoji | Karta List št. |
Ri099 | IP | Ri_21 | | | / | 20, 21 |
V Prilogi 1 se doda določila za sledeče EUP:
(20) Prigorica | | | | | | |
Oznaka EUP | Podrobna namenska raba | | Način urejanja | Varovanje | Posebna merila in pogoji | Karta List št. |
Pr18 | IG | Pr_7 | / | – Nemška vas pri Ribnici – drevored med Nemško vasjo in Prigorico #21014/dediščina; kulturna krajina DRSV | Dopustna je postavitev razstavnega paviljona. Načrtovane ureditve in gradnja so locirane neposredno ob vplivnem območju zadrževalnika Prigorica (Poslovnik za obratovanje in vzdrževanje suhega zadrževalnika Prigorica iz marca 2011) in evidentiranim poplavnim dogodkom, zato je potrebno v nadaljnjih fazah načrtovanja izdelati hidrološko – hidravlično študijo, ki bo predvidela eventuelne omilitvene ukrepe in pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. | 28 |
|
Pr20 | IG, CU, K1 | Pr_8 | / | – Nemška vas pri Ribnici – drevored med Nemško vasjo in Prigorico #21014/dediščina; kulturna krajina DRSV | Drevored ob glavni cesti je treba dopolniti, v primeru slabega stanja dreves je potrebna nadomestna saditev. Dopustna je postavitev nove hale v maksimalnih tlorisnih gabaritih do 63 x 85 m, višinsko poravnana z višino sosednjega že zgrajenega objekta. Po meji z območjem EUP Pr26 in Pr17 se uredi zelena bariera (sklenjena zasaditev drevnine). Pri gradnji stavb je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10), ter tehnične smernice o gradnji s področja hrupa. Dopustna je postavitev razstavnega paviljona. Načrtovane ureditve in gradnja so locirane neposredno ob vplivnem območju zadrževalnika Prigorica (Poslovnik za obratovanje in vzdrževanje suhega zadrževalnika Prigorica iz marca 2011) in evidentiranim poplavnim dogodkom, zato je potrebno v nadaljnjih fazah načrtovanja izdelati hidrološko - hidravlično študijo, ki bo predvidela eventuelne omilitvene ukrepe in pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. | 28 |
(22) Ribnica |
Oznaka EUP | Podrobna namenska raba | | Način urejanja | Varovanje | Posebna merila in pogoji | Karta List št. |
Ri099 | IP, IG, CU | Ri_21 | / | | Pri gradnji stavb v enoti urejanja prostora z oznako Ri099 je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10), ter tehnične smernice o gradnji s področja hrupa. | 20, 21 |
Ri197 | CU | Ri_1 | / | – Ribnica – mestno jedro #7833/spomenik | Posegi v tem delu spomenika so dopustni v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. | |
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Ribnica.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Ribnica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3500-5/2016
Ribnica, dne 11. junija 2019
