Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. junija 2019.
Št. 003-02-6/2019-4
Ljubljana, dne 26. junija 2019
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-1B)
1. člen
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) se v 2. členu v prvem odstavku črta šesta alineja. Dosedanje sedma do deseta alineja postanejo šesta do deveta alineja.
V drugem odstavku se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU),«.
V peti alineji se pika nadomesti z vejico ter dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»– Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU),
– Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L št. 198 z dne 28. 7. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1369/EU).«.
V 4. členu se 36. točka črta.
V 6. členu se v drugem odstavku v četrti alineji za besedilom »ali uvoznike« doda besedilo »ali distributerje ali trgovce«.
V 20. členu se v drugem odstavku besedilo »državnem razvojnem energetskem načrtu« nadomesti z besedilom »celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu«.
V 23. členu se v petem odstavku vejica za besedo »politike« nadomesti z besedama »in o« ter črta besedilo »ter o izvajanju naložb v infrastrukturne objekte, opredeljene v državnem razvojnem energetskem načrtu«.
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
(Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt)
(1) Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (v nadaljnjem besedilu: NEPN) v skladu s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, in ga predloži vladi v sprejem.
(2) Projekti in ukrepi določeni v NEPN so v javnem interesu z vidika energetske in podnebne politike.«.
V 30. členu se v prvem odstavku kratica »DREN« nadomesti s kratico »NEPN«.
V 36. členu se 33. točka črta.
V 46. členu se v drugem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– primerjavi veljavnih cenikov ponudnikov elektrike za gospodinjske in male poslovne odjemalce;«.
V 48. členu se v petem odstavku tretji stavek črta.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Če dobavitelj gospodinjskim odjemalcem zaračuna pavšalne stroške poslovanja, ne glede na njihovo poimenovanje, morajo le-ti odražati dejanske stroške, ki jih načini obračunavanja povzročajo dobaviteljem. Stroški opomina v primeru zamude plačila se ne štejejo med pavšalne stroške poslovanja.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Dobavitelj ne sme sam ali preko posrednikov oziroma zastopnikov pri prodaji elektrike uporabljati zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks, ki vključujejo zlasti:
– neresnično ali zavajajočo predstavitev družbe, ki jo oseba, ki nagovarja končnega odjemalca zastopa, oziroma v imenu in za račun katere deluje,
– zavajajočo predstavitev ponudbe dobavitelja končnemu odjemalcu,
– navajanje neresničnih razlogov za obisk končnega odjemalca,
– neresnične ali zavajajoče navedbe v zvezi s pogodbenim razmerjem.«.
V 51. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če distribucijski operater ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma obvesti odjemalca in mu v podpis predloži pogodbo o nujni oskrbi. Če distribucijski operater presodi, da pogoji za nujno oskrbo niso izpolnjeni, o tem nemudoma pisno obvesti odjemalca in nadaljuje postopek odklopa. O sporih v zvezi z upravičenostjo do nujne oskrbe odloča agencija po postopku iz 414. do 419. člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V 74. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(način zagotavljanja sistemskih storitev in naložitev obveznosti sklenitve pogodbe za zagotovitev sistemskih storitev)«.
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Sistemski operater pri zagotavljanju sistemskih storitev spodbuja vključevanje naprednih tehnologij ter zagotavljanje nediskriminatorne obravnave udeležencev glede na uporabljeno tehnologijo.«.
V dosedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku:
– za besedilom »sistemskih storitev« črta besedilo »(sekundarna regulacija s sekundarno rezervo, rezerva v višini največje proizvodne enote, zagon brez omrežnega napajanja in po potrebi regulacija napetosti),
– za besedo »agencija« doda besedilo »po uradni dolžnosti ali.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«, beseda »četrtega« pa z besedo »petega«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo sedmi do deseti odstavek.
V 114. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Dobavitelj lahko končnim odjemalcem izdaja enotni račun za dobavljeno elektriko in za omrežnino. Elektrooperater mora omogočiti izdajanje enotnega računa s strani dobavitelja za prevzemno-predajna mesta, za katera je dobavitelj pridobil soglasje končnega odjemalca. Elektrooperater lahko zavrne sklenitev pogodbe z dobaviteljem o plačevanju omrežnine ali od te pogodbe odstopi, če dobavitelj ne zagotavlja ustreznega zavarovanja za pogodbene obveznosti.«.
V petem odstavku se za besedo »omrežnine« doda besedilo »in merilih ter vrstah oblik za zagotavljanje ustreznega zavarovanja«.
V 119. členu se v petem odstavku v tretjem stavku črta beseda »evropska«.
V 151. členu se v prvem odstavku v točki c) črta besedilo »brez soglasja elektrooperaterja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave ali če«.
V 152. členu se v prvem odstavku pika nadomesti s podpičjem in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– brez soglasja elektrooperaterja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave.«.
Za 157. členom se doda nov 8. oddelek in novi 157.a do 157.č člen, ki se glasijo:
»8. oddelek: Osebni podatki uporabnikov sistema
Osebni podatki uporabnikov sistema, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, so:
– ime in priimek, naslov, davčna številka,
– številka merilnega mesta in z njim povezanih enoličnih identifikatorjev, naziv in naslov merilnega mesta,
– merilni in obračunski podatki, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z uporabnikom sistema, in sicer:
a) izmerjena delovna energija v intervalu 15 minut ali krajšem časovnem intervalu, ki ga omogoča stanje tehnike in
b) časovni agregati izmerjene delovne energije, ki se nanašajo na uporabnika sistema.
(upravljavci in uporabniki osebnih podatkov)
(1) Osebne podatke uporabnikov sistema iz prejšnjega člena obdelujejo naslednji upravljavci:
– distribucijski operater in fizične ali pravne osebe, na katere je distribucijski operater skladno s četrtim odstavkom 78. člena tega zakona prenesel izvajanje nalog iz drugega odstavka 78. člena tega zakona, za namen izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti distribucijskega operaterja iz 78. člena tega zakona,
– operaterji zaprtega distribucijskega sistema za namen izvajanja nalog iz 92. člena tega zakona.
(2) Osebne podatke uporabnikov sistema iz prejšnjega člena obdelujejo tudi naslednji uporabniki:
– sistemski operater za namen izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja iz 54. člena tega zakona,
– operater trga z elektriko za izvajanje nalog gospodarske javne službe dejavnosti operaterja trga z elektriko iz 97. člena tega zakona,
– dobavitelji elektrike za namen izvajanja pogodbe o dobavi z uporabnikom sistema na podlagi 115. člena tega zakona in za namen izdelave obratovalnih napovedi iz 104. člena tega zakona.
(3) Upravljavci iz prvega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema, ki so priključeni na omrežje, ki je v njihovi pristojnosti. Uporabniki iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema za celotno območje Republike Slovenije. Uporabniki iz tretje alineje prejšnjega odstavka obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o dobavi.
(4) Upravljavci iz prvega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema tudi z namenom zagotavljana le-teh uporabnikom sistema ter subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi pogodbenega razmerja, sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega pooblastila.
(5) Upravljavci iz prvega in uporabniki iz drugega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke iz 157.a člena tega zakona v obsegu, ki ga potrebujejo za doseganje namenov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(rok hrambe osebnih podatkov)
(1) Merilni podatki iz 157.a člena tega zakona se zaradi zagotavljanja podatkov za učinkovito delovanje trga z električno energijo, izvajanje energetskih storitev ter za namen obratovanja in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe hranijo največ dve leti.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se časovni agregati na ravni od vključno enega meseca, ki se nanašajo na uporabnika sistema, hranijo največ pet let.
(3) Drugi osebni podatki uporabnikov sistema, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, se hranijo tako dolgo, kot je nujno za izvajanje ukrepov na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe, za izvajanje pogodbe in uveljavljanje pravic ter obveznosti iz sklenjene pogodbe, oziroma do poteka roka za uveljavljanje pravnega varstva pogodbenih strank.
(1) Upravljavec osebnih podatkov v okviru sistema za enotni dostop do podatkov na podlagi standardiziranih podatkovnih storitev uporabnikom sistema in drugim subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega pooblastila, zagotavlja varen, učinkovit in brezplačen dostop do osebnih podatkov preko enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravljavec osebnih podatkov uporabnikom sistema in drugim subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega pooblastila, omogoči dostop do osebnih podatkov preko vmesnika pametnega sistemskega števca za lokalni dostop do podatkov.«.
V 159. členu se v 16. točki besedilo »10.000 Sm3« nadomesti z besedilom »100.000 kWh«.
45. točka se črta.
V 166. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom se zagotavlja v skladu z Uredbo 2017/1938/EU.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Sodelovanje vključuje dogovore o pomoči pri oskrbi solidarnostno zaščitenih odjemalcev, obveščanje o razmerah, katerih kratkoročna posledica so ali verjetno bodo resne motnje v dobavi, ki prizadenejo Republiko Slovenijo, in sicer zlasti:
a) usklajevanje ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom;
b) določitev in po potrebi razvoj ali nadgradnjo povezav za oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom ter
c) dogovore o pogojih in praktičnih podrobnostih za medsebojno solidarnostno pomoč.«.
167. člen se spremeni tako, da se glasi:
»167. člen
(imenovanje pristojnega organa iz Uredbe 2017/1938/EU)
(1) Pristojni organ iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 2017/1938/EU je agencija.
(2) Agencija lahko posebne naloge iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 2017/1938/EU prenese na druge organe.«.
168. člen se spremeni tako, da se glasi:
»168. člen
(1) Zaščiteni odjemalci iz 5. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so poleg gospodinjskih odjemalcev, ki so priključeni na distribucijski sistem, tudi:
– distributerji toplote za daljinsko ogrevanje v napravah, ki ne morejo preiti na drugo gorivo oziroma vir toplote kot zemeljski plin, če dobavljajo toploto gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnih ali javnoupravnih služb;
– osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem zemeljskega plina in niso izobraževalne ali javnoupravne službe.
(2) Osnovne socialne službe iz prejšnjega odstavka so izvajalci zdravstvene dejavnosti, dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.
(3) Solidarnostno zaščiteni odjemalci iz 6. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so zaščiteni odjemalci iz prvega odstavka tega člena.
(4) O sporih, ali je neka oseba zaščiteni odjemalec, odloča agencija po postopku iz 414. do 419. člena tega zakona.
(5) Operater sistema vodi evidenco odjemnih mest in na podlagi svojih podatkov in podatkov končnih odjemalcev evidentira, katera odjemna mesta oskrbujejo zaščitene odjemalce in solidarnostno zaščitene odjemalce iz tega člena. Odjemalec mora o vsakokratni spremembi podatka o odjemnem mestu za zaščitene in solidarnostno zaščitene odjemalce to sporočiti operaterju sistema najkasneje v 30 dneh od spremembe na obrazcu, ki ga pripravi operater sistema in objavi na spletnih straneh.
(6) Odjemno mesto, prek katerega se oskrbuje z zemeljskim plinom zaščiteni odjemalec, je v evidenci odjemnih mest označeno z ločeno oznako »Z«. Operater sistema odjemalcem in njihovim dobaviteljem brezplačno zagotovi podatek o tem, ali je odjemalec zaščiten.
(7) Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo operaterju sistema, na čigar sistem so priključeni, sporočiti podatke o svojih plinskih napravah zaradi izvedbe ukrepa neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema iz šestega odstavka 169. člena tega zakona. Če podatki niso sporočeni, operater sistema odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago, in splošnih značilnostih plinskih naprav posamezne vrste odjemalca. Obrazce za sporočanje podatkov o plinskih napravah pripravijo operaterji sistema in jih objavijo na spletnih straneh.«.
169. člen se spremeni tako, da se glasi:
»169. člen
(nujni ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe)
(1) Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v skladu z Uredbo 2017/1938/EU za področje zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom pripravi oceno tveganj in sprejme načrt preventivnih ukrepov in načrt za izredne razmere.
(2) Če je zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom ali drugih okoliščin ogrožena zanesljiva oskrba zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 167. člena tega zakona ukrepa v skladu z 11. členom Uredbe 2017/1938/EU in načrtom za izredne razmere iz 8. člena Uredbe 2017/1938/EU ter razglasi eno izmed opredeljenih stopenj krize.
(3) V primeru motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom iz prejšnjega odstavka morajo operaterji sistema storiti vse, da ob varnem obratovanju sistema omogočajo prenos in distribucijo zemeljskega plina za dobavo odjemalcem, dokler je to mogoče. Dobavitelji zemeljskega plina v Slovenijo morajo aktivno sodelovati med seboj, s pristojnim organom iz 167. člena tega zakona in operaterji sistemov pri iskanju rešitev za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom odjemalcev v Sloveniji.
(4) Za zagotovitev cilja iz prejšnjega odstavka morajo operaterji sistema pripraviti načrt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati okoliščine za uporabo nujnih ukrepov ter način, čas in obseg njihove izvedbe in biti usklajen z načrtom za izredne razmere, ki ga sprejme pristojni organ iz 167. člena tega zakona. Ukrepi morajo biti nediskriminatorni in pregledni ter smejo prizadeti odjemalce le toliko, kolikor je potrebno, da se zagotovi zanesljiva oskrba. Načrt nujnih ukrepov mora operater sistema objaviti na svoji spletni strani in ga poslati pristojnemu organu iz 167. člena tega zakona. Operater sistema mora o vsakem primeru izvedbe nujnih ukrepov nemudoma obvestiti pristojni organ iz 167. člena tega zakona.
(5) Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU ter postopki in ukrepi iz načrta za izredne razmere določi ukrepe, ki jih morajo izpolniti podjetja plinskega gospodarstva, da bi se zagotovila oskrba odjemalcev zemeljskega plina, še posebej zaščitenih odjemalcev.
(6) Če zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom podjetjem plinskega gospodarstva ne uspe zagotoviti oskrbe odjemalcev zemeljskega plina, se v načrtu za izredne razmere predvidi ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema. V tem primeru morajo podjetja plinskega gospodarstva ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov sistema in odjemalcev v skladu z načrtom za izredne razmere in navodili pristojnega organa iz 167. člena tega zakona zmanjšati ali prekiniti odjem zemeljskega plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev oziroma njihovih plinskih naprav.
(7) Vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema zemeljskega plina posameznim vrstam odjemalcev glede na njihove plinske naprave določi pristojni organ iz 167. člena tega zakona v načrtu za izredne razmere, pri čemer mora upoštevati način uporabe zemeljskega plina pri posamezni vrsti odjemalcev, nujnost odjema zemeljskega plina za zagotavljanje življenja in zdravja ljudi ter vrsto in obseg škode, ki jo pri posamezni vrsti odjemalcev povzroči zmanjšanje ali prekinitev odjema zemeljskega plina.
(8) Operater sistema, dobavitelj ali odjemalec zemeljskega plina krije svoje stroške izvedbe nujnih ukrepov oziroma ukrepov zmanjšanja ali prekinitve odjema iz šestega odstavka tega člena in nosi škodo, ki mu nastane zaradi tega. V primeru nastopa višje sile ne nosi odgovornosti za škodo, ki nastane tretjim osebam zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja pogodbe.
(9) Neprostovoljno zmanjšanje ali prekinitev dobave zemeljskega plina končnemu odjemalcu zaradi okoliščin iz šestega odstavka tega člena se šteje za višjo silo.
(10) Če je za zagotavljanje solidarnostne pomoči za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev v sosednji državi članici EU treba izvesti ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema končnemu odjemalcu, so posledice za podjetja plinskega gospodarstva in odjemalce enake, kot če bi nastopila višja sila.
(11) Solidarnostna pomoč med državami članicami EU pri oskrbi z zemeljskim plinom poteka v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU in z bilateralnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu z Uredbo 2017/1938/EU. Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v načrtu za izredne razmere določi podrobnejši način izvajanja meddržavne solidarnostne pomoči med državami članicami EU in morebitne dodatne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te pomoči. O načinu izvajanja solidarnostne pomoči se lahko dogovori tudi s pristojnimi organi sosednjih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene z bilateralne sporazume iz tega odstavka.
(12) Pristojni organ iz 167. člena tega zakona o kriznih razmerah in ukrepih ter solidarnostni pomoči obvešča ministrstvo, pristojno za energijo, druge organe in javnost. Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko vladi predlaga sprejem odločitev v zvezi s financiranjem solidarnostne pomoči in ohranjanjem delovanja kritične infrastrukture.«.
V 171. členu se v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– veljavnih tarifah omrežnine ter splošnoveljavnih pogojih v zvezi z uporabo omrežja;«.
Za drugo alinejo se doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– primerjavi veljavnih cenikov ponudnikov zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce;«.
Dosedanje tretja do šesta alineja postanejo četrta do sedma alineja.
V 172. členu se v petem odstavku tretji stavek črta.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Če dobavitelj gospodinjskim odjemalcem zaračuna pavšalne stroške poslovanja, ne glede na njihovo poimenovanje, morajo le-ti odražati dejanske stroške, ki jih načini obračunavanja povzročajo dobaviteljem. Stroški opomina v primeru zamude plačila se ne štejejo med pavšalne stroške poslovanja.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Dobavitelj ne sme sam ali preko posrednikov oziroma zastopnikov pri prodaji zemeljskega plina uporabljati zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks, ki vključujejo zlasti:
– neresnično ali zavajajočo predstavitev družbe, ki jo oseba, ki nagovarja končnega odjemalca zastopa, oziroma v imenu in za račun katere deluje,
– zavajajočo predstavitev ponudbe dobavitelja končnemu odjemalcu,
– navajanje neresničnih razlogov za obisk končnega odjemalca,
– neresnične ali zavajajoče navedbe v zvezi s pogodbenim razmerjem.«.
V 200. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Operater prenosnega sistema pripravi desetletni razvojni načrt omrežja v skladu s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona in tem členom.«.
V 208. členu se v prvem odstavku v tretji alineji beseda »desetim« nadomesti z besedo »devetim«.
V 249. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dobavitelj lahko končnim odjemalcem izdaja enotni račun za dobavljen zemeljski plin in za uporabo sistema. Operater distribucijskega sistema mora omogočiti izdajanje enotnega računa s strani dobavitelja za odjemna mesta, za katera je dobavitelj pridobil soglasje končnega odjemalca.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Operater distribucijskega sistema lahko zavrne sklenitev pogodbe ali odstopi od sporazuma o izdajanju enotnega računa, če dobavitelj ne zagotavlja ustreznega zavarovanja za obveznosti iz sporazuma. Agencija v vzorcu sporazuma iz prejšnjega odstavka določi merila za zagotavljanje ustreznega zavarovanja in vrste ustreznih oblik zavarovanja.«.
V 274. členu se v prvem odstavku v točki c) črta besedilo »brez soglasja operaterja sistema priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave ali«.
V 275. členu se pika nadomesti z vejico in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– uporabnik sistema brez soglasja operaterja sistema priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave.«.
V 313. členu se v prvem odstavku 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. »dobavitelj proizvoda, povezanega z energijo« je proizvajalec s sedežem v Evropski uniji, pooblaščeni zastopnik proizvajalca, ki nima sedeža v Evropski uniji, ali uvoznik, ki da proizvod, povezan z energijo, na trg ali v uporabo v Evropski uniji. Če teh ni, se za dobavitelja šteje druga fizična ali pravna oseba, ki da proizvode, povezane z energijo, na trg, ali v uporabo;«.
Za 19. točko se doda nova 19.a točka, ki se glasi:
»19.a »informacijski list proizvoda« je standardni dokument z informacijami o proizvodu, povezanem z energijo, v natisnjeni ali elektronski obliki;«.
Za 21. točko se doda nova 21.a točka, ki se glasi:
»21.a »končni uporabnik« je stranka, ki pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupi, najame ali prejme izdelek za lastno uporabo, ne glede na to, ali deluje za namene, ki ne spadajo v njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnost;«.
Za 24. točko se doda nova 24.a točka, ki se glasi:
»24.a »naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo obnovljivih virov energije, razen proizvodnih naprav, ki so ali so bile vključene v podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom na podlagi 372. člena tega zakona ali 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L);«.
Za 26. točko se doda nova 26.a točka, ki se glasi:
»26.a »neto prevzeta električna energija« je razlika med prevzeto električno energijo iz omrežja in oddano električno energijo v omrežje (v kWh), proizvedeno v napravi za samooskrbo, ob zaključku obračunskega obdobja, in se upošteva pri obračunu električne energije ter omrežnine in drugih prispevkov in dajatev, kot je določeno v 315.a členu tega zakona;«.
Za 30. točko se doda nova 30.a točka, ki se glasi:
»30.a »obračunsko obdobje za samooskrbo« je koledarsko leto, razen v primerih, ko se merilno mesto s samooskrbo sredi koledarskega leta vključi v bilančno skupino ali izključi iz bilančne skupine določenega dobavitelja;«.
34. točka se črta.
Za 34. točko se doda nova točka 34.a, ki se glasi:
»34.a »pogodba o samooskrbi« je pogodba med dobaviteljem in končnim odjemalcem s samooskrbo o kompenzaciji oddane električne energije (v kWh) s prevzeto električno energijo (v kWh) v obračunskem obdobju ter o predaji presežka električne energije dobavitelju, kadar je v obračunskem obdobju količina oddane električne energije večja od količine prevzete električne energije;«.
37. točka se spremeni tako, da se glasi:
»37. »potrdilo o izvoru« je javna listina v elektronski obliki, ki dokazuje, da je določena količina električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije ali iz neobnovljivih virov energije;«.
38. točka se črta.
Za 38. točko se doda nova 38.a točka, ki se glasi:
»38.a »promotor« je pravna ali fizična oseba, ki na razpis agencije za vstop v podporno shemo prijavi projekt zasnovan kot posamezni projekt ali skupino projektov, za katere bo naknadno pridobil investitorje, ki bodo pod promotorjevimi pogoji pristopili k izvedbi teh projektov in bodo po postavitvi proizvodnih naprav v primeru izpolnjevanja pogojev iz sklepa agencije o potrditvi promotorjevega projekta upravičeni do dodelitve podpore;«.
43. točka se spremeni tako, da se glasi:
»43. »proizvod, povezan z energijo« pomeni izdelek ali sistem, ki med uporabo vpliva na porabo energije in je dan na trg ali v uporabo, vključno z deli, ki med uporabo vplivajo na porabo energije, ki so dani na trg ali v uporabo končnim uporabnikom ter so namenjeni za vgradnjo v proizvode, in za katere se lahko naredi samostojna ocena okoljske učinkovitosti;«.
Za 46. točko se doda nova 46.a točka, ki se glasi:
»46.a »skupnostna samooskrba« je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb končnih odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, po električni energiji z napravo za samooskrbo;«.
Za 50. točko se doda nova 50.a točka, ki se glasi:
»50.a »učinkovito ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem ogrevanja in hlajenja, ki v primerjavi z izhodiščnim scenarijem za nespremenjeno stanje znatno in glede na oceno iz analize stroškov in koristi stroškovno učinkovito zmanjša vnos potrebne primarne energije za dobavo enote energije znotraj ustrezne sistemske meje, pri čemer se upošteva energija, potrebna za ekstrakcijo, pretvorbo, prevoz in distribucijo;«.
V 314. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Za postavitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki se montirajo na, v ali ob obstoječi stavbi ali gradbenem inženirskem objektu, zgrajenem skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(5) Vlada z uredbo določi vrste, velikost ter pogoje za montažo in priključitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.«.
Za 315. členom se doda nov 315.a člen, ki se glasi:
(samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije)
(1) Samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb končnega odjemalca z napravo za samooskrbo.
(2) Električna energija, proizvedena v napravah za samooskrbo, se uporabi za individualno samooskrbo ali za skupnostno samooskrbo.
(3) Skupnostna samooskrba se omogoči vsem končnim odjemalcem, ki odjemajo električno energijo prek merilnih mest:
– iste večstanovanjske, poslovno-stanovanjske, stanovanjsko-poslovne ali poslovne stavbe s poslovnimi prostori, ki imajo lastna merilna mesta, ali druge stavbe z več merilnimi mesti, priključenimi na skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe ali
– ki so priključena na nizkonapetostno omrežje iste transformatorske postaje kot naprava za samooskrbo.
(4) Končni odjemalci se v skupnostno samooskrbo povežejo na podlagi pogodbe, s katero uredijo medsebojna razmerja, zlasti se dogovorijo o ključu delitve proizvedene električne energije v napravi za samooskrbo, ki pripada posameznemu končnemu odjemalcu v skupnostni samooskrbi.
(5) Končni odjemalec z individualno ali skupnostno samooskrbo z dobaviteljem sklene pogodbo o samooskrbi.
(6) Pogodba o samooskrbi in ključ delitve proizvedene električne energije se registrirata pri distribucijskem operaterju.
(7) Ne glede na določbo drugega odstavka 98. člena tega zakona se prispevek za delovanje operaterja trga obračuna na neto prevzeto električno energijo v obračunskem obdobju.
(8) Ne glede na določbi 133. in 134. člena tega zakona se omrežnina, vezana na prevzeto delovno električno energijo, obračuna na neto prevzeto električno energijo v obračunskem obdobju.
(9) Ne glede na določbo 317. člena tega zakona se prispevek za učinkovito rabo energije, obračuna na neto prevzeto električno energijo v obračunskem obdobju.
(10) Naprava za samooskrbo ni upravičena do potrdil o izvoru električne energije.
(11) Pred priključitvijo naprave za samooskrbo je treba pri distribucijskem operaterju pridobiti soglasje za priključitev v primeru novega merilnega mesta, prek katerega je priključena naprava za samooskrbo, oziroma spremembo soglasja za priključitev v primeru obstoječega merilnega mesta. Izdaja spremembe soglasja za priključitev poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki je hiter in mora biti končan najpozneje v 15 dneh, če je potreben poseben ugotovitveni postopek, pa najkasneje v 30 dneh od dneva prejema popolne vloge. V postopku iz prejšnjega stavka distribucijski operater vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge najkasneje pet dni po prejemu vloge.
(12) Končni odjemalec z individualno ali skupnostno samooskrbo se za namene tega zakona ne šteje za proizvajalca električne energije.
(13) Vlada z uredbo določi podrobnejše pogoje in vrste samooskrbe, način obračuna električne energije in dajatev za odjemalce s samooskrbo, pogoje za priključitev naprave za samooskrbo ter način poročanja in spremljanja izvajanja ukrepa.
(14) Minister, pristojen za energijo, predpiše tehnične zahteve za varno in pravilno delovanje naprav za samooskrbo.«.
V 316. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(upravičenci in vrste finančnih spodbud)«.
V prvem odstavku se doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Upravičenci do finančnih spodbud za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije so fizične osebe in pravne osebe, vključno z osebami javnega sektorja, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna.«.
V 322. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja morajo biti učinkoviti tako, da distributerji toplote na letni ravni zagotovijo toploto iz vsaj enega od naslednjih virov:
– vsaj 50 % toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije,
– vsaj 50 % odvečne toplote,
– vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje ali
– vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej.«.
328. člen se spremeni tako, da se glasi:
»328. člen
(energijsko označevanje proizvodov na trgu)
(1) Proizvodi smejo biti dani na trg, v uporabo oziroma so lahko dostopni na trgu, ko:
– so zanje izvedeni merilni postopki v skladu z Uredbo 2017/1369/EU in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi Uredbe 2017/1369/EU,
– so opremljeni z nalepko o energijski učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: nalepka) in z informacijskim listom proizvoda,
– je zanje izdelana tehnična dokumentacija, ki zadostuje za oceno točnosti podatkov, ki jih vsebujeta nalepka in informacijski list proizvoda.
(2) Energijsko označevanje proizvodov na trgu se zagotavlja in izvaja v skladu z Uredbo 2017/1369/EU in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi Uredbe 2017/1369/EU.
(3) Oblika in vsebina nalepke ter informacijski list proizvoda morajo biti pravilni in navedeni v slovenskem jeziku.«.
336. člen se spremeni tako, da se glasi:
»336. člen
(obveznost izdaje in namestitve energetske izkaznice na vidno mesto)
(1) Energetska izkaznica se izda za stavbe ali posamezne dele stavb skladno s 334. členom tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se energetska izkaznica izda za vse stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, veljavna energetska izkaznica pa se namesti na vidno mesto.
(3) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m², kjer se pogosto zadržuje javnost in za njih velja obveznost izdaje energetske izkaznice iz 334. člena tega zakona ter niso v lasti ali uporabi javnega sektorja, se veljavna energetska izkaznica namesti na vidno mesto.
(4) Vrste stavb iz tega člena, za katere velja obveznost izdaje in namestitve energetske izkaznice na vidno mesto, podrobneje predpiše minister, pristojen za energijo.«.
V 354. členu se tretji odstavek spremeni, tako, da se glasi:
»(3) Velike družbe, kot so določene v predpisih s področja gospodarskih družb, izvedejo energetski pregled na vsaka štiri leta in o izvedenem energetskem pregledu poročajo agenciji.«.
V četrtem odstavku se prva alineja črta. Dosedanji druga in tretja alineja postaneta prva in druga alineja.
Peti odstavek se črta.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane peti odstavek, se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Agencija vodi evidenco velikih družb in izvaja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz tretjega odstavka tega člena ter nad kakovostjo energetskih pregledov, skladno z metodologijo iz drugega odstavka tega člena.
(7) Agencija vsako leto do 31. marca ministrstvu, pristojnemu za energijo, posreduje poročilo o izpolnitvi obveznosti izvedbe energetskih pregledov v preteklem letu in o morebitnih neskladnostih izvedenih pregledov z metodologijo iz drugega odstavka tega člena.«.
V 358. členu se v prvem odstavku beseda »podati« nadomesti z besedilom »dati na voljo«.
V drugem odstavku se beseda »podati« nadomesti z besedilom »dati na voljo«.
V tretjem odstavku se v tretji alineji za besedo »leta« dodata vejica in besedilo »kadar je to mogoče«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Obveznost dajanja na voljo informacij iz druge alineje prejšnjega odstavka se lahko izpolni z uporabo podatkov, pridobljenih na podlagi rednega samoodčitavanja končnih odjemalcev, ki odčitane podatke s števca sporočajo dobavitelju energije. Le če končni odjemalec ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se informacije iz druge alineje prejšnjega odstavka pripravijo na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.«.
Dosedanji četrti do osmi odstavek postanejo peti do deveti odstavek.
V devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se za piko doda besedilo, ki se glasi: »Dobavitelj in operater lahko obveznost iz tega odstavka izpolnita z objavo teh podatkov na spletnih straneh.«.
V 365. členu se v prvem stavku prvega odstavka za besedilom »obnovljivih virov energije« doda besedilo »oziroma iz določenega neobnovljivega vira energije«.
V drugem odstavku se za besedilom »iz obnovljivih virov« doda besedilo »oziroma za proizvodnjo iz neobnovljivih virov«.
V tretjem odstavku se za besedilom »iz obnovljivih virov ali za« doda besedilo »proizvodnjo iz neobnovljivih virov ali za«.
V šestem odstavku se za besedilom »z visokim izkoristkom« doda besedilo »ter proizvodne naprave iz neobnovljivih virov«.
V 367. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Potrdilo o izvoru električne energije, proizvedene iz neobnovljivih virov energije, mora vsebovati najmanj podatke o:
– energetskem viru, iz katerega je bila električna energija proizvedena, ter datum začetka in konca njene proizvodnje;
– identiteti, lokaciji, vrsti in zmogljivosti proizvodne naprave, v kateri je bila energija proizvedena;
– datumu začetka obratovanja proizvodne naprave in
– datumu in državi izdaje potrdila ter enotni identifikacijski številki potrdila.«.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.
V 368. členu se v drugem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– uporabi potrdil o izvoru za dokazovanje, da je bila določena količina električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov ali iz neobnovljivih virov (razveljavitev potrdila) z vsemi podatki o razveljavljenem potrdilu in podatki o lastniku razveljavljenega potrdila,«.
V petem odstavku se beseda »unovčenja« nadomesti z besedo »razveljavitve«.
V 372. členu se v šestem odstavku v prvi alineji besedilo »1 MW« nadomesti z besedilom »500 kW«.
V enajstem odstavku se v napovednem stavku besedilo »upravičenih do podpor, višino in« nadomesti z besedilom »način določanja višine podpor,«.
V štirinajstem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Cena, ki jo za posamezno leto določi agencija, se določi v pogodbi kot referenčna cena električne energije, znižana za deset odstotkov.«.
V petnajstem odstavku se v prvem stavku besedilo »1 MW« nadomesti z besedilom »500 kW«, za besedilom »ki jo za posamezno leto določi agencija« pa se doda vejica in besedilo »znižani za deset odstotkov«.
V 373. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija v skladu z letnim načrtom za izvajanje podporne sheme objavi javni poziv za vstop v podporno shemo, ki mora biti odprt najmanj en mesec, s katerim povabi investitorje in promotorje k prijavi projektov za proizvodne naprave na obnovljive vire energije in za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki se na javnem pozivu potegujejo za dodelitev pravice za prejem podpore. Prijavi za projekte ali za skupine projektov morajo investitorji oziroma promotorji priložiti podrobno obrazložitev, iz katere so razvidne vse predpostavke, na podlagi katerih je bila oblikovana ponujena cena. Odpiranje vlog na javni poziv je javno. Agencija na svoji spletni strani vodi javno evidenco prejetih vlog urejeno po datumih prejema vloge, izbrani tehnologiji in viru, o predvideni električni moči proizvodnih naprav ter o predvidenem zaključku projektov.«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Agencija po opravljenem izbirnem postopku s sklepom odloči o potrditvi ali zavrnitvi projekta. Na spletni strani javno objavi podatke o izbranih projektih z navedbo investitorja ali promotorja, izbrane tehnologije, moči proizvodne naprave in ponujene cene električne energije za izbrane projekte, ki bo podlaga za določitev višine podpore ob vstopu v podporno shemo.
(4) Investitor, ki prejme sklep o potrditvi projekta, ali investitor, ki se vključi v izvedbo projekta oziroma posamičnega projekta iz skupine projektov, za katere je promotor prejel sklep o potrditvi projekta, mora pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo v treh letih od vročitve sklepa investitorju ali promotorju, v nasprotnem primeru ni upravičen do podpore za potrjen projekt. Za projekte, ki se po predpisih o graditvi objektov uvrščajo med zahtevne objekte, lahko investitor ali promotor agencijo že v vlogi za razpis zaprosi za daljši rok, ki pa ne sme biti daljši od petih let. Za izvedbo projekta oziroma posamičnega projekta iz skupine projektov, za katere je promotor prejme sklep o potrditvi projekta, je lahko investitor tudi promotor. Investitor ali promotor, ki prejme sklep o zavrnitvi projekta, lahko z istim projektom ponovno kandidira v naslednjem letu.«
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Agencija lahko od promotorjev zahteva predložitev ustreznega zavarovanja za izvedbo projektov, ki se unovči v primeru zamude roka za pridobitev deklaracije iz prejšnjega odstavka. V primeru unovčitve je upravičenec do sredstev iz unovčenega zavarovanja center za podpore. Vlada z uredbo iz enajstega odstavka 372. člena tega zakona podrobneje predpiše merila za zagotavljanje ustreznega zavarovanja, vrste oblik zavarovanj in merila za določitev njihove višine.«.
Za 382. členom se dodata novo VII. poglavje in nov 382.a člen, ki se glasita:
»VII. poglavje: STATISTIČNI PRENOSI ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
(statistični prenos energije)
(1) Vlada lahko sklene z državami članicami Evropske unije dogovore o statističnih prenosih določene količine energije iz obnovljivih virov energije za obdobje enega ali več let, če sprejeti cilji za rabo obnovljivih virov energije ne bodo doseženi.
(2) Statistično prenesena količina energije iz obnovljivih virov se doda količini energije iz obnovljivih virov, proizvedeni v Republiki Sloveniji, tudi če se ne uvozi v Republiko Slovenijo.
(3) Republika Slovenija o dogovorih iz prvega odstavka tega člena obvesti Evropsko komisijo, in sicer najpozneje v treh mesecih po koncu vsakega leta, v katerem ti dogovori veljajo. Podatki, poslani Evropski komisiji, vključujejo količino in ceno energije, ki je predmet dogovorov.
(4) Za zagotovitev statističnega prenosa se sredstva zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za energijo, in v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje.«.
V 413. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če se spor nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz uredbe Evropske unije, tega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega akta ali akta za izvrševanje javnih pooblastil, je agencija pristojna za odločanje v naslednjih sporih iz razmerij med uporabniki sistema elektrike iz 42. točke 36. člena tega zakona, uporabniki sistema zemeljskega plina iz 56. točke 159. člena tega zakona, dobavitelji elektrike oziroma dobavitelji zemeljskega plina na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z elektriko na drugi strani:
– o dostopu do sistema;
– v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema;
– v zvezi s kršitvami sistemskih obratovalnih navodil;
– v zvezi z ugotovljenimi odstopanji in zneski za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter v zvezi s kršitvami splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo;
– v zvezi s kršitvami predpisov s področja samooskrbe;
– za katere tako določa ta zakon.«.
V 432. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(odprava in prenehanje kršitev)«.
V prvem odstavku se za piko doda besedilo, ki se glasi: »Agencija lahko zavezancu za nadzor naloži tudi takojšnje prenehanje ugotovljenih kršitev.«.
V drugem odstavku se za piko doda besedilo, ki se glasi: »Za zahtevo za odpravo kršitev se v smislu tega zakona šteje tudi prepoved nadaljnjih kršitev, če je taka narava kršitve.«.
V 434. členu se 9. točka spremeni tako, da se glasi:
»9. izdelavo in vzdrževanje primerjalnika cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce;«.
V 451. členu se v drugem odstavku za besedilom »energijskim označevanjem in oglaševanjem iz 328. člena tega zakona« doda besedilo »ter nad izvajanjem 3. do 6. člena, drugega in četrtega odstavka 9. člena, trinajstega odstavka 11. člena ter tretjega odstavka 20. člena Uredbe 2017/1369/EU in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi Uredbe 2017/1369/EU«.
V 460. členu se v prvem odstavku v drugi alineji besedilo »podatkovne kartice« nadomesti z besedilom »informacijski listi«.
V trinajsti alineji se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove štirinajsta do osemnajsta alineja, ki se glasijo:
»– zahtevati, da se nalepka, tudi prevrednotena, vidno prikaže, tudi pri spletni prodaji na daljavo;
– zahtevati podatke v skladu s šestim odstavkom 12. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– v primeru neskladnosti zahtevati povračilo stroškov za pregled dokumentacije in fizične preskuse proizvodov;
– zahtevati elektronsko različico tehnične dokumentacije;
– zahtevati od dobavitelja podatek, ali je od končnega uporabnika pridobil izrecno soglasje za vse spremembe, ki jih je na proizvodu, povezanem z energijo, izvedel s posodobitvami.«.
V 464. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je zaradi nesreče, poškodbe in drugih izrednih dogodkov ali okoliščin potrebno izvesti nujna dela in druge ukrepe v zvezi z zavarovanjem ali zagotovitvijo obratovanja infrastrukture, pa njihovo hitro in učinkovito izvedbo ni mogoče zagotoviti v okviru pridobljenih služnosti v javno korist in drugih pravic na nepremičninah, mora lastnik ali posestnik nepremičnine, preko katere je potreben nujen začasni dostop do infrastrukture oziroma na kateri se nahaja infrastruktura, ki je potrebna za izvedbo nujnih del in ukrepov, proti pravični odškodnini dovoliti nujen začasni dostop do nepremičnine in izvajanje potrebnih del ter ukrepov. Nujno potreben začasni dostop je glede na potrebe zavarovanja ali zagotovitve obratovanja infrastrukture potrebno izvesti na način, ki čim manj obremenjuje lastnika ali posestnika nepremičnine in povzroča najmanjšo škodo. Pravična odškodnina pripada lastniku ali posestniku nepremičnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi izvedbe del na energetski infrastrukturi v primeru izrednih dogodkov oziroma okoliščin, do prenehanja nujnega začasnega dostopa do nepremičnine.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za izredne okoliščine iz prvega odstavka tega člena se štejejo dogodki ali ukrepi, ki bi ogrozili delovanje energetske infrastrukture in s tem oskrbo širše skupnosti z energijo oziroma bi nedelovanje energetske infrastrukture ogrozilo delovanje druge državne ali občinske javne infrastrukture ali ji povzročilo nesorazmerne stroške.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
471. člen se črta.
472. člen se spremeni tako, da se glasi:
»472. člen
(javna korist in razlastitveni namen)
(1) Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za:
– prenos in distribucijo elektrike, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ali
– proizvodnjo elektrike, skladišča zemeljskega plina, terminal za utekočinjen zemeljski plin ali transport tekočih goriv po vodih,
sta v javno korist in se zanju nepremičnine lahko razlastijo, omejijo s pravico uporabe za določen čas ali obremenijo z začasno ali trajno služnostjo.
(2) Za vprašanja glede razlastitve in omejitve lastninske pravice, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice.«.
V 473. členu se v četrtem odstavku beseda »operaterja« nadomesti z besedilom »investitorja ali lastnika«, beseda »operater« pa se nadomesti z besedilom »investitor ali lastnik infrastrukture«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na določbe o pridobitvi lastninske pravice in posesti v nujnem postopku v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, so postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna korist izkazana skladno z določbami zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice in če razlastitveni upravičenec pri sodišču ali notarju da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini. Nujnosti postopkov ni treba posebej obrazložiti in utemeljiti.«.
Sedmi in osmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(7) Ne glede na določbe o javni koristi v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se v postopku razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah na območju prostorskega akta za prostorske ureditve državnega pomena ne ugotavlja, ali država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego razlastitvenega namena ali namena omejitve lastninske pravice.
(8) Ne glede na določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah, ki so potrebne za namene iz 472. člena tega zakona, ne uvede z odločbo, temveč po prejemu popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice pristojni organ izda sklep o začetku razlastitvenega postopka. Zoper ta sklep ni pritožbe. Sklep o začetku postopka razlastitve se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi.«.
V 474. členu se v prvem odstavku besedilo »občinskega podrobnega prostorskega načrta, državnega prostorskega načrta« nadomesti z besedilom »prostorskega akta«.
V desetem odstavku se beseda »tretji« nadomesti z besedo »peti«.
V 475. členu se v prvem odstavku besedilo »Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odločba US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13)« nadomesti z besedilom »zakonu, ki ureja graditev objektov«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če investitor pridobi gradbeno dovoljenje za gradnjo na določeni nepremičnini na podlagi osme alineje prvega odstavka tega člena in začne z gradnjo na tej nepremičnini pred pridobitvijo pravice do prevzema posesti na podlagi tega zakona ali zakona, ki ureja razlastitev, pripada lastniku nepremičnine odškodnina za uporabo nepremičnine za čas od začetka dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v javno korist oziroma do pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku. O začetku dejanske uporabe nepremičnine na podlagi te določbe investitor obvesti organ, pristojen za razlastitev, in lastnika nepremičnine.
(4) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se določi v višini tržne vrednosti najema take ali primerljive nepremičnine glede na obseg njene uporabe za gradnjo. Višino odškodnine oceni sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, določi pa se v postopku določitve višine odškodnine po predpisih o razlastitvi kot njen posebni del.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
V devetem delu zakona se dodata novo III. poglavje in nov 485.a člen, ki se glasita:
»III. poglavje: UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB S PODROČJA ENERGETIKE
(upravljanje kapitalskih naložb s področja energetike)
(1) Vlada v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, izvršuje pravice Republike Slovenije kot delničarke oziroma družbenice v gospodarskih družbah v večinski ali 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ki opravljajo gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema, dejavnost sistemskega operaterja in dejavnost distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga z elektriko v Republiki Sloveniji. Za spremljanje teh naložb je pristojno ministrstvo, pristojno za energijo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka vlada izvršuje pravice iz prejšnjega odstavka v družbi, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema, če ta družba na podlagi certifikata iz 204. člena tega zakona izvaja dejavnost v lastniško ločeni obliki v skladu s 182. do 188. členom tega zakona.«.
V 490. členu se v tretjem odstavku doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– sama ali preko posrednikov oziroma zastopnikov pri prodaji elektrike uporablja zavajajoče ali nepoštene poslovne prakse (enajsti odstavek 48. člena tega zakona);«.
Dosedanje prva do osma alineja postanejo druga do deveta alineja.
V šestem odstavku se za štirinajsto alinejo doda nova petnajsta alineja, ki se glasi:
»– prevzemno-predajnega mesta ne izključi iz bilančne skupine dosedanjega dobavitelja (peti odstavek 151. člena tega zakona);«.
Dosedanje petnajsta do sedemnajsta alineja postanejo šestnajsta do osemnajsta alineja.
V 491. členu se v tretjem odstavku doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– sama ali preko posrednikov oziroma zastopnikov pri prodaji zemeljskega plina uporablja zavajajoče ali nepoštene poslovne prakse (enajsti odstavek 172. člena tega zakona);«.
Dosedanje prva do tretja alineja postanejo druga do četrta alineja.
V šestem odstavku se za štirinajsto alinejo doda nova petnajsta alineja, ki se glasi:
»– odjemnega mesta ne izključi iz bilančne skupine dosedanjega dobavitelja (peti odstavek 274. člena tega zakona);«.
Dosedanje petnajsta do sedemnajsta alineja postanejo šestnajsta do osemnajsta alineja.
V 493. členu se v prvem odstavku tretja alineja črta.
V osmem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ne namesti energetske izkaznice na vidno mesto skladno z drugim in tretjim odstavkom 336. člena tega zakona;«.
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec stavbe ali posameznega dela stavbe, če ne namesti veljavne energetske izkaznice na vidno mesto skladno z drugim odstavkom 336. člena tega zakona.«.
Za 493. členom se doda nov 493.a člen, ki se glasi:
(prekrški za peti del zakona s področja obnovljivih virov energije v prometu)
(1) Z globo od 50.000 eurov do 2 % letnega prometa od prodaje goriv končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji namenjenih uporabi v prometu, v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ne da na trg biogoriv ali drugih obnovljivih virov energije v skladu s 380. členom tega zakona.
(2) Z globo od 150.000 eurov do 2 % letnega prometa od prodaje goriv končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji namenjenih uporabi v prometu, v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 15.000 eurov do 2 % letnega prometa od prodaje goriv končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji namenjenih uporabi v prometu, v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
V 494. členu se v šestem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ne opremi proizvodov z nalepko in informacijskim listom proizvoda (druga alineja prvega odstavka 328. člena tega zakona);.
V tretji alineji se besedilo »podatkovne kartice proizvoda« nadomesti z besedilom »informacijskega lista proizvoda«, beseda »drugi« pa se nadomesti z besedo »tretji«.
Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– ne izdela ali ne hrani tehnične dokumentacije, ki zadostuje za oceno točnosti podatkov na nalepki in informacijskem listu proizvoda v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 328. člena tega zakona, tretjim odstavkom 3. člena in šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2017/1369/EU in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi Uredbe 2017/1369/EU;«.
Za četrto alinejo se dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita:
»– ne zagotovi elektronske različice tehnične dokumentacije za proizvode dane na trg ali v uporabo v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– ne vnese proizvoda v zbirko podatkov o izdelkih in v predpisanem roku ne zagotovi elektronske različice tehnične dokumentacije v skladu s 4. členom Uredbe 2017/1369/EU.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj oziroma distributer:
– trgovcem brezplačno ne zagotovi potrebne nalepke, tudi prevrednotene nalepke, in informacijskega lista proizvoda v skladu s prvim in drugim odstavkom 3. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– ne pridobi soglasja končnega uporabnika proizvoda za izvedbo posodobitev proizvoda v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– na poziv nadzornega organa ne priskrbi potrebne tehnične dokumentacije, iz katere je razvidna pravilnost podatkov na nalepki in informacijskem listu proizvoda, v skladu s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe 2017/1369/EU.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 800 do 1.500 eurov samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot dobavitelj, distributer ali trgovec:
– ne zagotovi pravilne nalepke, pravilne vsebine nalepke in pravilnega informacijskega lista proizvoda, v slovenskem jeziku (tretji odstavek 328. člena tega zakona);
– vidno ne prikaže nalepke, tudi pri spletni prodaji na daljavo, v skladu s točko a) prvega odstavka 5. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– končnim uporabnikom ne izroči informacijskega lista proizvoda tudi v fizični obliki na prodajnih mestih v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– v vizualnih oglasih ali tehničnem promocijskem gradivu za določen model ne navede razreda energijske učinkovitosti izdelka in razpona razredov energijske učinkovitosti na nalepki v skladu z ustreznim delegiranim aktom v skladu s točko a) 6. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– ne sodeluje z organi za nadzor trga in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za nadzor trga nemudoma ne ukrepa za odpravo primerov neskladnosti z zahtevami iz Uredbe 2017/1369/EU in ustreznih delegiranih aktov, ki so v njihovi pristojnosti v skladu s točko b) 6. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– za proizvode, zajete v delegiranih aktih, daje na voljo ali prikazuje druge nalepke, znake, simbole ali napise, ki niso v skladu z zahtevami iz Uredbe 2017/1369/EU in ustreznih delegiranih aktov v skladu s točko c) 6. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– za proizvode, ki niso zajeti v delegiranih aktih ali ki niso povezani z energijo, zagotovi ali prikazuje nalepke, ki posnemajo nalepko, določeno Uredbi 2017/1369/EU in ustreznih delegiranih aktih v skladu s točkama d) in e) 6. člena Uredbe 2017/1369/EU;
– ne izvede pravilnega postopka za uvedbo in prevrednotenje nalepk v skladu z 11. členom Uredbe 2017/1369/EU;
– ne izvede vseh ustreznih popravljalnih ali omejevalnih ukrepov v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 2017/1369/EU glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Evropski Uniji v skladu s četrtim odstavkom 9. člena Uredbe 2017/1369/EU.«.
Prvi odstavek 495. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo do 0,1 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo agencije o ukrepih za odpravo kršitev iz drugega odstavka 432. člena tega zakona.«.
500. člen se spremeni tako, da se glasi:
»500. člen
(prekrški za kršitve določb Uredbe 2017/1938/EU)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek podjetje plinskega gospodarstva, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– v rokih ali po vsebini ne izvede ukrepov, ki jih nalaga veljavni načrt preventivnih ukrepov, ki ga v skladu z 9. členom Uredbe 2017/1938/EU sprejme pristojni organ iz 167. člena tega zakona;
– ne izpolni obveznosti iz četrtega odstavka 5. člena Uredbe 2017/1938/ES;
– ne zagotovi standarda oskrbe z zemeljskim plinom zaščitenim odjemalcem v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 2017/1938/EU;
– v rokih ali po vsebini ne izvede ukrepov, ki jih nalaga veljavni načrt za izredne razmere, ki ga v skladu z 10. členom Uredbe 2017/1938/EU sprejme pristojni organ iz 167. člena tega zakona;
– ob razglasitvi ene izmed kriznih stopenj pristojnemu organu iz 167. člena tega zakona ne zagotavlja informacij v skladu s prvim in četrtim odstavkom 14. člena Uredbe 2017/1938/EU;
– pristojnemu organu iz 167. člena tega zakona ne priglasijo podrobnosti glede pogodb o dobavi plina v skladu s šestim in sedmim odstavkom 14. člena Uredbe 2017/1938/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
501. člen se spremeni tako, da se glasi:
»501. člen
(prekrški za kršitve določb Uredbe 1227/2011/EU)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ACER ne predloži evidence o transakcijah, povezanih z veleprodajnimi energetskimi trgi, v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1227/2011/EU;
– pred sklepanjem transakcij, o katerih mora poročati, transakcij ne prijavi agenciji v skladu z 9. členom Uredbe 1227/2011/EU ali nemudoma ne obvesti agencije o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v register udeležencev iz sedmega odstavka 435. člena tega zakona;
– nemudoma uradno ne obvesti agencije o utemeljenem sumu, da bi transakcija lahko pomenila kršitev 3. ali 5. člena Uredbe 1227/2011/EU v skladu s 15. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 0,1 % do 10 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– uporabi notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu v nasprotju s točko a) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
– razkrije notranje informacije kateri koli drugi osebi v nasprotju s točko b) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
– na podlagi notranje informacije kateri koli drugi osebi priporoči sklenitev posla v nasprotju s točko c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU ali jo k temu napelje;
– ne objavi notranjih informacij, ki se nanašajo nanj ali na z njim povezane osebe v skladu s 4. členom Uredbe 1227/2011/EU;
– sklene kakršen koli posel ali izda kakršna koli naročila za trgovanje ali razširja informacije na način, ki pomeni ali bi lahko pomenil tržno manipulacijo v nasprotju s 5. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(4) Če se letni promet v predhodnem poslovnem letu iz prejšnjega odstavka ne da določiti, se za prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba kaznuje z globo od 15.000 do 250.000 eurov, pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 30.000 do 500.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa se kaznuje z globo od 5.000 do 150.000 eurov.
(5) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena.«.
V 512. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(prenos 110 kilovoltnega prenosnega omrežja)«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Odplačni prenos iz prejšnjega odstavka se izvede po vrednosti, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin in opreme, ki ga skupaj izbereta sistemski operater in lastnik omrežja. Ocena mora upoštevati metodologijo agencije iz drugega odstavka 116. člena tega zakona in zlasti način določitve vrednosti sredstev, ki jih za določitev priznane amortizacije in donosa upošteva agencija. Postopek in način določitve ocene vrednosti iz prejšnjega stavka se uporabita tudi za sredstva, ki do uveljavitve tega zakona pri omrežnini niso bila upoštevana.«.
V 554. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za določanje višine podpor proizvodnim napravam OVE in SPTE, ki so vstopile v podporno shemo pred 22. septembrom 2014, do konca veljavnosti pogodb o zagotavljanju podpore uporabljajo določbe 7., 8., 12. in 13. člena ter prilog I, II in III Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12, 90/12 in 17/14 – EZ-1) ter 5., 9., 10. in 12. člena in prilog I, II in III Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 81/10 in 17/14 – EZ-1).«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev sporazuma o izdajanju enotnega računa)
(1) Agencija vzorec sporazuma o izdajanju enotnega računa iz drugega odstavka 249. člena zakona uskladi s spremenjenim tretjim odstavkom 249. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Sporazumi o izdajanju enotnega računa, sklenjeni pred uskladitvijo vzorca sporazuma iz prejšnjega odstavka, se morajo z vzorcem uskladiti v enem mesecu po prejemu dobaviteljeve zahteve za uskladitev.
(odškodnina za uporabo nepremičnine)
Če je investitor začel z gradnjo na podlagi tretjega odstavka 475. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, pripada lastniku odškodnina iz četrtega odstavka 475. člena zakona za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v javno korist oziroma do pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku.
(začetek uporabe določb o izdaji in namestitvi energetske izkaznice)
Tretji odstavek 336. člena zakona se za upravljavce ali lastnike stavb začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
(dokončanje začetih postopkov)
Postopki glede zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
(uporaba določb o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višina in razpon globe, ki je določena v prvem, drugem in tretjem odstavku 493.a člena zakona, uporablja ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
(rok za izdajo predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Vlada izda uredbo iz novega petega odstavka 314. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada, minister, pristojen za energijo, sistemski operater in agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladijo naslednje predpise z določbami tega zakona:
– Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/16),
– Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14),
– Pravilnik o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 52/16 in 59/16 – popr.),
– Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem električne energije Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 29/16),
– Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 46/18).
(razveljavitev predpisa in prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o označevanju proizvodov, povezanih z energijo, glede rabe energije in drugih virov (Uradni list RS, št. 65/14).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:
– Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 8/07);
– Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/19-4/27
Ljubljana, dne 18. junija 2019
EPA 571-VIII
predsednik
