Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 43/2019 z dne 28. 6. 2019

1952. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za IPC Brezina – SD OPPN 1, stran 5393.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na seji dne 20. 6. 2019 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za IPC Brezina – SD OPPN 1

1. člen

(1) V Odloku o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za IPC Brezina (Uradni list RS, št. 36/13) se spremeni naslov 1. člena tako, da se glasi: »(podlaga in predmet OPPN)«.

(2) Na koncu prvega odstavka se črta besedilo okrajšave tako, da se glasi: »(v nadaljnjem besedilu: OPPN)«.

(3) V drugem odstavku se črta besedilo, ki se glasi: »– IPC Brezina«.

(4) Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Spremembe in dopolnitve OPPN (v nadaljevanju: SD OPPN 1) je izdelalo podjetje M MUNDUS, Mateja Sušin Brence s.p., pod št. PA-1821. S SD OPPN 1 se ohranja predvideni program in zasnova cone, kot jo določa izvedeno prometno in infrastrukturno omrežje ter predvidena parcelacija. Predmet sprememb se nanaša na vzpostavitev fleksibilnejših pogojev za umeščanje in oblikovanje objektov s katerimi bo investitorjem omogočena racionalnejša raba zemljišč in se nanaša zgolj na tekstualni del.«

2. člen

(1) V prvem in drugem odstavku 2. člena se črta besedilo, ki se glasi: »– IPC Brezina«.

(2) V drugi alineji drugega odstavka 2. člena se znaki »–« spremenijo v točke »a), b), c), d)«.

(3) V tretjem odstavku se črta sedma vrstica, ki se glasi: »05c Zazidalna situacija,«.

(4) Dodata se nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:

»(5) SD OPPN 1 se nanaša na spremembe odloka in ne posega v grafični del OPPN. Skladno z veljavno zakonodajo ima obvezne priloge.«

(6) Kjer se grafični prikaz razhaja od navedenega v tem odloku (velikost objektov, odmiki ipd.), veljajo določila odloka. O tem poda Občina kot soglasodajalec mnenje oziroma soglasje.«

3. člen

(1) Doda se naziv 3. člena tako, da se glasi: »(koncept)«.

(2) V prvem odstavku se doda naziv odstavka, ki se glasi: »Obstoječe stanje«.

(3) Spremenita se drugi in tretji odstavek tako, da se glasita:

»(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN

– ureditev industrijske cone kot razvojno zaposlitvenega potenciala občine,

– pretežen namen cone je umeščanje za okolje neobremenjujočih industrijskih dejavnosti proizvodnje, skladiščenja, prometa, obrti, veleprodaje ipd., skupaj s spremljajočim programom trgovine, poslovnih, gostinskih in raziskovalnih dejavnosti, v zahodnem delu pa je cona vezana na funkcionalne površine naravne vrednote vodnih površin z možnostjo rekreacije,

– celovit racionalen in prometno pretočen pristop z dopolnilno gradnjo cestne in železniške infrastrukture,

– racionalna sodobna infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.

(3) Urejevalne enote

Obravnavano območje se deli na sedem urejevalnih enot, ki izhajajo iz delitve prostora z notranjim prometnima omrežjem in iz enotnih dopustnih sklopov dejavnosti.«

(4) V četrtem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»– dopolnilna gradnja industrijske cone,«

(5) Spremenijo se peti, šesti in sedmi odstavek tako, da se glasijo:

»(5) Prometna zasnova

Do cone se dostopa preko lokalne ceste LK 027601 industrijska cona Brezina, ki se navezuje na lokalno cesto LC 024661 Šentlenart–Glogov Brod. S širitvijo in popolnitvijo območja se načrtujejo nove povezave, dograditev industrijskega železniškega tira in ureditev nakladalnega terminala ob železniškem tiru. Notranji promet bo omogočal dobro dostopnost in pretočnost in ustvaril možnost za nadaljnjo širitev cone.

(6) Ureditve javnih površin in dostopov

Poleg funkcionalnih potreb posamezne dejavnosti, zagotavljanja potrebnih parkirnih mest in manipulativnih površin na posamezni parceli objekta je potrebno zagotavljati urejen obulični prostor ob glavnih prometnicah notranjega omrežja.

(7) Racionalna infrastrukturna opremljenost

Območje OPPN je deloma infrastrukturno že opremljeno. Glede na dinamiko zapolnitve cone se obstoječe omrežje dogradi oziroma po potrebi rekonstruira.«

4. člen

(1) Spremeni se naslov 4. člena tako, da se glasi: »(območje OPPN)«.

(2) Spremeni se prvi odstavek tako, da se glasi:

»(1) Obravnavano območje se nahaja pretežno znotraj območja mesta Brežice, v manjšem delu na severu pa na območju naselja Trebež. Območje OPPN sovpada z enoto urejanja prostora, določeno v veljavnem Občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (v nadaljevanju: OPN) z oznako BRŽ-05 z namensko rabo IP – površine za industrijo in z oznako BRŽ-146 z namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport.«

(3) V drugem odstavku se besedilo »IPC – Brezina« nadomesti z besedilom: »OPPN«.

(4) Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Urejevalne enote:

Za potrebe podrobnega načrtovanja se območje deli na urejevalne enote:

Urejevalna enota	Ime območja		Namen	Površina v ha
A1	Brezina – osrednji del	„Terra“	Območje proizvodnih dejavnosti večjih gabaritov	10,89
A2	Brezina – zahod	„Skala“	Območje proizvodnih dejavnosti, ki meji na naravno vrednoto	7,92
A3	Bezina – jug	„KZ“	Območje proizvodnih dejavnosti ob regionalni cesti, ki je pretežno že pozidano	4,93
A4	Brezina – vzhod	„Kovis“	Območje proizvodnih dejavnosti z industrijskimi tiri	4,10
	Vplivno območje		Korekcija meje za izvedbo industrijskega tira „Kovis“	0,33
B	Brezina – blagovne rezerve		Območje proizvodnih dejavnosti	4,51
C1	Šentlenart – glinokopi		Območje naravne vrednote z vodnimi površinami in površinami za oddih, rekreacijo in šport	9,06
C2	Brezina – Treppova vila		Spremljajoče dejavnosti cone, obrtne dejavnosti	1,37

5. člen

(1) Črtata se 5. in 6. člen.

(2) Naslov poglavja, ki se glasi: »IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR«, se prestavi pred 8. člen.

6. člen

Spremeni se 7. člen tako, da se glasi:

»(1) Do cone se z vzhodne smeri dostopa preko lokalne ceste LK027601 industrijska cone Brezina, ki se navezuje na lokalno cesto LC 024661 Šentlenart–Glogov Brod. Razvojni koncept prometnega omrežja širšega območja načrtuje nadaljevanje te ceste z navezavo na regionalno cesto R1/220-1334 Krško–Brežice.

(2) Severno od OPPN je načrtovana severna obvoznica, prav tako z navezavo na regionalno cesto R1/220-1334 Krško–Brežice. Zasnova notranjega prometnega skeleta načrtuje napajanje in navezavo na obe omenjeni prometnici. Predvidena je tudi možnost dostopa do območja iz naselja Brezina na severovzhodnem delu cone s podaljšanjem obstoječe javne poti JP 524011 Brezina (Petan) – vas.

(3) Neposredni vplivi na mejah OPPN, in sicer:

– načrtuje se dopolnitev veje notranjega industrijskega železniškega tira, ki s svojimi tehničnimi zahtevami umestitve v manjšem delu posega izven plansko določene meje OPPN na enoto urejanja prostora BRŽ-120, ki z namensko rabo IP – površine za industrijo tvori funkcionalno povezavo z območjem OPPN,

– na južnem delu se med železniškim tirom in industrijskim tirom uredi nakladalni plato za uporabnike IPC Brezina, za kar bo potrebno izvesti navezave na obstoječe prometnice,

– ureditev vodnih in obvodnih površin in njihovega odtekanja na južni strani. Manjši del vodnih površin je izven območja OPPN,

– novogradnja, dograditev in prestavitve vodov javne gospodarske javne infrastrukture.

(4) Na območju OPPN se nahajajo naslednja varovana območja:

– registrirana kulturna dediščina: Brežice – Treppova vila (EŠD 23268) v južnem delu OPPN z vplivnim območjem, ki pa je v zelo slabem gradbeno statičnem stanju,

– registrirana naravna vrednota (RNV): Šentlenart – opuščeni glinokopi (EŠ 8454) v zahodnem delu OPPN in Struga (EŠ 8336) v skrajnem JZ delu OPPN,

– vodovarstveno območje: občinski, 3. nivo. JV od območja OPPN se nahaja črpališče Brezina, vendar kvaliteta vode tega črpališča ni primerna za pitno vodo.«

7. člen

Spremeni se 8. člen tako, da se glasi:

»Vrste dopustnih gradenj in drugih del, povezanih z gradnjo so:

– odstranitev obstoječih objektov,

– novogradnja,

– rekonstrukcija,

– vzdrževanje objekta in

– vzdrževalna dela v javno korist.«

8. člen

Spremeni se 9. člen tako, da se glasi:

»(1) Izhodišče za določitev dopustnih vrst objektov in dejavnosti, kot jih določa 10. člen tega odloka, je namen posamezne urejevalne enote, kot je določen v šestem odstavku 4. člena tega odloka.

a) Urejevalne enote A se namenijo proizvodni dejavnosti. Sicer je osnovno izhodišče tendenca po fleksibilnosti območja, vendar se mestotvorne dejavnosti in s tem povezane vrste objektov na območju OPPN ne dopuščajo, saj se prioritetno usmerjajo v mesto kot centralne dejavnosti – npr. dejavnosti namenjene oskrbi prebivalcev, izobraževanju, znanosti, upravi, poslovni dejavnosti, gostinstvu ipd.. Skladno z dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi, določenimi v 10. členu tega odloka, se dopusti nekatere vrste objektov kot spremljajoč objekt primarni dejavnosti (trgovina, prehrambni obrat, poslovne stavbe, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo). Poleg mestotvorne narave tovrstnih dejavnosti, je cilj izkoristiti potencial večjega sklopa nepozidanih stavbnih zemljišč, ki omogočajo gradnjo večjih objektov, med tem ko se poslovne in obrtne dejavnosti umeščajo na druge površine. Hkrati je območje cone odmaknjeno od naselij in ni moteče bivanju, kar je za tovrstne dejavnosti še dodatna prednost.

b) Urejevalna enota B je namenjena za državne blagovne rezerve, zato se tu dopusti gradnja objektov, namenjenih za potrebe izvajanje tovrstne dejavnosti.

c) Urejevalni enoti C imata znotraj cone nekoliko drugačen namen, kateremu se prilagodi dopustna vrsta objektov. V urejevalni enoti C1 je dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni prezentiranju naravne vrednote in prostočasnim aktivnostim. Urejevalna enota C2 pa ima podporno funkcijo coni. Vrsta, velikost in oblikovnost objektov pa hkrati odgovarjajo na izpostavljeno in pomembno lokacijo ob vhodu v mesto in hkrati ohranja dominantno pojavnost Treppove vile. Zaradi prehoda iz krajine v grajeno strukturo večjih gabaritov cone se na tem območju načrtuje drobnejša grajena struktura. Območje se navezuje na vodne in zelene površine.

(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je v A1, A2, A3, A4, B in C2 dopustna gradnja objektov s pretežnim namenom kot sledi iz naslednje tabele:

A1	A2	A3	A4	B	C2	vrsta objekta	podrobnejša določitev

						1 STAVBE
-	+(1)	-	-	-	+	12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev *
							(1) prioritetno v skrajno južnem delu območja, kjer je v grafiki označena poz. objekta A2/1
-	-	-	-	-	+	12112 Gostilne, restavracije in točilnice *
+	+	+	+	-	+		od tega prehrambni obrat kot spremljajoč objekt primarne dejavnosti za potrebe zagotavljanja malice zaposlenim v podjetju ali v coni
-	-	+	+	-	+		od tega samo nočni klub
-	-	-	-	-	-	12203 Druge poslovne stavbe *
+	+	+	+	+	-		od tega samo poslovna stavba kot spremljajoč objekt primarne dejavnosti na gradbeni parceli
-	-	+(2)	-	-	+	12301 Trgovske stavbe *
+	+	+	+	-	-		od tega samo trgovska stavba kot spremljajoč objekt primarne dejavnosti za potrebe proizvodne dejavnosti na gradbeni parceli
+	+	+	+	-	+		trgovina na debelo (veleprodaja)
							(2) od tega samo na gradbeni parceli objekta A3/3
+(3)	-	-	-	-	-	12303 Oskrbne postaje
							(3) od tega bencinska črpalka v S delu A1
+	+	+	+	-	-		oziroma bencinska črpalka za lastne potrebe kot spremljajoč objekt primarne dejavnosti – logistični oziroma transportni dejavnosti
						12304 Stavbe za storitvene dejavnosti*
+	+	+	+	-	-		od tega avtopralnice in avtomehanične delavnice ipd.
-	-	+	+	+	-	12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
+	+	+	+	+	+(4)	12420 Garažne stavbe
							(4) od tega samo kot spremljajoč objekt primarne dejavnosti na gradbeni parceli
+	+	+	+	+	+(5)	12510 Industrijske stavbe
							(5) od tega manjše delavnice*
+	+	+	+	+	-	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe
-	-	-	-	-	-	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo*
+	+	+	+	-	-		kot spremljajoč objekt za potrebe proizvodne dejavnosti na gradbeni parceli
-	-	-	-	-	-	12712 Stavbe za rejo živali
+	+	-	+	-	-		od tega psarne, zavetišča in hoteli za živali, pesjaki
-	-	-	-	-	-	12713 Stavbe za skladiščenje pridelka
+	+	+	+	+	+		od tega stavbe za odkup in skladišče pridelkov za potrebe trgovine na debelo s kmet. pridelki
-	-	-	-	+	-		od tega stolpni kmetijski silosi
-	-	-	-	-	-	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
+	+	+	+	-	+		od tega stavba za potrebe zaščite, reševanja in pomoč
+	+	+	+	-	+		gasilski domovi
+	+	+	+	+	+		nadstrešnice

						2 GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI
+	+	+	+	+	+	21121 Lokalne ceste in javne poti, nekatego. ceste in gozdne ceste
+	+	+	+	+	-	21122 Samostojna parkirišča
-	+	-	-	-	+		samo za osebna vozila za potrebe uporabnikov zelenih površin (ZS)
-	-	-	-	-	-	21210 Glavne in regionalne železniške proge
-	-	+	+	+	-		od tega industrijski tir
						21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti
+	+	+	+	+	+		od tega vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akum. vode
-	-	-	-	-	+		od tega objekti za zaščito rečnih in morskih bregov in ureditev strug
+	+	+	+	+	+	22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
+	+	+	+	+	+	22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vod
+	+	+	+	+	+	22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak
+	+	+	+	+	+	22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija)
+	+	+	+	+	+	22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
+	+	+	+	+	+	22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
						23	Industrijski gradbeni kompleksi
-	-	-	-	-	-	23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
+	+	+	+	-	-		od tega objekti za proizvodnjo mavca, opeke, strešnikov ipd. betonarna
-	-	-	-	-	-	23020 Elektrarne in drugi energetski objekti
+	+	+	+	+	-		sončna elektrarna kot spremljajoč objekt na parceli glavnega objekta, za lastne potrebe ali kot naprava kot del objekta
-	-	-	-	-	-	24203 Objekti za ravnanje z odpadki
+	+	+	+	+	+		od tega odprta skladišča, površine za obdelavo nenevarnih odpadkov, od tega samo zbirna mesta za komunalne odpadke
+	+	+	+	+	+	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, od tega ograje, ograje za zaščito pred hrupom, oporni zidovi

						3 DRUGI GRADBENI POSEGI
+	+	+	+	+	+	31110 Nasipi
+	+	+	+	+	+	31120 Izkopi in odkopi
+	+	+	+	+	+	31130 Utrjene površine
+	+	+	+	+	+	32110 Ekološki otoki
+	+	+	+	+	+	32120 Urbana oprema
+	+	+	+	+	+	32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji
+	+	+	+	+	+	33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja

* Dejavnosti objektov tega razreda oziroma podrazreda so mestotvorne (namenjene npr. oskrbi prebivalcev, izobraževanju, znanosti, upravi, poslovni dejavnosti, gostinstvu ipd.), zato se usmerjajo v mesto kot centralne dejavnosti.

(3) V enoti urejanja C1 je dopustna gradnja objektov za potrebe prezentacije naravne vrednote in za potrebe souporabe območja za prostočasne in izobraževalne dejavnosti. V ta namen so dopustni posegi predvsem za ureditev obrežnega prostora z dostopi do vodnih površin, sprehajalne poti, manjše ploščadi, nadstrešnice, manjši objekti kot paviljoni, kioski, začasni objekti. Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je v C1 dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:

12112	Gostilne, restavracije in točilnice, do 70 m²
12301	Manjše prodajalne, do 25 m² koristne površine pritličja
1261	Manjše stavbe za kulturo in razvedrilo, do 50 m² koristne površine kot npr. paviljon ali nadstrešnica ipd.
12630	Manjše stavbe, nadstrešnice ali urejeni prostori za izobraževanje ter znanstveno raziskovalno delo, vezano na odprt prostor (opazovalnica, razgledni stolp), do 25 m² koristne tlorisne površine objekta
12650	Stavbe za šport, od tega pomožne stavbe za šport (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite), do koristne površine 25 m²
12740	Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega nadstrešnice do 25 m²
21121	Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, od tega poti parkirišča za potrebe zagotavljanja dostopa do površin ZS do 200 m²
21410	Mostovi in viadukti, od tega mostovi in brvi
21510	Pristanišča in plovbne poti, od tega pomoli, privezni pontoni ipd., ki so javna površina, do 20 m², ostali do 10 m²
21520	Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, od tega vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode objekti za zaščito rečnih in morskih bregov in ureditev strug nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami
22140	Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
24122	Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega otroška in druga javna igrišča naravna kopališča trim ipd. steze ploščadi z opremo za prosti čas (počivališča) razgledne ploščadi, opazovalnice
24205	Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, od tega samo varnostne ograje ploščadi, ki so transparentne, do max. višine 1 m nad raščenim terenom ali vodno gladino oporni zidovi do max. višine 1,5 m
31110	Nasipi
31120	Izkopi in odkopi
31130	Utrjene površine
32120	Urbana oprema
32130	Objekti za oglaševanje in informacijski panoji
33140	Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja«

9. člen

Spremeni se 10. člen tako, da se glasi:

» 10. člen

(vrste dejavnosti)

(1) Vezano na izhodišča in dopustne vrste objektov, določenih v 9. členu tega odloka je območje primarno namenjeno proizvodnji in skladiščenju (veletrgovina).

(2) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov. Dopustne so spremljajoče dejavnosti, ki so potrebne za delovanje primarne dejavnosti oziroma le-to dopolnjujejo, in sicer poslovna, gostinska dejavnost, dejavnost kratkotrajnih nastanitev, trgovska, storitvena, izobraževalno raziskovalna dejavnost. Za potrebe spremljajočih dejavnosti se lahko zagotavljajo površine znotraj glavnega objekta ali pa se zagotavljajo v sklopu samostojnega objekta, kjer to dopušča 9. člen tega odloka.

(3) Izključujoče dejavnosti izhajajo iz izhodišč, navedenih v 9. členu, in sicer predvsem iz usmerjanja mestotvornih dejavnosti v mesto. Izključujoče dejavnosti so: poslovno-upravna, storitvena, trgovska, gostinska, dejavnosti splošnega družbenega pomena (izobraževanje, znanost in raziskovanje, zdravstvena oskrba, šport), kmetijska dejavnost, obredna dejavnost, za okolje obremenjujoča industrijska dejavnost.«

10. člen

Za navedbo naslova odseka, ki se glasi: »V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN« se dodata nova 10.a in 10.b člen, ki se glasita:

»10.a člen

(lega in velikosti objektov)

(1) Prikaz lege, velikosti in oblikovnosti objektov v grafičnem delu so simbolne narave.

(2) Gradnja objektov je dopustna na površini za razvoj objekta, ki je določena z minimalnim odmikom (gradbeno mejo) 4 m od meje gradbene parcele, razen če ni določena z naslednjimi odmiki:

– z odmikom (gradbeno linijo) od roba izvedenega pločnika osrednje napajalne ceste 13,5 m (pri enostranskem parkiranju) oziroma 19,5 m (pri dvostranskem parkiranju),

– z minimalnim odmikom (gradbeno mejo) od roba izvedenega pločnika glavne dovozne ceste na severni strani 13,5 m, na južni 4 m,

– z minimalnim odmikom (gradbeno mejo) 12 m od osi skrajnega tira železniške proge in minimalnim odmikom 8 m od osi skrajnega industrijskega tira, razen pri objektih in stavbah, ki so del železniške infrastrukture ali so neposredno funkcijsko povezani, odmik infrastrukturnih in komunalnih vodov mora biti min. 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge,

– z minimalnim odmikom od zunanjega roba ostalih cest (krožna cesta, povezovalna cesta, južna povezovalna cesta, možne izvedbe cestne povezave ipd.) 4 m,

– z minimalnim odmikom od enote urejanja C1 (naravna vrednota) 5 m,

– z minimalnim odmikom od severne obvoznice, ki ga v fazi izdelave projektne dokumentacije določi upravljavec ceste.

(3) Med posameznimi gradbenimi parcelami, namenjenimi gradnji stavb, je dopusten manjši odmik s soglasjem lastnikov sosednje parcele. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti, prometno varnost – preglednost ipd.).

(4) V grafiki označene regulacijske linije pomenijo po definiciji regulacijskih črt po Prostorskem redu Slovenije gradbeno linijo. Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije.

a) Dopustno je odstopanje od gradbene linije, v kolikor to zahteva dejavnost in delovni proces, kar je potrebno dokazati v projektni dokumentaciji – primerjava umestitve na gradbeno linijo in umestitve z odstopanjem od gradbene linije. V kolikor delovni proces omogoča, se na eno od obeh gradbenih linij postavi prostorski element, ki vizualno vzpostavlja gradbeno linijo. Vsekakor pa morajo posegi, ureditve in objekti, ki so vizualno izpostavljeni iz omenjene ceste, izkazovati urejenost in oblikovnost, saj sooblikujejo javni prostor.

b) V urejevalni enoti A3 je dopustno odstopanje od določenega odmika gradbene meje na območju sosednje gradbene parcele, kjer je predvidena gradnja stavb, in sicer je lahko odmik manjši od 4 m, kot ga določa 10.a člen tega odloka, pri tem pa mora odmik zagotavljati požarno varnost, gradnjo in vzdrževanje stavbe in manipulacijo na k stavbi pripadajoči gradbeni parceli. Pri posegih (gradnji) na obstoječih objektih (rekonstrukcija, nadzidava, dozidava) se lahko ohranja obstoječ odmik od meje gradbene parcele.

(5) Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta. FZ je v urejevalnih enotah A in B maksimalno 0,8, razen v urejevalni enoti C2, kjer je max. dopustni FZ 0,5, faktor zelenih površin pa 0,3.

(6) Višine objektov so primarno prilagojene funkciji objekta in njegovi tehnologiji. Vrh slemena ali zgornji rob atike je max. 13 m nad utrjenim manipulativnim platojem, razen:

a) v urejevalni enoti A1 je maksimalno 16 m,

b) v urejevalni enoti C2 je etažnost novozgrajenih objektov P+N+M brez kolenčnega zidu in so nižji od kote napušča Treppove vile.

c) v urejevalni enoti B obstoječi objekti ohranjajo obstoječe višinske gabarite (maksimalna višina silosov – TS je 22,70 m in kontrolni stolp je visok 34,00 m). Dopolnilna gradnja ima lahko višinske gabarite do obstoječih višin, in sicer:

– tehnološki objekti do višin silosov (TS) 22,70 m s posameznimi tehnološkimi deli do višine 34,00 m,

– mlin z dodatnim silosom v višinah: silos B11 je 21,50 m in mlin B12 je 25,00 m.

(7) Število etaž se lahko znotraj maksimalnega gabarita prosto tvori. Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Na objekte je možno namestiti tehnične in tehnološke naprave (jaški dvigal, klima, sončni kolektorji, fotovoltaika ...).

(8) Lega objektov na parcelah ob glavni dovozni cesti in osrednji napajalni cesti: V kolikor delovni proces dopušča, se reprezentativnejši deli objektov (poslovni del – pisarne, trgovina ipd.) umeščajo ob navedenih cestah, prostori, namenjeni proizvodnji na prostem, odprta skladišča ipd. pa v zaledju teh parcel. Izjemoma je dopustna postavitev odprtih skladiščno-prodajnih prostorov ob navedenih cestah le, če je ob ulični strani teh površin postavljena oblikovno obdelana kulisa oziroma visoko gosto zelenje.

(9) V urejevalni enoti C1 se objekti umeščajo na način, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spreminja njenih lastnosti. Dostope do vode, pomole, ribolovna mesta ipd. naj se prednostno izvaja oziroma umešča na mestih, kjer je zarast že skrčena in teren utrjen. Dopustno je združevanje objektov, ki jih določa 9. člen tega odloka, do skupne koristne površine objekta 70 m², v katero se šteje tudi nadstrešnica. Objekti so pritlični. Maksimalna višina stavb je 4 m pri ravni strehi, sicer 6 m, za razgledni stolp oziroma opazovalnico do 10 m.

10.b člen

(oblikovanje objektov in površin)

(1) Strehe

Oblikovanje strehe sledi funkcionalni zasnovi. Na celotnem območju so dovoljene ravne strehe z naklonom 2°–5°, dvokapnica z naklonom od 10°–25° (v A3 in C2 do 35°) in kombinacija le-teh. Strehe so lahko zazelenjene. Kritina ne sme biti bleščeča. Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščanje sončne energije.

(2) Fasade

Oblikovanje oziroma horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni. Fasada proti javni cesti se oblikuje kot glavna fasada. Izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi potrebno zasaditi drevje. Fasade naj bodo v svetlih oziroma pastelnih odtenkih. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa. Objekti ne smejo reflektirati svetlobe.

– V urejevalni enoti B oblikovanje proizvodnih in skladiščnih objektov primarne dejavnosti blagovnih rezerv sledi tehnologiji. V večji meri so objekti zaprti, enostavnih oblik in enotne obdelave.

– V urejevalni enoti C1 so objekti manjšega merila ali sestavljeni objekti praviloma izdelani iz lahkih konstrukcij enostavnih oblik, leseni ali z uporabo sonaravnih materialov, lahko v modernejšem sonaravnem konceptu. Pri tradicionalni zasnovi objekta z opečnato streho opečne barve z naklonom 30°–45°, sicer lahko z ravno streho, pri sonaravnem konceptu, organski obliki ali podobnem je streha oblikovana kot peta fasada. Lahko zazelenjena. Fasade na funkcionalno povezanem območju morajo biti izdelane po enotnem konceptu, s poudarkom na naravnem videzu in v spektru svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih tonov.

– V urejevalni enoti C2 so dovoljene nadstrešnice nad vhodi in dostavnimi odprtinami do 1/3 oboda objekta ter na parkiriščih.«

11. člen

Črtajo se členi od 11. do 18. člena.

12. člen

Spremeni se 19. člen tako, da se glasi:

»19. člen

(obstoječi objekti)

(1) Obstoječi objekti v stabilnem gradbeno-tehničnem stanju se lahko redno vzdržujejo, v kolikor namenska raba ustreza pogojem tega odloka. V primeru večjih obnovitvenih del, investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, dozidav, nadzidav, sprememb namembnosti je potrebno objekt prilagoditi zahtevam tega odloka.

(2) V urejevalni enoti A3 sta dva obstoječa stanovanjska objekta. Ker je bivanje izključujoča dejavnost namenske rabe območja za proizvodnjo, se temu primerno prilagodijo tudi dopustni posegi.

– Na obstoječem stanovanjskem objektu na območju nakladalne ploščadi niso dovoljena investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije ali nova gradnja (dozidave in nadzidave). Dovoljena so le nujna redna vzdrževalna dela in odstranitev objekta. V grafičnem delu označena zelena površina na območju predmetnega stanovanjskega objekta se lahko funkcijsko poveže s sosednjimi parcelami in se lahko nameni tudi gradnji spremljajočih objektov za potrebe nakladalne ploščadi ali za potrebe posegov za ureditve parcele objekta A3/15.

– Obstoječem stanovanjskem objektu, ki je v grafičnem delu označen z A3/6, se lahko spremeni namembnost skladno s tem odlokom. Posegi v objekt spremenjene namembnosti so dopustni skladno z določili tega odloka.

(3) V urejevalni enoti C2 se nahaja varovani objekt kulturne dediščine – Treppova vila. Vila s svojimi gabariti in neposredno okolico se v celoti ohranja. Prenova objekta je nujna z ustreznim programom oživljanja. Na vzhodni strani, do ostalih delov IPC Brezina, se izvede gosta zelena ločnica. Ureditev odprtih površin ter vrta vile mora ohranjati in poudarjati osno kompozicijo celote in zagotoviti vili primeren prostorski okvir. Parkiranje za potrebe vile se uredi na lokaciji gospodarskega dvorišča ter odstranjenih gospodarskih objektov na severni strani. Vsi posegi v območju vile z vrtom morajo biti predhodno usklajeni s pristojno službo.«

13. člen

Spremeni se 20. člen tako, da se glasi:

»20. člen

(nezahtevni in enostavni objekti – drugi pogoji)

(1) Vrste dopustnih objektov, tudi nezahtevnih in enostavnih, določa 9. člen tega odloka.

(2) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču:

– Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov izven površine za razvoj objektov.

– Najbolj izpostavljen del nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen min. 1,5 m, lahko tudi manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ob osrednji napajalni cesti in na severni strani glavne dovozne ceste min. 4 m. Minimalni odmik ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje je 0,5 m.

– Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki segajo nad teren, v zeleni pas ob javnih cestah, ni dopustna.

(3) Oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov:

– Strehe morajo biti enostavne in oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon oziroma odstopanje do ±5°) ali z ravno streho.

– Če je tovrsten objekt postavljen kot glavni objekt, je oblikovanje le-tega smiselno enako, kot določa 10.b. člen tega odloka.

– Oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov v urejevalni enoti C1 sledi določbam 10.b člena tega odloka.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo, razen v urejevalno enoti C1.

(5) Ograje in oporni zidovi:

– Dopustna je postavitev ograj in opornih zidov na oziroma ob meji parcele, namenjene gradnji, če s tem soglašajo lastniki sosednjih gradbenih parcel in v kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. V nasprotnem primeru se postavijo najmanj v odmiku od parcelne meje, ki še zagotavlja gradnjo in vzdrževanje ograje na gradbeni parceli objekta. Postavitev ograj v zelenem pasu ob javnih cestah ni dopustna.

– Ograje so maksimalne višine 2,2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev, pri tem pa mora biti višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje.

– Ograja mora biti žična ali rešetkasta ter transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru postavitve ograje iz betonskih montažnih elementov je potrebno takšno ograjo s strani osrednje napajalne ceste in glavne dovozne ceste zazeleniti s pasom strnjene zgoščene zazelenitve, ki popolnoma zakrije takšno ograjo. Dopustna je tudi zasaditev žive meje.

– Ograje v urejevalni enoti C1 se postavijo pod pogojem 9. člena tega odloka.

– Ograje v urejevalni enoti C2 so maksimalne višine 1,8 m. Lahko so transparentne (žična ali rešetkasta) ali zazelenjene ograje.

– Ograje morajo biti sive barve ali žičnate tudi naravne zelene barve.

– Izjemoma je dopustna postavitev masivnih in/ali protihrupnih ograj, kjer narava dejavnosti zahteva postavitev takšnih ograj, in sicer pod pogojem, da je na javni strani pas strnjene zgoščene zasaditve, ki popolnoma zakrije takšno ograjo.

(6) Objekti za oglaševanje: Dopustno je oglaševanje ob upoštevanju predpisov za postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje in predpisov lokalne skupnosti.«

14. člen

Črta se 21. člen.

15. člen

Spremeni se 22. člen tako, da se glasi:

»22. člen

(parcelacija)

(1) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na Občino.

(2) Gradbena parcela je sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel, na katerih stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služile temu objektu.

– Določa se kot minimalno potrebno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov ter potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti.

– Pri določanju parcele je potrebno upoštevati obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve.

– Na posamezni gradbeni parceli je možna gradnja enega ali več objektov.

– Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. V kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do zemljišča v zaledju in njegovo infrastrukturno opremljenost.

(3) Gradbene parcele je možno deliti ali združevati.

– Parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine in zagotovljeno infrastrukturno opremljenost.

– Ob združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati objekte, jih dograditi v primeru širitve dejavnosti ali ob pojavu nove, ki potrebuje več površin, pri čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti zemljišča po tem odloku in zagotovljena mora biti dostopnost do zaledja.

– Ob združevanju oziroma delitvi parcel se združijo oziroma delijo tudi površine za razvoj objektov, pri tem se ohranja princip določitve površine za razvoj objektov, kot določa 10.a člen tega odloka. Zunanja ureditev se smiselno prilagodi novi parceli.

– Pri določanju gradbene parcele ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.«

16. člen

Spremeni se 23. člen tako, da se glasi:

»(1) Ureditev okolice objektov – utrjene površine

– Kote dovozov se prilagodijo cesti, na katero se priključujejo.

– Izven območja za razvoj objekta so dopustni dovozi in dostopi, manipulativne in parkirne površine. Vse povozne, manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli in morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki.

– Uvozi iz glavne dovozne ceste in osrednje napajalne ceste morajo biti urejeni tako (postavitev ograje, rampe, zapornice in drugih objektov), da se vozila, ki dostopajo na posamezno parcelo, ne ustavljajo na teh cestah in da ne ovirajo normalnega odvijanja ostalega prometa.

– V kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji oziroma do zemljišča v zaledju parcele.

– Na posamezni gradbeni parceli je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost, ki se zagotovijo z ureditvami v okolici objekta ali v podzemnih garažah, v objektu ali na strehi objekta.

– Na posamezni gradbeni parceli je potrebno zagotoviti manipulativne površine za potrebe dejavnosti. Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse aktivnosti, ki se lahko odvijajo znotraj zaprtih prostorov, naj se odvijajo v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne.

– Potrebno je zagotoviti parkirna mesta za kolesa, za katera je priporočljivo, da so pokrita.

(2) Ureditev okolice objektov – zelene površine in zasaditve

– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi privlačnosti prostora, kot zaradi zadrževanja in ponikanja padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine gradbene parcele se uredijo kot zelenice oziroma se zasadijo s pokrivnim grmičevjem. Zasadi se avtohtono drevje in grmovnice.

– Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 15 dreves/ha. Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

– Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah. Rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture se izvede z odmikom od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije najmanj 2 m, od plinovoda pa v 2,5 m pasu ni dovoljeno sejanje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa.

– Vzdolž glavne dovozne, osrednje napajalne ceste in ceste južno od območja C2 se na posamezni gradbeni parceli urediti zeleni pas minimalne širine 2 m, kjer se zasadijo drevesa in grmovnice. Zeleni pas je dopustno prekiniti zaradi uvoza.

– Dopustna je zasaditev žive meje pod pogoji 20. člena tega odloka.

– V urejevalni enoti C2 na severni in vzhodni parcelni meji Treppove vile se izvede zelena bariera.

– Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje in zagotavljanja enovite površine platoja ureditev. Prehajanje višin terena se prioritetno ureja z zelenimi brežinami, sicer je dopustna gradnja opornih zidov.

(3) Zaradi tehnoloških zahtev zunanjih deponij ali ograjevanja tehnoloških naprav se postavijo polni delilni zidovi do tehnološko predpisane višine. Delilni zidovi se lahko postavijo do meje gradbene parcele s soglasjem lastnikov sosednje parcele ali v odmiku, ki dopušča gradnjo in vzdrževanje delilnih zidov na predmetni gradbeni parceli. Delilni zidovi se ne postavljajo v območje preglednosti cestnih priključkov (internih, skupnih ali javnih cest).«

17. člen

Spremeni se 25. člen tako, da se glasi:

»25. člen

(primarno cestno omrežje)

(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja obstoječega prometnega skeleta. Zasnova obstoječega in načrtovanega prometnega omrežja upošteva dobro dostopnost in pretočnost cest z navezavo na dolgoročno predvidene prometnice širšega območja, kot sta severna obvoznica in skozi IPC Brezina potekajoča glavna dovozna cesta. Dostopnost do območja je navedena v 7. členu tega odloka.

(2) Obstoječi objekti in zgrajeno cestno omrežje se napaja iz lokalne ceste Brežice (LC 02 4661 Šentlenart–Glogov Brod) preko lokalne ceste LK027601 industrijska cone Brezina. Ta cesta je glavna dovozna cesta celotnega območja IPC Brezina. Na to cesto se na zahodni strani navezuje pravokotno ležeča osrednja napajalna cesta.«

18. člen

Spremeni se 26. člen tako, da se glasi:

»26. člen

(profili načrtovanih cest)

(1) Obstoječa glavna dovozna cesta območja IPC Brezina se izven obravnavanega območja na vzhodni strani rekonstruira do ceste naselja Brezina. Na zahodni strani se podaljša na južnem robu vodnih površin do regionalne ceste R1/220-1334 Krško–Brežice. Cesta je v območju cone izvedena z dvostranskim hodnikom za pešce in dvosmerno kolesarsko stezo.

(2) Osrednja napajalna cesta s krožiščem je osnovna za izgradnjo cone, ki je izvedena v širini 6,50 m in dvostranskim pločnikom.

(3) Osrednja napajalna cesta se nadgradi z zahodnim krakom dovozne obvozne ceste širine 7,00 m, ki omogoča delu objektom dostavo iz zahodne strani. Na zahodnem delu je iz ceste možen dostop do vodnih površin za vzdrževanje in nadzor.

(4) Na severni strani IPC Brezina se preko obstoječega krožišča (na parceli 323/5, k.o. Brezina) izvede krožna cesta, ki omogoča dostop predvidenim objektom in v nadaljevanju navezavo na severno obvoznico. Krožna cesta je širine 7,00 m.

(5) Na zahodni krak krožne ceste priključujemo povezovalno cesto iz severnega zalednega dela Brezine. Povezovalna cesta je širine 5,50 m.

(6) Na povezovalno cesto, opredeljeno v prejšnjem odstavku tega člena, se na severni strani priključuje interna povezovalna cesta za območje blagovnih rezerv širine 6,50 m.

(7) Na južni strani območja v enoti urejanja A3 Brezina jug – „KZ“ je načrtovan nakladalni plato ob obstoječem železniškem tiru. Do platoja je načrtovana nova južna povezovalna cesta širine 7,00 m, ki se priključuje na glavno dovozno cesto.

(8) Dostop do urejevalne enote C2 se zagotavlja tudi iz glavne dovozne ceste.

(9) Vse navedene ceste so javne ceste – grajeno javno dobro lokalnega pomena. Gradnja cest je v javno korist.«

19. člen

Spremeni se 27. člen tako, da se glasi:

»27. člen

(izvedba cest)

(1) Prehodi med cestnimi površinami in hodniki za pešce ter kolesarskimi stezami se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino.

(2) Vse ceste v območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve tovornih in komunalnih vozil.

(3) Vse ceste območja se opremijo z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ odvodni kolektor, ki se izliva v površinsko vodo in s podaljšanjem v naravni odvodnik na jugozahodni strani.«

20. člen

Spremeni se 28. člen tako, da se glasi:

»28. člen

(mirujoči promet)

(1) V območju OPPN se za potrebe parkiranja uredijo parkirne površine v sklopu posamezne gradbene parcele glede na podrobno namensko rabo in dejavnost objektov.

(2) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih se povzamejo po Občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice. V primeru, da je glede na naravo dejavnosti potrebnih manj oziroma več parkirnih mest, se le-to obrazloži v projektni dokumentacije – npr. glede na število zaposlenih, pri tem se upoštevajo morebitni ukrepi trajnostne mobilnosti.

(3) Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj ustreznih dimenzij.

(4) Parkirne površine se ozelenijo skladno s 23. členom tega odloka.«

21. člen

Spremeni se 29. člen tako, da se glasi:

»(1) Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.

(2) Meteorna voda s cest se mora speljati preko cestnih požiralnikov z usedalniki, lovilcev olj in zadrževalnikov v meteorno kanalizacijo.

(3) Parkirišča morajo biti ločena od javne ceste oziroma hodnika za pešce z zelenico širine najmanj 2 m pod pogoji, kot jih določa 23. člen tega odloka.

(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(5) Zaradi preglednosti križišč se mora zagotavljati in omogočati varno in nemoteno vključevanje prometa. V preglednem delu trikotnika ceste se ne dovoli graditi objektov, saditi drevja, grmičevja ali postavljati predmete, s katerimi bi se zmanjšala preglednost ceste.

(6) Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.

(7) Za celotno območje naj se določi enoten sistem ureditve zgornjega ustroja vseh javnih prometnih površin.

(8) Na prostih zelenih in tlakovanih površinah se skladno z 9. in 20. členom tega odloka postavi urbana oprema sodobnih enostavnih oblik, kot so nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, objekt za oglaševanje, skulptura, vodnjak ipd., prostorska informatika in cestna razsvetljava, vendar tako, da ni zmanjšana prometna varnost.

(9) Dopustna je ureditev avtobusnega postajališča ob glavni dovozni cesti in osrednji napajalni cesti.«

22. člen

Doda se nov 29.a člen tako, da se glasi:

»(1) Območje IPC Brezina na južnem delu meji na železniško progo Ljubljana–Zagreb. V območju OPPN poteka industrijski tir za potrebe blagovnih rezerv.

(2) Železniška proga št. 10 d. m.- Dobova–Ljubljana je elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV, kar je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah načrtovanja, z upoštevanjem veljavne zakonodaje, predvsem v smislu varnosti in vplivov. Posegi v železniško območje in infrastrukturo morajo biti projektno obdelani.

(3) V primeru gradnje objektov, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane proge s 3 kV DC električnim sistemom je potrebno izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi.

(4) Predvidena je izgradnja dodatnega industrijskega tira za potrebe območja A4 in nakladalna ploščad v južnem delu IPC Brezina.

(5) Odmik od tirov je določen v 10.a členu tega odloka.

(6) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira meje progovnega pasu na vsako stran proge:

železniška proga (progovni pas, to je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov v naselju 6 m in zunaj naselja 8 m)	100 m
industrijski tir in proge drugih železnic (progovni pas v širini 4,5 m od osi skrajnih tirov)	50 m

(7) V varovalnih progovnih pasovih železnic je za vsako nameravano gradnjo potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani pristojnega upravljavca železniške infrastrukture.

(8) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge mora investitor posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.«

23. člen

Spremeni se 30. člen tako, da se glasi:

»(1) Območje IPC Brezina je v delu komunalno opremljeno, deloma pa je še potrebna izgradnja infrastrukture.

(2) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(3) Obstoječe in novozgrajene stavbe se priključijo na gospodarsko javno infrastrukturo. Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta skladno z veljavno zakonodajo in sledi napredku tehnike.

(4) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.

(5) Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 23. členu tega odloka.

(6) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.«

24. člen

Spremeni se 31. člen tako, da se glasi:

»(1) Načrtovana infrastruktura v podaljšku osrednje napajalne ceste od obstoječega krožišča proti severu ter infrastruktura v južni povezovalni cesti je primarno javno omrežje. Vse ostalo omrežje je sekundarno ali priključki za načrtovane objekte.

(2) V primeru, da posamezen investitor sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, sklene z Občino Brežice pogodbo o opremljanju.«

25. člen

(1) Spremeni se drugi odstavek 32. člena tako, da se glasi:

»(2) Zgradi se sekundarne vode in priključke za vse porabnike znotraj obravnavanega območja.«

(2) Črta se tretji odstavek.

(3) V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedno zvezo »kar mora« doda beseda »biti«.

(4) Črtajo se šesti, sedmi odstavek, deveti do štirinajsti odstavek.

(5) Dosedanji osmi odstavek postane peti odstavek.

26. člen

Spremeni se 33. člen tako, da se glasi:

»(1) Vse obstoječe in na novo predvidene objekte v IPC Brezina je potrebno priključiti na obstoječi zbirni kanalizacijski kolektor, ki vodi na ČN Brežice. Kolikor ni mogoča neposredna priključitev, je potrebno do objektov izvesti sekundarno omrežje.

(2) Ponikovanje komunalnih odpadnih voda na območju OPPN ni dovoljeno, saj se območje nahaja na 3. širšem (vplivni) varstvenem pasu zajetij pitne vode v Glogovem Brodu ter v Brezini, kot ga navaja veljaven normativni akt za območje občine.

(3) Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti v lovilcu olj (vgradnja standardiziranega lovilca olj). Meteorne vode s strešin bodo vodene preko peskolovov v zadrževalnike. Meteorne vode s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v meteorno kanalizacijo območja. Očiščene padavinske vode s strešin in utrjenih površin se lahko odvaja v naravno vrednoto Šentlenart – glinokopi. Brežin vodnih površin naj se v ta namen ne utrjuje.

(4) Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo kanalizacije za glavne, sekundarne vode ter posamezne priključke.

(5) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Celoten sistem komunalnih odpadnih vod se izvede v vodotesni izvedbi.«

27. člen

Spremeni se 34. člen tako, da se glasi:

»(1) Poleg električnega in plinovodnega omrežja cone, lahko objekti izkoriščajo tudi druge obnovljive vire energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo skladno z drugim odstavkom 9. člena, sedmim odstavkom 10.a člena in prvim odstavkom 10.b člena tega odloka.

(2) Upravljavec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z veljavno zakonodajo zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenih pogojev in soglasja.«

28. člen

Spremeni se 35. člen tako, da se glasi:

»35. člen

(cevovodi)

(1) Na območju OPPN-ja ni toplovodnega omrežja. Obstoječi objekti imajo individualno urejeno ogrevanje. V sklopu tega OPPN-ja se ne načrtuje gradnja skupnih naprav z omrežjem.

(2) V kolikor uporabniki izrazijo interes, se lahko povežejo in zgradijo skupne kotlovnice, ki bi preko toplovodnega omrežja napajale nove in obstoječe objekte.

(3) Dopustna je gradnja cevovoda za izrabo tehnološke vode iz vodnega vira Brezina.«

29. člen

Spremeni se 36. člen tako, da se glasi:

»(1) Za energetsko oskrbo obravnavanega območja je predviden zemeljski plin iz plinovodnega omrežja v Brežicah.

(2) Na območju tega OPPN-ja je zgrajen del plinovodnega omrežja z delovnim tlakom 4 barov. Za napajanje celotnega območja tega OPPN-ja se načrtuje širitev plinovodnega omrežja praviloma ob predvidenih cestnih povezavah pod pogoji upravljavca cest. Širitev plinovodnega omrežja se lahko izvaja fazno.

(3) Novi objekti, ki ne načrtujejo uporabo obnovljivih virov energije za ogrevanje, se obvezno priključujejo na plinovodno omrežje.«

30. člen

Spremeni se 37. člen tako, da se glasi:

»Za priklop predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje bo za nove objekte potrebno zagotoviti možnost napajanja preko novih nizkonapetostnih razvodov iz obstoječih TP oziroma ob izkazani potrebi po večji priključni moči zgraditi nove TP v obliki individualnega objekta s pripadajočim SN kabelskim vodom in NN razvodi, do katerega bo možen stalen dostop z osebnimi avtomobili in gradbeno mehanizacijo.«

31. člen

Spremeni se 38. člen tako, da se glasi:

»(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telekomunikacijsko omrežje.

(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.

(3) Na območju OPPN-ja se izgradi optično telekomunikacijsko omrežje.

(4) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam.

(5) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.«

32. člen

Spremeni se 39. člen tako, da se glasi:

»39. člen

(cestna in zunanja razsvetljava)

(1) Glavna dovozna cesta ter osrednja napajalna cesta do krožišča imata izvedeno javno razsvetljavo. Vse ceste morajo biti opremljene s cestno razsvetljavo, tako da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen in pravilen potek prometa.

(2) Pri načrtovanju se mora upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja in predvideti okolju prijazne svetilke. Drogovi ob nadaljevanju obstoječih cest morajo biti enakega tipa, kot so obstoječi.

(3) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja naj se uporabi čim manjše število svetilk oziroma le toliko, kolikor jih je potrebno, da se še zadosti varnostnim potrebam. Uporabi naj se le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe.

(4) Pri projektiranju je potrebno upoštevati pogoje upravljavca javne razsvetljave.«

33. člen

Spremeni se 40. člen tako, da se glasi:

»(1) V času izdelave OPPN ni na voljo podatkov glede predvidenih procesov in s tem posledično o vrsti in količini možnih odpadkov, zato OPPN obravnava ključne zahteve v zvezi z ravnanjem odpadkov. V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnava ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.

(2) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se vrača v predelavo. Za odvoz odpadnih surovin iz proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje ter zagotoviti primeren odjem.

(3) Mesta za zbiranje in odjem smeti (odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se postavijo na utrjeno podlago. Dovoljeno je ograjevanje in nadkritje odjemnih in zbirnih mest z ravno streho na višini, ki omogoča normalno funkcijo. Zaradi lažjega dostopa smetarskega vozila, se lahko formirajo tudi skupna odjemna mesta.

(4) Lokacija prostora za odlaganje odpadkov naj bo v območju proizvodno-skladiščnega dela in manipulativnih površin. V kolikor narava dejavnosti zahteva drugače, je dopustna postavitev teh posod drugje, vendar ne v obcestnem zelenem pasu. V tem primeru mora biti prostor vizualno ločen od linije ceste in kvalitetneje obdelan. Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti.

(5) Velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost.

(6) Predvideti je potrebno tudi ustrezno število ekoloških otokov za zbiranje in odvoz sekundarnih surovin.«

34. člen

Črta se 41. člen.

35. člen

Spremeni se 42. člen tako, da se glasi:

»42. člen

(stopnja varstva pred hrupom)

Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so v občinskem prostorskem načrtu določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora, in sicer:

Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom	III stopnja	IV stopnja
IP		●
ZS	●
PC, PŽ		●

– III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;

– IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.«

36. člen

(1) Doda se naslov 43. člena tako, da se glasi: »(ukrepi varstva pred hrupom)«.

(2) V prvi alineji osmega odstavka se beseda »Pravilniku« nadomesti z besedo »predpisih«.

(3) V prvem stavku dvanajstega odstavka se beseda »vzhodna« nadomesti z besedo »severna« in beseda »Brezina« nadomesti z besedo »Brezino«.

37. člen

Spremeni se 44. člen tako, da se glasi:

»(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati zakonsko določenih mejnih količin vsebnosti snovi. Osnovne omilitvene ukrepe za zmanjšanje emisij onesnaževanj in toplogrednih plinov ter posledično zagotavljanje ustrezne kakovosti zunanjega zraka je potrebno izvajati tako med izvedbo posameznih posegov kot med obratovanjem dejavnosti na obravnavanem območju.

(2) Skladno z veljavnimi prepisi se uporabljajo tudi drugi obnovljivi viri energije.«

38. člen

Spremeni se 45. člen tako, da se glasi:

»(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja, ki načrtuje vse potrebne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja voda v fazi izgradnje, v času obratovanja ali tehnoloških zamenjav v objektih. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje zakonsko predpisanih pogojev.

(2) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje tekočih in stoječih voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

(3) Odvodnjavanje meteorne vode mora biti načrtovano skladno s hidrološko hidravlično študijo. Zagotoviti je potrebno kontroliran iztok meteorne vode v stoječo vodo. Predhodno je potrebno zagotoviti zadrževanje vseh meteornih voda in čiščenje onesnaženih meteornih voda preko usedalnikov in lovilcev olj. lz stoječe vode je potrebno urediti kontroliran iztok v obstoječ jarek za zaledne vode.

(4) Poleg osnovnega elaborata organizacije gradbišča (izdela ga izbrani izvajalec gradbenih del), je potrebno v tem dokumentu še posebej obdelati in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja podzemne vode med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebo ravnati skladno z določbami veljavnega pravilnika.

(5) Med gradnjo in obratovanjem IPC Brezina je potrebno upoštevati določila veljavnega normativnega akta o zavarovanju pitne vode na vrtinah in črpališčih in pravilnika za določitev vodovarstvenih območij. Celotno območje obravnavanega OPPN sodi v 3. širši (vplivni) varstveni pas – cona 3. V širšem (vplivnem) varstvenem pasu (cona 3) veljajo ukrepi, ki so določeni z občinskim predpisom o zavarovanju pitne vode vodnih virov.

(6) Sistem odvodnje meteornih vod mora omogočati ob morebitnem izlitju nevarnih snovi kontrolirano zajetje onesnažene vode pred izpustom v stoječe ali tekoče vode.«

39. člen

Na koncu prvega odstavka 46. člena se črta besedilo, ki se glasi »potoka in jarkov Struga in glinokopnih jezer«.

40. člen

(1) V prvem stavku drugega odstavka 47. člena se črta besedilo, ki se glasi: »poplavnega prostora vodotoka in«.

(2) V zadnjem stavku petega odstavka se črta besedilo, ki se glasi: »in energetske«.

41. člen

Spremeni se 48. člen tako, da se glasi:

»(1) Na območju OPPN ni območij Nature 2000, zavarovanih območij ali predlaganih zavarovanih območij. Znotraj meje OPPN sta dve naravni vrednoti:

– NV Šentlenart – opuščeni glinokopi (ID 8454),

– NV Struga (ID 8336).

(2) Na vzhodnem robu naravne vrednote so površine nasute z izkrčenim rastjem.«

42. člen

Na koncu drugega stavka prvega odstavka 49. člena se za besedno zvezo »med obema jezeroma doda besedilo, ki se glasi: », ki je že izveden«.

43. člen

(1) Na koncu prvega odstavka 50. člena se doda stavek, ki se glasi: »Dopustna je gradnja objektov, kot jih določa 9. člen tega odloka, ob ohranjanju lastnosti naravne vrednote.«

(2) Na koncu drugega stavka petega odstavka se za besedno zvezo »nujnih posegov« doda besedilo, ki se glasi: » in predvidenih ureditev«.

44. člen

V prvem stavku četrtega odstavka 51. člena se za besedno zvezo »NV Šentlenart« doda besedilo, ki se glasi »– opuščeni glinokopi«. Na koncu četrtega odstavka se besedilo »katerega najame občina« zamenja z besedilom, ki se glasi: »ki ga zagotovi investitor/izvajalec prostorskega akta (Občina Brežice)«.

45. člen

Spremeni se prvi odstavek 52. člena tako, da se glasi:

»(1) Objekti in območja kulturne dediščine

V JZ delu OPPN se nahaja registrirana enota kulturne dediščine Treppova vila – Brežice (EŠD 23268).

Območje vile je potrebno v največji možni meri varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Med gradnjo naj se čez območje Treppove vile ne načrtuje gradbiščnih in transportnih poti ter obvozov, lokacij viškov materiala, skladišč gradbenega materiala in podobno.

– Pri oblikovanju objektov centralnih dejavnosti znotraj vplivnega območja kulturne dediščine Brežice – Treppova vila (EŠD 23268) naj se upošteva prostorsko skladnost, arhitekturne značilnosti Treppove vile in njeno vizualno dominantnost – objekti naj ne zakrivajo pogledov nanjo.

– Vizualna zelena bariera na severni strani Treppove vile, ob glavni cesti, naj bo iz avtohtone vegetacije. Prav tako naj se avtohtona vegetacije uporablja za ozelenitev okolice predvidenih objektov in prometne infrastrukture na območju proizvodnih dejavnosti.«

(2) Črta se zadnji stavek drugega odstavka.

46. člen

Spremeni se 53. člen tako, da se glasi:

»53. člen

(varstvo voda, ogrožena območja, potresna ogroženost)

(1) Znotraj območja so tekoče in stoječe površinske vode. V tem delu industrijske cone ni visoke podtalnice. Prav tako ni območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.

(2) Brežice z okolico spada v IX. cono potresne ogroženosti. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0.25 g.«

47. člen

(1) Na koncu prve alineje prvega odstavka 54. člena se črta besedilo, ki se glasi: »(5 m)«.

(2) Črta se drugi stavek četrtega odstavka.

(3) Črta se šesti odstavek.

48. člen

Spremeni se naslov X. poglavja, ki se glasi: »X. OSTALO«

49. člen

Spremeni se 55. člen tako, da se glasi:

»55. člen

(namembnost zemljišč do izvajanja gradnje)

Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka, razen za stanovanjska objekta, kjer so dopustni posegi, kot jih določa 19. člen tega odloka.«

50. člen

Črta se naslov XI. poglavja, ki se glasi: »XI. ETAPNOST IZVAJANJA«

51. člen

Spremeni se 56. člen tako, da se glasi:

»56. člen

(etapnost izvajanja)

(1) Celotno območje se glede na primarno infrastrukturno opremljenost deli na dva območja, in sicer:

– Območje 1 – JUG je popolnitev že delujoče IPC Brezina, ki je komunalno opremljena (GJI) in

– območje 2 – SEVER je nadaljevanje izgradnje IPC Brezina z dopolnitvijo GJI in povezavo na novo obvoznico Brežice.

(2) V besedilu tega odloka beseda etapa pomeni območje gradnje. Beseda faza pa pomeni del ali fazo gradnje posameznega objekta.

(3) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Najmanjša etapa je gradnja in ureditev gradbene parcele. Osnova za gradnjo posamezne etape je izvedba dovozne ceste ali njen del ter izvedba komunalne opreme s priključki za območje etape. Za posamezno etapo gradnje je potrebno zagotoviti dovoze, dostope, komunalno in energetsko infrastrukturo ter potrebno število parkirnih mest in manipulativne prostore.

(4) Znotraj posamezne etape se gradnja posameznih objektov lahko izvaja fazno. Najprej del objekta z zaključenim programom, ki mu lahko sledijo druge faze. Do pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezno fazo objekta mora biti zagotovljena potrebna infrastruktura za delovanje posamezne faze kot samostojnega objekta ter zaključena izvedba potrebnih utrjenih in zelenih površin z zasaditvami.«

52. člen

Črta se naslov XII. poglavja, ki se glasi: »XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV«

53. člen

Spremeni se 57. člen tako, da se glasi:

»57. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše s prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(2) Infrastruktura:

a) Pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora so odstopanja dovoljena na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.

b) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati delovne razmere obravnavanega območja.

(3) Zasnova:

a) Več gradbenih parcel lahko tvori eno funkcionalno celoto, ki je lahko deljena tudi s cesto.

– Znotraj ene funkcionalne celote je potrebno zagotavljati pogoj maksimalne FZ, ob tem pa so lahko na gradbenih parcelah različni FZ, tudi večji od maksimalno dopustnega ob upoštevanju odmikov površine za razvoj objekta.

– Enako se znotraj posamezne funkcionalne celote zagotavljajo tudi ostali pogoji – zasaditev, parkirne in manipulativne površine ipd.

– Funkcionalna celota je kot taka nerazdružljiva. V primeru delitve funkcionalne celote je potrebno na novih funkcionalnih celotah zagotavljati pogoje tega odloka – maksimalno dopustni FZ, parkirna mesta in manipulativne površine, zasaditve, samostojne priključke na infrastrukturo ipd.

– V primeru razvoja in širitve funkcionalnih celot obstoječih objektov je urejanje meteornih voda možno z ukrepi, ki ne poslabšujejo in spreminjajo vodnega režima.

b) V kolikor se ne izvede industrijski tir za urejevalno enoto A4, se zemljišča, namenjena gradnji industrijskega tira, namenijo gradnji objektov, kot določa OPPN za posamezno urejevalno enoto (A3 in A4). V tem primeru je investitor dolžan izdelati zasnovo nove parcelacije, dostopov, infrastrukturne opremljenosti za sproščena zemljišča industrijskega tira v posamezni urejevalni enoti, pri tem pa je potrebno upoštevati smiselno nadaljevanje zasnove posamezne urejevalne enote, splošna določila in podrobnejša določila za posamezno urejevalno enoto tega odloka. Ob vzhodnem robu cone je potrebno zagotoviti strnjen vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. Zasnovo je potrebno uskladiti z Občino. Odvisno od vplivov zasnove za sosednja območja in lastništvo Občina ali izda soglasje kot soglasodajalec s področja urejanja prostora ali pa se zasnova sprejme v postopku sprememb in dopolnitev tega OPPN.

c) V vzhodnem delu območja OPPN, ki meji na enoto urejanja prostora BRŽ-120 in predstavlja širitveno območje urejevalne enote A4, so dopustni posegi za potrebe smiselne navezave in funkcionalne povezanosti območja BRŽ-120 z IPC Brezina.

d) V južnem delu OPPN, kjer je predvidena gradnja objektov z oznakami A1/1, A1/2, A1/3 in A1/4 ter A3/14 je dopustno formiranje funkcionalne celote.

– Severno od obstoječega objekta A1/1 je dopusten manjši odmik površine za razvoj objekta od osrednje napajalne ceste, in sicer smiselno enak kot odmik od ostalih cest, ki jih določa četrta alineja drugega odstavka 10.b člena tega odloka, in sicer 4 m.

– Do velikosti max. 30 % zazidane površine novogradnje objekta severno od obstoječega objekta A1/1 je zaradi tehnoloških potreb proizvodnje dopustno odstopanje vertikalnega gabarita do maksimalne višine 20 m.

– Dopustno je odstopanje od pogoja zagotavljanja minimalnega števila dreves, kot določa druga alineja drugega odstavka 23. člena tega odloka zaradi zagotavljanja zadostnih utrjenih in pozidanih površin, ki jih potrebuje delovni proces. Zelene površine se uredijo skladno s prvo in četrto alinejo drugega ostavka 23. člena tega odloka. Zaželena je zasaditev na parkiriščih tudi za potrebe senčenja in vzpostavitve vertikalne vegetacije na večjih asfaltiranih parkirnih površinah, ter še posebej ob objektih višjih dimenzij na zunanji strani funkcionalne celote.

e) Za manjše dele stavb oziroma samostojne tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo, silos ipd.) je zaradi tehnoloških zahtev dopustno odstopanje od maksimalne višine objektov, ki jo določa šesti odstavek 10.a člena tega odloka, in sicer do višine 22 m.

(4) Parcelacija:

a) Dopustno je manjše odstopanje od poteka parcel cest prikazanega v grafičnem delu za zagotavljanje ustreznega dela zemljišč, pripadajočih cestam.

b) Dopustna je parcelacija za potrebe TP in drugih infrastrukturnih ureditev.

c) Dopustno je odstopanje od parcelacijske mreže gradbenih parcel, prikazane v grafičnem delu, ki predstavlja osnovo za določitev novih gradbenih parcel za prostorsko umestitev stavb in za določitev parcel sekundarnega infrastrukturnega omrežja. Poleg združevanja in delitve gradbenih parcel, ki jih določa 22. člen tega odloka, je lahko parcelacija tudi drugačna, vendar mora zmeraj celovito reševati območje, omogočati mora dostopnost in funkcionalnost ostalih parcel ter druge pogoje za določitev gradbene parcele, ki jih določa 22. člen tega odloka, kar je potrebno posebej dokazati v projektni dokumentaciji.

d) Dopustna so odstopanja od parcelacije, prikazane v grafičnem delu v primeru manjših prilagajanj obstoječi parcelaciji, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov, ureditev parcel, zagotavljanja dostopa in infrastrukturne opremljenosti.«

54. člen

Črta se naslov XIII. poglavja, ki se glasi: »XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV«

55. člen

(1) Doda se naslov 58. člena, ki se glasi: »(obveznosti investitorjev)«.

(2) Spremeni se četrta alineja prvega odstavka tako, da se glasi:

»– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega, kolesarskega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,«.

(3) Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije.«

56. člen

Črta se naslov XIV. poglavja, ki se glasi: »XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN«

57. člen

Doda se naslov 59. člena, ki se glasi: »(usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)«.

58. člen

Preštevilči se naslov XV. poglavja tako, da se glasi: »XI. KONČNE DOLOČBE«.

59. člen

Spremeni se 60. člen tako, da se glasi:

(1) OPPN je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Brežice v času uradnih ur.

(2) S sprejetjem tega odloka za obravnavano območje prenehajo veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Brežice PUP-UPB1 (Uradni list RS, št. 103/06, 77/09, 8/10, 47/11, 48/11 – popr., 14/12).

60. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-5/2018

Brežice, dne 20. junija 2019

Župan

Občine Brežice

Ivan Molan

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti