Na podlagi prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) Občinski svet Občine Žalec na 6. redni seji dne 19. junija 2019 sprejme
o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »HOPSLANDIJA«
Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »HOPSLANDIJA« (v nadaljnjem besedilu: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: ZJZP). Ta odlok opredeljuje tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
Javni partner je Občina Žalec. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Občina Žalec skladno s 13. členom Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 4. in 5. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg) in prvo ter enajsto alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »HOPSLANDIJA«.
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
Predmet javno-zasebnega partnerstva je izvedba projekta »HOPSLANDIJA«, ki zajema:
– izgradnjo bazenskega kopališča na prostem, skupaj s pripadajočim centralnim objektom;
– ureditev pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture, vključno z ureditvijo okolice;
– izgradnjo kampa in postajališča za avtodome;
– upravljanje z vzpostavljeno infrastrukturo skozi celotno koncesijsko obdobje.
Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbora zasebnega partnerja.
Za potrebe realizacije projekta bo javni partner prenesel na zasebnega partnerja stavbno pravico. Obseg stavbne pravice in obdobje njenega trajanja bosta dogovorjena v postopku izbora zasebnega partnerja.
Zasebnemu partnerju bo podeljena stavbna pravica omogočala, da ekonomsko koristi in upravlja s celotnim kompleksom skozi celotno koncesijsko obdobje.
Pravice in obveznosti partnerjev projekta po izteku koncesijskega obdobja se bodo dogovorile s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se na podlagi tretjega odstavka 73. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) višina morebitnega nadomestila ob prenehanju razmerja javno-zasebnega partnerstva uredi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu na način, da se ne uporabljajo pravila drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) o posledicah prenehanja stavbne pravice.
III. OBVEZNOSTI JAVNEGA IN ZASEBNEGA PARTNERJA TER UPORABNIKOV
(obveznosti javnega partnerja)
Javni partner bo v projekt vložil zemljišča, in sicer parcele s parc. št. 1823/78, 1823/79, 1823/80, 1823/81, 1823/82, 1823/83, 1823/289, 1823/290, 1823/310, 1823/488, 1823/471, 183/436, vse k. o. Žalec v skupni površini 34.838 m2.
Za potrebe izvedbe koncesijskega razmerja javni partner zagotovi zasebnemu partnerju pravico dostopa do zemljišč ter vse ostale pravice, ki so potrebne za realizacijo projekta.
Javni partner bo potrjeval dokumentacijo v fazi realizacije projekta ter bo v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta.
Javni partner bo pristopil k sofinanciranju izvedbe projekta v deležu, ki bo manjši od deleža sofinanciranja zasebnega partnerja. Razmerje deležev s katerimi bosta partnerja sofinancirala realizacijo projekta bo opredeljen v postopku izbora zasebnega partnerja in s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(obveznosti zasebnega partnerja)
Zasebni partner prevzema obveznost izvedbe projektiranja, razen v delih, kjer je projektno dokumentacijo že pripravil javni partner, priprave zemljišča in izgradnje celotnega kompleksa ter obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja in drugih potrebnih upravnih dovoljenj po terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner bo moral zagotoviti tudi sofinanciranje projekta in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje zgrajenega kompleksa.
Zasebni partner bo za celotno koncesijsko obdobje prevzel tudi upravljanje in vzdrževanje celotnega kompleksa, kakor bo podrobneje opredeljeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner je dolžan vsem uporabnikom pod enakimi pogoji omogočiti dostop in uporabo kompleksa, ki je predmet tega razmerja javno-zasebnega partnerstva.
Zasebni partner je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi utegnila nastati javnemu partnerju ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem nalog iz tega odloka o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner se zaveže, da bo:
– izvajal javno-zasebno partnerstvo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– upošteval tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;
– kot dober gospodarstvenik uporabljal, redno vzdrževal in upravljal objekte, naprave in opremo na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranjala njihova vrednost in omogočala njihova normalna uporaba;
– poročal javnemu partnerju o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo;
– omogočal nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
pri čemer se predmetne zaveze zasebnega partnerja podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Uporabniki imajo od zasebnega partnerja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, ki so predmet pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati vzpostavljeno infrastrukturo pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(zavarovanje odgovornosti)
Zasebni partner je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci javnemu partnerju, uporabnikom ali tretjim osebam.
Zasebni partner je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner je dolžan za izvajanje obveznosti, ki so predmet razmerja o javno-zasebnem partnerstvu voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo.
Zasebni partner lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje obveznosti po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu ali pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu in mora zanje zasebni partner voditi ločeno računovodstvo.
IV. OBLIKA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(oblika javno-zasebnega partnerstva)
Večino poslovnega tveganja za izvajanje javno-zasebnega partnerstva prevzema zasebni partner, zato se javno-zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki koncesijskega razmerja, in sicer po modelu koncesije gradnje.
Koncesija gradenj se bo podelila v kombinaciji modelov DFBOT (model: projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj-prenesi v last javnemu partnerju), pri čemer bodo deli kompleksa po modelu DFBOT po preteku obdobja javno-zasebnega partnerstva predvidoma postali lastnina javnega partnerja in po modelu DFBOO (model: projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj-ohrani v lasti), ki dopušča, da na delu vzpostavljene infrastrukture obdrži lastninsko pravico zasebni partner.
Zasebni partner bo tako ob tveganju projektiranja, razen v delih, kjer je projektno dokumentacijo že pripravil javni partner, prevzel tudi tveganje sofinanciranja, izgradnje in upravljanja ter vzdrževanja kompleksa, kot tudi tveganje njegove dostopnosti in razpoložljivosti, rentabilnosti. V pretežnem delu se bo investicija financirala s plačili uporabnikov. Natančnejša delitev tveganj in oblika bosta opredeljena v postopku izbora zasebnega partnerja in s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
V. POSTOPKE IZBIRE IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji, lahko pa tudi v dnevnem časopisju, ob upoštevanju pravil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ob uporabi Zakona o javnem naročanju.
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)
Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge zasebnega partnerja.
Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za izvedbo projekta in da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo javni partner določil v okviru javnega razpisa.
(merila za izbor zasebnega partnerja)
Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja podmerila:
– najnižji znesek sofinanciranja projekta s strani javnega partnerja;
– obseg kapacitet, namenjenih izvajanju letnega programa športa v Občini Žalec in izvajanju programov javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občine Žalec in drugih neprofitnih pravnih oseb, ki delujejo na področju Občine Žalec.
Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva se pooblasti občinsko upravo. Za podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Poročilo je podlaga za pripravo Sklepa o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.
VI. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
Koncesija se podeli za obdobje največ 30 let. Trajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva je opredeljeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha iz razlogov navedenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
Trajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega obdobja, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki so posledica zahtev javnega partnerja ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
V primeru podaljšanja razmerja javni in zasebni partner v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora javni partner pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Sklep o izbiri preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
(sprememba pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu)
Vsak izmed partnerjev lahko zahtevata spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Javni partner lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Nedopustne so spremembe pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava razmerja javno-zasebnega partnerstva;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku sklenitve javno-zasebnega partnerstva pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje razmerja javno-zasebnega partnerstva spremenilo v korist zasebnega partnerja na način, ki ni bil predviden v prvotnem razmerju;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg razmerja javno-zasebnega partnerstva;
– bi se zamenjalo zasebnega partnerja, razen pod pogoji, določenimi v tem odloku ali s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
VII. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM
(pravice in obveznosti partnerjev)
Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo zemljišča, navedena v 5. členu tega odloka. Obveznosti partnerjev glede sofinanciranja projekta se opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer večino potrebnih finančnih sredstev za realizacijo projekta zagotovi zasebni partner.
IX. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;
– začasni prevzem vzpostavljenega kompleksa v upravljanje;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega kompleksa;
– razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– pravico vstopa v razmerje (step-in);
– uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.
Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.
Zasebni partner mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.
Zasebni partner mora na zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.
Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka ali sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.
(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da začasno prevzeme vzpostavljen kompleks v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega kompleksa.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila pogodba o javno-zasebnem partnerstvu sklenjena.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(sporazumna razveza pogodbe pogodba o javno-zasebnem partnerstvu)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva tudi sporazumno razvežeta pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Stranki se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe pogodba o javno-zasebnem partnerstvu v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter tudi postopek prevzema kompleksa.
Zasebni partner se s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu zaveže, da bo javnemu partnerju pod pogoji, opredeljenimi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu (odkupna pravica javnega partnerja), na njegovo zahtevo prodal vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in vzpostavljen kompleks.
Partnerja s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup razmerja javno-zasebnega partnerstva se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je javni partner dolžan plačati zasebnemu partnerju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi in pogodba o javno-zasebnem partnerstvu.
Javni partner si pridržuje pravico vstopiti v razmerje javno-zasebnega partnerstva (step-in), prepreči ali omili resno nevarnost za zdravje in varnost osebe ali premoženja ali okolja, ali za izpolnitev zakonskih dolžnosti. Potreba po uveljavitvi pravice vstopa v razmerje (step-in) se lahko pojavi zaradi okoliščin, ki so izven predmeta pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ali pa zaradi kršitev pogodbe s strani zasebnega partnerja.
Podrobneje se okoliščine in pogoji za uveljavljanje pravice do vstopa v razmerje javno-zasebnega partnerstva opredelijo v pogodbo o javno zasebnem partnerstvu.
Če eden od partnerjev ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo javnega partnerja preneha predvsem:
– če zasebni partner prevzetih obveznosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali javnemu partnerju povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s strani zasebnega partnerja;
– če zasebni partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, javnemu partnerju ali tretjim osebam;
– če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– v drugih primerih, določenih s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne javni partner postopek za enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Zasebni partner lahko razdre pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, če javni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tako, da to zasebnemu partnerju ne omogoča izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
Enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe s strani javnega partnerja.
S pogodbo se lahko določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani zasebnega partnerja.
Za razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
(prenehanje zasebnega partnerja)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha tudi s prenehanjem zasebnega partnerja (npr. stečaj).
Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike zasebnega partnerja (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
V primeru univerzalnega pravnega naslednika zasebnega partnerja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva)
Zasebni partner ne sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti razmerja javno-zasebnega partnerstva na tretjo osebo.
Prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva je brez soglasja javnega partnerja dopusten le v primeru, ko nov zasebni partner, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb javne pogodbe iz tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je zasebni partner dolžan javnega partnerja obvestiti.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija, izbris) ima javni partner pravico, da za objekte, naprave in opremo, ki je bila vzpostavljena v okviru razmerja javno-zasebnega partnerstva, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja javno-zasebnega partnerstva na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Celju.
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-0016/2019
Žalec, dne 19. junija 2019
