Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 6. seji dne 19. 6. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za del območja PA 5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Lednik, Onič)
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) ter 119. členom Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Lednik, Onič) (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal AR PROJEKT d.o.o., Sevnica, pod št. 1/18 z datumom april 2019 in je sestavni del tega odloka.
Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter podzakonski predpisi.
2. člen
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je:
1. Ureditveno območje A parcelna št. 449/58 k.o. Male Braslovče v naselju Male Braslovče je na vzhodni strani omejena z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na severni strani z nepozidanimi stanovanjskimi površinami, na južni strani s kmetijskimi površinami in na zahodni strani s potokom Letuška struga.
2. Ureditveno območje B parcelna št. 449/197 k.o. Male Braslovče v naselju Male Braslovče je na južni in severni strani omejeno z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na vzhodni strani z JP990200 (odsek 990201 Preserje–Male Braslovče), na zahodni strani z obstoječimi nepozidanimi površinami.
Ureditveno območje A in B sta v neposredni bližini vodotoka Savinja, ki poteka na vzhodni strani.
Velikost območja prostorske ureditve A znaša cca 845,00 m2.
Velikost območja prostorske ureditve B znaša cca 649,00 m2.
Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na cestno, električno, vodovodno, telefonsko in optično omrežje.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta, legalizacije
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe
– rekonstrukcija objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov
– zelene površine.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novega objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Ureditveno območje A in B:
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever–jug in vzhod–zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev komunalnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča;
– horizontalni gabariti: pri projektiranju objektov se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:1,6 pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov;
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K+P+M ali P+M pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet delno ali v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,20 m. V primeru izvedbe kletne etaže se le-ta mora izvesti v kesonski izvedbi zaradi bližine vodotoka Savinje;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji;
– kolenčni zid: do 1,20 m (od plošče do lege);
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Pri novogradnji je naklon strešine 30˚–45˚, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče ali temne barve. Pri legalizaciji objekta je možno tudi drugačno oblikovanje streh (manjši naklon), ki naj bo skladno s prevladajočimi elementi naselja.
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade (klasične ali moderno oblikovane);
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključki do enodružinskih stanovanjskih hiš se izvedejo iz kategoriziranih občinskih cest. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
Enostavni objekti:
Znotraj zemljiške parcele je v ureditvenem območju A in B možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju A in B obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
10. člen
Gradbena parcela:
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju A objekt lociran na sedanje lastniško stanje parc. št. 449/58 k.o. Male Braslovče v velikosti 845,00 m2 in v ureditvenem območju B na sedanje lastniško stanje parc. št. 449/197 k.o. Male Braslovče v velikosti 649,00 m2.
V območju A je na severovzhodni strani dovoljen odmik zidu stanovanjskega objekta, ki se legalizira od parcele št. 449/126 k.o. Male Braslovče 2,00 m ter na severozahodni strani od parcele št. 449/109 k.o. Male Braslovče 3,20 m. Ostali dovoljeni odmiki zidu stanovanjskega objekta od sosednjih parcelnih mej so večji od 4,00 m.
V območju B je dovoljen odmik zidu stanovanjskih objektov od sosednjih parcelnih mej 4,00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Prometno se ureditveno območje A preko privatnega obstoječega skupnega cestnega priključka priključuje na javno občinsko cesto kategorizirano kot JP990200 (odsek JP990201 Preserje–Male Braslovče), ki se ne spreminja. Na delu ceste, ki poteka po privatnih zemljiščih je potrebno pridobiti služnostno pravico uporabe in dostopa do zemljišča parc. št. 449/58 k.o. Male Braslovče, na katerem je predvidena legalizacija stanovanjskega objekta.
V B območju, ki obsega zemljišče parc. št. 449/197 k.o. Male Braslovče je predviden nov individualni cestni priključek na javno občinsko cesto kategorizirano kot JP990200 (odsek JP990201 Preserje–Male Braslovče).
V ureditvenem območju A in B v polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Predvideti je potrebno, da se s postavitvijo ograj ali živih mej proti javni cesti poleg polja preglednosti upošteva obvezen minimalni odmik ograje 1 m izven cestišča oziroma od posestne meje, ki ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
Zaradi prihodnjega razvoja občinskih cest JP990201 je potrebno predvideti, da se bosta javni poti razširili na minimalno širino 5 m.
Vodovod:
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL DN 100 mm, ki poteka vzhodno od obravnavanega območja po robu cestnega telesa ter preko že izvedenega odcepa za hišni priključek za parcelo št. 449/197 k.o. Male Braslovče (Območje B) ter preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 110 mm, ki poteka po obravnavani parceli ter obstoječega hišnega priključka za parcelo št. 449/58 k.o. Male Braslovče (Območje A).
Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predvidena objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na obravnavanem območju je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s centralno čistilno napravo. Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07 in 16/08).
Objekt na parceli št. 449/197 k.o. Male Braslovče (Območje B) bo odvajal fekalne vode v vakumsko kanalizacijo, v kanal Male Braslovče veja 3.0 PVC DN 160 mm, preko revizijskega jaška VJ34 in na novo izgrajenega hišnega priključnega jaška na parceli št. 449/196 k.o. Male Braslovče. Obstoječi objekt na parceli št. 449/58 k.o. Male Braslovče (Območje A) je že priključen na javno kanalizacijo, kanal Male Braslovče veja 3.0 PE DN 110 mm, preko revizijskega jaška VJ3.0-1 in hišnega priključnega jaška HP.
Meteorna kanalizacija:
Čiste meteorne vode se v obeh ureditvenih območjih A in B preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalnikih meteornih vod, višek teh vod pa lahko ponikajo v podtalje skladno z geološkima mnenjema. Onesnažene vode je potrebno pred zadrževalnikom očistiti preko lovilca olj in maščob.
Električno omrežje:
Ureditveno območje A
V območju prostorske ureditve A se nahaja obstoječi NN podzemni el. en. vod s kovinsko merilno omarico, ki služi za napajanje predmetnega objekta, kateri se legalizira. V primeru kakršnega koli posega izven obstoječih gabaritov (v primeru rekonstrukcije, prizidave, izgradnje objektov v sklopu zunanje ureditve …) je obstoječi NN podzemni el. en vod potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovanega pasu, kateri znaša minimalno 1 m od osi NN podzemnega voda v obe smeri.. Gradnja oziroma posegi v skladu z prej navedenim v varovalnem pasu NN podzemnega el. en. voda ni dopustna. V nasprotnem primeru je potrebno NN podzemni vod prestaviti izven območja.
Obstoječi objekt, kateri se legalizira je že priključen na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-19421 z zakupljeno priključno močjo 6 kW, kar ustreza omejevalcu toka 1 x 25 A. Merilno mesto se napaja iz transformatorske postaje TP M.B. Cvikl – NN izvod 103: Rp – 8. Pred kakršno koli rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, povečavo priključne moči in podobno bo potrebno preurediti nizkonapetostni priključek. Ob dovozu na stalno dostopnem mestu bo potrebno predvideti novo prostostoječo priključno omarico v katero se prestavi obstoječi števec iz kovinske PMO in tarifne varovalke iz R-8.
Ureditveno območje B
V območju ureditve se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP M.B. Cvikl s priključnim SN nadzemnim el. en. vodom, kar je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša za TP minimalno 2 m od skrajnega dela TP in SN priključni nadzemni el. en. vod, ki znaša minimalno 10 m od osi SN nadzemnega el. en. voda v obeh smereh. Prav tako ob robu območja čez parcelo poteka več NN podzemnih el. en. vodov katere je prav tako potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1 m od skrajnega zunanjega vodnika v obeh smereh.
Obstoječi objekt v območju ureditve je že priključen na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-40272 z zakupljeno močjo 5kW, kar ustreza omejevalcu toka 1 x 20 A. Merilno mesto se napaja iz TP M.B. Cvikl – NN izvod 104: Rp – 5 – Rp – 8. Obstoječi NN priključek je potrebno preurediti novo prostostoječo priključno merilno omarico, v kateri se predvidi novo merilno mesto za napajanje predvidenega objekta. Od PS R-6 je potrebno predvideti nov nizkonapetostni el. en. podzemni vod. Pred rušitvijo obstoječega objekta je potrebno obstoječe merilno mesto fizično odstraniti.
V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenih dovoljenj za posamezna objekta si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev in soglasja k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
Na obravnavanih območjih je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja, katerega je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti, ter si pridobiti soglasje Telekom Slovenije k projektnim rešitvam. Trase obstoječih TK vodov se določijo na kraju samem z zakoličbo kjer se določi tudi trasa novega TK priključka in točka priključitve na javno TK omrežje, ki mora biti usklajena z ostalimi komunalnimi vodi.
Cevna KK KKS je umeščena v prostor izven območja predvidenih gradbenih posegov. Cevna KK KKS je položena v zemljino javnih površin in omogoča omejeno širitev (potrebna rekonstrukcija). Pri načrtovanju gradbenih posegov se upošteva, da je priključitev predvidenih objektov na že zgrajeno omrežje KKS možna z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC ∅ 110 mm od enega od obstoječih jaškov KK KKS. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera ∅ 50 mm. Zvezišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC ∅ 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.
Odpadki:
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod je usklajeno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Za odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) predvidena izvedba zadrževalnega bazena pred iztokom v ponikovalnico. Pridobljena geološka mnenja izkazujeta da je višek meteornih vod iz zadrževalnika možno zaradi geološke sestave tal ponikniti.
Na obravnavanem območju je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s centralno čistilno napravo. Fekalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijo. Območje načrtovane gradnje je bilo ob visokih vodah Savinje poplavljeno. V študiji »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica Letuš«, št. projekta A99-FR/10, februar 2010, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je ugotovljeno, da sta parceli št. 449/58 in 449/197 k.o. Male Braslovče v razredu majhne poplavne nevarnosti.
Pri načrtovanju je upoštevana Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. Koto terena na območju OPPN – ureditveno območje A in B (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) se ne nadviša nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, vsaj 50 cm nad okoliškim terenom.
Del ureditvenega območja A – parcela št. 449/58 k.o. Male Braslovče se delno nahaja v območju 5,00 m priobalnega zemljišča vodotoka 2. reda Letuška struga. V priobalnem pasu niso dovoljeni posegi glede gradnje objektov, kot zunanje ureditve območja.
Po evidencah DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
Varstvo kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo individualne stanovanjske hiše s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, julij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Zaščitni ukrepi
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
Ureditveni območji A in B obravnavanega OPPN sta poplavno ogroženi z visokimi vodami Savinje. Ugotovljeno je da ureditveni območji A in B s parcelami št. 449/58 in 449/197 k.o. Male Braslovče spadata v razred majhne poplavne nevarnosti. Koto pritličja stanovanjskih objektov je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom.
Na predlagani parceli se naj vsaj do celovite poplavne zaščite Malih Braslovč ne gradijo drugi objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah.
Za območje Malih Braslovč je izdelan tudi idejni projekt ureditve Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij. Po realizaciji predlaganih ukrepov bo območje Malih Braslovč poplavno in erozijsko varno pred stoletnimi vodami.
Umestitve objektov v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Prav tako v tej fazi in ob upoštevanju pričakovane celovite ureditve Savinje ni smiselno izvajati dodatnih nadomestnih ukrepov.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanimi geološko – geomehanskimi poročili.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje A in B v OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in komunalne infrastrukture, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa,
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele,
– za kote pritličja manipulativnih površin so tolerance ± 50cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-5/2016-14
Braslovče, dne 19. junija 2019
