Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 7. redni seji dne 19. 6. 2019 sprejel
o razglasitvi Spomenika padlim v 1. svetovni vojni za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Trebnje – Spomenik padlim v 1. svetovni vojni, EŠD 20805(v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– spomenik je največji tovrstni spomenik na Dolenjskem in edini s figurami v naravni velikosti,
– spomenik predstavlja združitev znanja in dela dveh ustvarjalcev – priznanega kiparja in lokalnega mojstra, ki je znal kvalitetno izdelati spomenik po kiparjevi zamisli.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– fizična pojavnost spomenika v celoti – kipi (Kristus in vojak, pod njunimi nogami pa razbitine s kolesom lafete in lobanja), ozadje kipov na steni Cerkve Marijinega vnebovzetja, kamniti podstavek, granate z napisi, ureditev neposredne okolice,
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.
(1) Spomenik obsega nepremičnino: del parc. št.: 234/1, k.o. Trebnje (stoji ob severni steni župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja).
(2) Spomenik nima vplivnega območja.
(1) Centroid spomenika je izrisan v grafični prilogi Predloga za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, Trebnje – Spomenik padlim v 1. svetovni vojni, na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 (julij 2018).
(2) Izvirnike načrta iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).
(1) Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njegovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta,
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico ter vedutami.
(3) Prepovedano je:
– spomenik poškodovati ali podreti,
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika,
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo,
– odstraniti ali spremeniti varovane sestavine spomenika,
– na spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila.
(4) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele objekta v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje,
– izvajati znanstveno raziskovalna dela,
– spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta,
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta,
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Spomenik se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne sme motiti estetske ubranosti originalnih sestavin oziroma ne sme poškodovati originalnosti struktur. Primerno lokacijo oznake spomenika se določi v sodelovanju z odgovornim konservatorjem na terenu.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-2/2018
Trebnje, dne 19. junija 2019
