Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 7. redni seji dne 19. 6. 2019 sprejel
o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Trebnje – Cerkev Marijinega vnebovzetja, EŠD 2591(v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– Cerkev stoji v osrednjem delu naselja in pomembno oblikuje njegov najstarejši del. Stoji na mestu starejše prednice, katere temelji so ohranjeni pod današnjimi tlaki oziroma na območju rimskodobne naselbine.
– Gre za raščeno arhitekturo, zasnovano v 15. stoletju, grajeno od zgodnjega 15. stoletja (zvonik), sredi 15. stoletja (ladja), do sredine 18. oziroma 19. stoletja (prezbiterij in zakristija). Iz 18. stoletja izvira tudi oltarna oprema, iz 19. stoletja pa večinoma slike.
– Arhitekturo in njene stavbne člene odlikujejo prvine gotskega sloga, ki izhajajo iz stilno-formalnih prvin obdobja okoli leta 1400 oziroma internacionalnega gotskega sloga, sam koncept dvoranske ladje je mogoče opredeliti kot pomembno razvojno stopnjo posebne variante slovenske gotike v obliki dvoranskih cerkva, ki jo je kot prva realizirala župnijska cerkev v Kranju okoli leta 1430, prezbiterij pa sodi med značilne predstavnike baročne arhitekturne umetnosti pod vplivi avstrijskega baroka.
– Stavba je ohranila večino avtentičnih sestavin zlasti v notranjščini, in sicer tako gradivo kot tudi omete, beleže in poslikave.
– Cerkvena zunanjščina ladje je pomembna še z vidika zgodovine prenov 19. stoletja, saj je regotizacija cerkve leta 1862 sovpadala s podobnimi zgodnjimi primeri na Dolenjskem (Novo mesto, Šentrupert).
– Sestavni del likovnega izraza notranjščine predstavlja tudi notranja oprema, od katere izstopajo zlasti oltarji, delo kvalitetnih rezbarskih delavnic 18. stoletja. Njena vrednost je toliko večja, ker doslej še niso doživeli večjih posegov.
– Bližnji prostor okrog cerkve, pod katerim se potencialno skrivajo ostanki staroslovanskih grobov in protiturškega tabora.
– Zaradi naštetih lastnosti je stavba z opremo pomemben vir podatkov z izrazitim znanstvenim potencialom tako s tehničnega kot likovnega vidika.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– Med varovane sestavine na zunanjščini sodijo vsi originalni stavbni členi: portali, talni zidec, členitev sten z vsemi ometi in poslikavami in okni, zvonik, kamnoseški detajli ter razmerja med posameznimi stavbnimi enotami.
– Med varovane sestavine v notranjščini sodijo: tlaki, oboki z vsemi elementi obočnega sistema, stebri, slavolok, členitev sten, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, oltarna obhajilna miza, oprema, kropilniki, orgle, slike križevega pota ter ohranjeno izvirno stavbno pohištvo, klopi, poslikave oziroma freske.
(1) Spomenik obsega nepremičnino: parc. št.: 234/1, k.o. Trebnje, stavbo št.: 829, k. o. Trebnje.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega neposredno okolico cerkve. Vplivno območje obsega nepremičnine:
– del parc. št. 232 (del ceste, ki poteka na vzhodni strani vplivnega območja, v dolžini 79 m), k. o. Trebnje,
– parc. št. 234/3, k. o. Trebnje, del stavbe št. 827, k.o. Trebnje,
– parc. št. 234/5, k. o. Trebnje,
– parc. št. 235, k. o. Trebnje,
– parc.št. 236/1, k. o. Trebnje,
– parc. št. 236/2, k. o. Trebnje, del stavbe št. 827, k.o. Trebnje,
– del parc. št. 369/33 (del ceste, ki poteka na severni strani vplivnega območja, v dolžini 68 m), k.o. Trebnje.
(3) Vplivno območje zajema del varovanega območja arheološke dediščine Trebnje – Arheološko najdišče Praetorium Latobicorum (EŠD 9683). Določitev vplivnega območja spomenika znotraj že varovanega območja arheološke dediščine je smiselna, saj je varstveni režim vplivnega območja spomenika bistveno drugačen od varstvenega režima območja arheološke dediščine.
(1) Meje območja spomenika ter meje njegovega vplivnega območja so izrisane v grafični prilogi Predloga za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, Trebnje – Cerkev Marijinega vnebovzetja, na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 (julij 2018).
(2) Izvirnike načrta iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto (v nadaljevanju: zavod).
(1) Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njihove materialne substance,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njegovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, portali, stenske slike),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora (dostopi),
– stavbno pohištvo in notranja oprema (oltarji, obhajilna miza, orgle, slike križevega pota),
– ometi, členitve sten, poslikave oziroma stenske slike,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, zlasti v notranjščini pod današnjimi tlaki in okoli cerkve.
(3) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje,
– izvajati vzdrževalna dela in konservatorsko-restavratorske posege,
– izvajati znanstveno raziskovalna dela in arheološke raziskave,
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta,
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
Za vplivno območje spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika,
– ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov,
– prepoved vseh posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali njegovo materialno substanco, vključno z zasajanjem neavtohtonih dreves in grmovnic.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda. Za posege v vplivno območje spomenika je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in dostopnost je potrebno uskladiti z lastnikom spomenika.
Spomenik se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. Primerno lokacijo oznake spomenika se določi v sodelovanju z odgovornim konservatorjem na terenu.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-1/2018
Trebnje, dne 19. junija 2019
