Na podlagi 227. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.) v zvezi s 1. in 3. točko 135. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1 in 22/19 – ZIUDSOL) in v povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije borznoposredniških družb
(vsebina in namen sklepa)
(1) Ta sklep določa:
1. minimalne zahteve glede izračunavanja ustrezne likvidnostne pozicije,
2. minimalne standarde glede načrtovanja tokov likvidnosti ter
3. vsebino, način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) o likvidnosti in nastopu nesposobnosti poravnati dospele denarne obveznosti ob njihovi dospelosti.
(2) Določbe tega sklepa se uporabljajo za borznoposredniške družbe in podružnice investicijskih podjetij držav članic in tretjih držav (v nadaljevanju borznoposredniška družba).
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.) oziroma Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1).
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »likvidnostna pozicija« je razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti in dejansko in potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju;
2. »preostala zapadlost« je obdobje med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti in datumom zapadlosti posameznega finančnega sredstva ali dospele in kmalu dospele obveznosti;
3. »likvidnostno tveganje« je tveganje nastanka izgube, če borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti do zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih;
4. »scenarij upravljanja likvidnosti« je na notranjih in zunanjih predpostavkah ocenjena likvidnostna pozicija borznoposredniške družbe in na tej podlagi sprejeti ukrepi z namenom zagotavljanja ustrezne likvidnostne pozicije, ki vključuje najmanj:
– »osnovni scenarij upravljanja likvidnosti«, ki pomeni scenarij, katerega predpostavke odražajo pričakovano smer in pogoje poslovanja borznoposredniške družbe in za katere se z gotovostjo predvideva, da bodo vplivali na likvidnost borznoposredniške družbe ob upoštevanju normalnega teka poslovanja;
– »stresni scenarij«, ki pomeni scenarij upravljanja z likvidnostjo, katerega predpostavke odražajo drugačne smeri in pogoje poslovanja kot v osnovnem scenariju oziroma katerega predpostavke vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost borznoposredniške družbe v smeri poslabšanja.
2. MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE IZRAČUNAVANJA USTREZNE LIKVIDNOSTNE POZICIJE
(1) Borznoposredniška družba mora dnevno za količnik likvidnosti prvega razreda oziroma mesečno za količnik likvidnosti drugega razreda izračunavati likvidnostno pozicijo. Borznoposredniška družba izračunava likvidnostno pozicijo s količnikom likvidnosti. Količnik likvidnosti je razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto dospelih in kmalu dospelih obveznosti v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost.
(2) Za namen prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba razvrstiti finančna sredstva in dospele in kmalu dospele obveznosti po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:
1. prvi razred: finančna sredstva in dospele in kmalu dospele obveznosti s preostalo zapadlostjo od enega do 30 dni in
2. drugi razred: finančna sredstva in dospele in kmalu dospele obveznosti s preostalo zapadlostjo do 90 dni.
(3) Borznoposredniška družba mora dnevno izračunavati količnik likvidnosti za prvi razred za pretekli delovni dan.
(4) Borznoposredniška družba mora po stanju na zadnji dan v tekočem mesecu izračunati tudi količnik likvidnosti za drugi razred.
(5) Količnik likvidnosti prvega razreda mora vedno znašati najmanj 1. Borznoposredniška družba mora, ko količnik likvidnosti prvega razreda pade pod vrednost 1,2 ali pred tem, glede na notranja pravila o upravljanju s tveganji, začeti izvajati procese, ki so potrebni za zagotavljanje zmanjševanja likvidnostnega tveganja.
(6) Količnik likvidnosti drugega razreda je informativnega značaja.
(7) Če borznoposredniška družba ne dosega zahteve iz prvega stavka petega odstavka tega člena, mora v poročilu o količnikih likvidnosti navesti razloge za nedoseganje.
(finančna sredstva prvega razreda)
(1) Med finančna sredstva prvega razreda, katerih skupna vrednost predstavlja vsakokratni obseg likvidnosti borznoposredniške družbe in ki jih borznoposredniška družba razvrsti po preostali zapadlosti, se po tem sklepu uvrščajo:
1. imetja na denarnih računih borznoposredniške družbe;
2. vloge na vpogled, vloge s preostalo dospelostjo do 30 dni in vloge na odpoklic z odpoklicem do 30 dni pri bankah in hranilnicah oziroma kreditnih institucijah;
3. gotovina v blagajni;
4. naložbe v druge tuje tržne dolžniške in lastniške finančne instrumente in v domače tržne dolžniške finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's) oziroma enakovredne bonitetne ocene druge pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge registrirane ali certificirane bonitetne institucije, če z njimi borznoposredniška družba upravlja sama. Če je ta sredstva borznoposredniška družba prepustila v upravljanje drugi instituciji, pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju s temi sredstvi;
5. naložbe v druge tuje serijske dolžniške finančne instrumente, katerih tržna cena je dnevno razpoložljiva in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's) oziroma enakovredne bonitetne ocene druge pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge registrirane ali certificirane bonitetne institucije. Če je naložba sestavljena iz večjega števila dolžniških finančnih instrumentov, mora biti boniteta vsakega najmanj takšna kot velja za naložbo iz prejšnjega stavka. Če dnevna tržna cena ne obstaja morajo imeti v tej točki navedeni finančni instrumenti ameriško prodajno opcijo, ki imetniku daje pravico do prodaje tega finančnega instrumenta kadarkoli do njegove zapadlosti, pri čemer je opcija lahko vključena v ta serijski dolžniški finančni instrument in omogoča imetniku prodajo tega finančnega instrumenta njegovemu izdajatelju po vnaprej določeni izvršilni ceni, ali pa je opcija sklenjena posebej na ta serijski dolžniški finančni instrument po vnaprej določeni izvršilni ceni, dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja te opcije pa je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's) oziroma enakovredne bonitetne ocene druge pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge registrirane ali certificirane bonitetne institucije;
6. terjatve do klirinško depotnih družb iz naslova kupnin za vrednostne papirje, prodane na borzah članicah svetovnega združenja borz (organizacija FIBV), z dospelostjo do vključno 30 dni, razen če so terjatve že dospele več kot en dan, a še niso bile plačane;
7. neizkoriščeni del pogodbeno odobrenih, brezpogojnih okvirnih kreditov bank, kreditnih institucij v državi članici EEA, ki jih je možno črpati v 30 dneh, do višine, izrecno opredeljene v pogodbi;
8. dospele in nedospele terjatve, za katere je borznoposredniška družba prejela predujem oziroma trdno dokazilo o plačilu s strani banke oziroma kreditne institucije s sedežem v državi članici EEA.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se med finančna sredstva prvega razreda ne uvrščajo tiste postavke iz prejšnjega odstavka, s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih, za katere ni mogoče dnevno preveriti njihove tržne cene ali za katere izdajatelj ne zagotavlja brezpogojnega odkupa v roku, krajšem od 30 dni oziroma tiste, ki so obremenjene s pravicami tretjih oziroma jih ni mogoče unovčiti v 30 dneh.
(3) Kjer je to mogoče, mora finančna sredstva borznoposredniška družba za potrebe vključevanja v posamezne razrede finančnih sredstev vrednotiti po tržnih cenah. V preostalih primerih mora borznoposredniška družba finančna sredstva vrednotiti po knjigovodski vrednosti.
(4) V izračun količnika likvidnosti borznoposredniška družba ne sme upoštevati finančnih sredstev, ki so pripoznane kot naložbe v likvidna sredstva, potrebne za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev po sklepu, ki ureja jamstvo za terjatve vlagateljev.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za finančna sredstva drugega razreda, pri čemer se upošteva zapadlost 90 dni.
(dospele in kmalu dospele obveznosti)
(1) Dospele obveznosti prvega razreda po tem sklepu so vse obveznosti iz poslovanja, financiranja in opravljanja investicijskih storitev za svoj račun ali za račun strank in ki so dospele v plačilo do dne, za katerega se izračunava količnik likvidnosti.
(2) Kmalu dospele obveznosti prvega razreda po tem sklepu so vse obveznosti iz poslovanja, financiranja in opravljanja investicijskih storitev za svoj račun ali za račun strank, ki so razvrščene po preostali zapadlosti in ki bodo dospele v roku 30 dni.
(3) Obveznosti po tem sklepu so vse bilančne obveznosti in tiste zunajbilančne obveznosti, ki so nepreklicne in povezane z izdatkom, zlasti obveznosti iz komisijskih poslov, terminskih poslov in danih garancij.
(4) Obveznosti po tem sklepu so tudi vsi drugi pričakovani izdatki, ki niso izkazani kot obveznosti v bilanci stanja, bodo pa verjetno nastopili v rokih, ki se uporablja za posamezen razred dospelih in kmalu dospelih obveznosti.
(5) Obveznosti borznoposredniške družbe, ki se nanašajo na izročitev določenih finančnih instrumentov nasprotni stranki, se zmanjšajo za finančne instrumente, s katerimi borznoposredniška družba prosto razpolaga v trenutku izračuna dospelih in kmalu dospelih obveznosti iz tega člena.
(6) Dospele in kmalu dospele obveznosti mora borznoposredniška družba za potrebe vključevanja v posamezne razrede dospelih in kmalu dospelih obveznosti vrednotiti po pošteni vrednosti.
(7) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dospele in kmalu dospele obveznosti drugega razreda, pri čemer se upošteva zapadlost 90 dni.
3. NAČRTOVANJE TOKOV LIKVIDNOSTI
(1) Borznoposredniška družba mora v okviru politike upravljanja s tveganji opredeliti politiko uravnavanja svoje likvidnostne pozicije, ki zajema tudi načrtovanje tokov likvidnosti glede na vrsto, obseg in naravo poslov, upoštevaje tržne in makroekonomske razmere, v katerih borznoposredniška družba posluje.
(2) Načrt tokov likvidnosti mora zajeti denarne odlive in prilive v domači in tuji valuti po posameznih dnevih za prihodnji teden ter okvirno za prihodnji mesec.
(3) Pri načrtovanju denarnih tokov iz načrta tokov likvidnosti mora borznoposredniška družba upoštevati načelo previdnosti, ki pomeni, da:
1. med denarne odlive vključuje vse obveznosti, ki lahko zapadejo v izplačilo. Odlive po posameznih časovnih obdobjih borznoposredniška družba oceni na podlagi osnovnega scenarija upravljanja likvidnosti iz prve alineje 4. točke drugega odstavka 2. člena tega sklepa;
2. med denarne prilive vključuje samo tiste, za katere borznoposredniška družba pričakuje, da bodo realizirani. Prilive po posameznih časovnih obdobjih borznoposredniška družba oceni na podlagi osnovnega scenarija upravljanja likvidnosti iz prve alineje 4. točke drugega odstavka 2. člena tega sklepa.
(4) Podatke in predpostavke, na katerih temelji ocena odliva oziroma priliva borznoposredniška družba redno preverja in dokumentira.
(5) Agencija lahko borznoposredniško družbo pozove, da ji načrt tokov likvidnosti za posamezno obdobje skupaj s podatki in predpostavkami iz prejšnjega odstavka tega člena predloži v pisni obliki.
(poročanje o količnikih likvidnosti)
(1) Borznoposredniška družba Agenciji poroča o količnikih likvidnosti iz tretjega odstavka 3. člena tega sklepa za vse delovne dni preteklega meseca do 25. dne v mesecu na obrazcu LIKV-1, ki je sestavni del tega sklepa.
(2) Borznoposredniška družba Agenciji o količnikih likvidnosti iz četrtega odstavka 3. člena tega sklepa poroča po stanju na zadnji dan preteklega meseca do 25. dne v mesecu na obrazcu LIKV-2, ki je sestavni del tega sklepa.
(poročanje o nastopu zamude plačila)
(1) Borznoposredniška družba Agencijo v 24 urah po nastopu zamude obvesti o vsaki zamudi plačila dospele obveznosti ter pri tem navede razlog za nastop zamude.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena obsega skupno višino dospelih neplačanih obveznosti borznoposredniške družbe, ločeno po obveznostih iz storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in drugih obveznostih, navedbo razlogov za zamudo plačila in navedbo ukrepov, ki jih bo/je borznoposredniška družba sprejela za odpravo plačilne nesposobnosti.
(3) Borznoposredniška družba poleg obvestila iz prvega odstavka tega člena priloži tudi izračun obsega likvidnosti in količnika likvidnosti na obrazcu LIKV-3, ki je sestavni del tega sklepa.
(1) Borznoposredniška družba poroča Agenciji o podatkih iz 7. in 8. člena tega sklepa v elektronski obliki preko spletne strani Agencije ter v skladu z navodili, ki izhajajo iz funkcionalne specifikacije za poročanje, ki je objavljena na spletnih straneh Agencije.
(2) Če posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka zaradi izpada povezave oziroma nedelovanja sistema elektronskega poročanja ni omogočeno, borznoposredniška družba o tem najkasneje v roku za predložitev poročila pisno obvesti Agencijo in ji ustrezno dokumentacijo posreduje v pisni obliki v roku dveh delovnih dni po preteku roka za oddajo poročila. Takoj po vzpostavitvi povezave oziroma takoj po začetku delovanja sistema za elektronsko poročanje borznoposredniška družba podatke, ki so bili posredovani v pisni obliki, Agenciji sporoči tudi na način iz prejšnjega odstavka tega člena.
(prenehanje uporabe predpisa)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 72/16 in 77/18 – ZTFI-1).
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00700-3/2019-4
Ljubljana, dne 15. maja 2019
EVA 2019-1611-0051
Agencije za trg vrednostnih papirjev
