Na podlagi 17., 41.č, 56., 72., 76., 78.a, 206. in 236.h člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18) izdaja ministrica za pravosodje
o izvrševanju kazni zapora
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in hišnega zapora, ki se v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin obsojenca)
(1) Osebe, ki obravnavajo obsojenca med prestajanjem kazni zapora, ves čas ravnajo tako, da so zagotovljene in varovane njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, še posebno skrb pa posvečajo varstvu njegovih pravic in dostojanstva pri postopku oddaje urina, postopku preizkusa prisotnosti alkohola, uresničevanju verske svobode in pri zagotavljanju ustreznih pogojev namestitve.
(2) Za obsojenca, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebuje dodatno pomoč pri zadovoljevanju osebnih potreb, si zavod v okviru svojih zmožnosti prizadeva, da ga vključuje v različne aktivnosti v zavodu.
II. OBVEŠČANJE OŠKODOVANCA O IZHODU, ODPUSTU IN POBEGU OBSOJENCA
(sklenitev dogovora z oškodovancem)
(1) Zavod po prejemu podatkov o oškodovancu od sodišča ali oškodovanca tega pozove k sklenitvi dogovora o načinu obveščanja o izhodu, odpustu in pobegu obsojenca (v nadaljnjem besedilu: dogovor o obveščanju).
(2) Če je sklenjen dogovor o obveščanju, se oškodovanca obvešča tako, kot je določeno v dogovoru o obveščanju.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se oškodovanca obvešča takoj, ko zavod ugotovi, da je obsojenec neupravičeno zunaj zavoda.
(4) Če se okoliščine, na podlagi katerih je bil sklenjen dogovor o obveščanju, spremenijo, zavod po uradni dolžnost ali na pobudo oškodovanca tega pozove k sklenitvi novega dogovora o obveščanju v osmih dneh od evidentiranega nastanka novih okoliščin oziroma od prejema pobude.
(5) Če zavod ugotovi, da oškodovanec obsojenca ogroža, se obveščanje prekine ne glede na sklenjeni dogovor o obveščanju, oškodovanca pa se pozove k sklenitvi novega dogovora.
III. SPREJEM OBSOJENCA V ZAVOD
(1) Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni zapora na podlagi poziva za nastop kazni, ki ga predloži obsojenec ali ki ga zavod pridobi po uradni dolžnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek zavod obsojenca sprejme, če ugotovi, da je sodišče poziv za nastop kazni zapora že odposlalo. O poizvedbi na sodišču oseba, ki sprejme obsojenca, naredi uradni zaznamek.
(3) Če je obsojenec prišel na prestajanje kazni zapora na drug dan, kot je določeno v pozivu, ga zavod sprejme.
(odvzem nedovoljenih stvari)
(1) Ob sprejemu v zavod sme imeti obsojenec v osebni prtljagi stvari, kot so določene v 77. členu tega pravilnika (dovoljene stvari).
(2) Ob sprejemu v zavod se obsojencu stvari, ki jih ne sme imeti pri sebi, odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 78. členom tega pravilnika (nedovoljene stvari).
Ob sprejemu v zavod se obsojenec oprha. Po potrebi se odredijo tudi dezinfekcija oziroma dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.
(1) Oblačila in obutev, v katerih je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora, se po potrebi razkužijo.
(2) Če obsojenec nima primernih oblačil ali obutve, mu jih zagotovi zavod. Če obsojenec želi, se mu njegova oblačila in obutev vrnejo, sicer pa se v zavodu shranijo.
(1) Zdravnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), nemudoma po sprejemu, najpozneje pa naslednji delovni dan po sprejemu, z obsojencem opravi razgovor in ga pregleda.
(2) Zdravnik pri pregledu ugotavlja morebitne poškodbe in druge zdravstvene posebnosti obsojenca ter jih dokumentira.
(drugi ukrepi ob sprejemu)
Zavod ob sprejemu obsojenca:
– pripravi oceno njegove samomorilne ogroženosti;
– preveri, ali njegovo zdravstveno stanje zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer se upoštevajo tudi ugotovitve o samomorilni ogroženosti;
– oceni potrebo po pregledu pri psihiatru in potrebo po pregledu pri zdravniku specialistu;
– zabeleži posebnosti, ki so pomembne za namestitev in nadaljnjo obravnavo obsojenca, zlasti: invalidnost, podatek o tem, ali obsojenec kadi, morebitno ogrožanje ali motenje drugih obsojencev, ogroženost od drugih obsojencev, prilagoditvene težave, potrebo po razgovoru s psihologom ali drugim svetovalcem, socialne težave;
– od obsojenca pridobi izjavo o tem, koga naj zavod obvesti v primeru njegove hospitalizacije ali smrti.
Zavod obsojenca po sprejemu fotografira. Obsojenčeva fotografija se shrani v njegovem osebnem spisu. Obsojenec je fotografiran tudi na vsakih pet let prestane kazni zapora oziroma ob bistvenih spremembah njegovega videza.
IV. POSTOPEK Z OBSOJENCEM V SPREJEMNEM OBDOBJU
(1) V sprejemnem obdobju obsojenci bivajo v prostorih, ki so ločeni od prostorov ostalih obsojencev.
(2) Če zavod ne razpolaga z zadostnimi prostorskimi možnostmi, sme izjemoma obsojence v sprejemnem obdobju namestiti tudi skupaj z ostalimi obsojenci, če za to ne obstajajo varnostni, zdravstveni ali drugi zadržki, kar se navede v uradnem zaznamku.
(naloge strokovnih delavcev v sprejemnem obdobju)
(1) V sprejemnem obdobju obsojenca obravnavajo strokovni delavci vzgojne službe (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina), tako da:
– preverijo ugotovitve zavoda iz prve do četrte alineje 9. člena tega pravilnika;
– poučijo obsojenca o njegovih pravicah in obveznostih na prestajanju kazni zapora, življenju in delu v zavodu ter mu dajo potrebna pojasnila in nasvete;
– seznanijo obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij in hišnim redom zavoda;
– pridobijo in dopolnijo že obstoječo dokumentacijo v obsojenčevem osebnem spisu;
– predlagajo napotitev obsojenca na zdravstveni pregled zaradi ugotavljanja zdravstvenih sposobnosti za razporeditev na delo;
– zberejo podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo obsojenčevega osebnega načrta;
– pripravijo oceno potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu;
– predlagajo napotitev obsojenca v specializirane organizacije;
– sestavijo osebni načrt in ga obsojencu ponudijo v seznanitev, kar ta potrdi s podpisom.
(2) Strokovna skupina v obsojenčevem osebnem načrtu zabeleži podatke o:
– namestitvi obsojenca,
– režimu prestajanja kazni,
– stikih z ožjimi družinskimi člani in drugimi osebami,
– oblikah in programih obravnave obsojenca,
– izobraževanju in prostočasnih aktivnostih,
– delu,
– ugodnostih in
– načrtu socialnega vključevanja.
V. BIVALNI IN DRUGI PROSTORI TER OPREMA
(funkcionalna in varna razporeditev prostorov)
(1) Zavod si glede na svoje prostorske zmožnosti prizadeva, da so posamezni prostori oddelki in druge namensko zaokrožene prostorske enote funkcionalni in varni.
(2) Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj prostorsko ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno.
(prostori za opravljanje zdravstvene dejavnosti)
Zavod zagotavlja prostor, v katerem izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja svojo dejavnost in ga vzdržuje tako, kot vzdržuje druge prostore zavoda.
(prilagojeni prostori ali oddelki)
Prostor ali oddelek, namenjen obsojencem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih potreb, je opremljen s prilagojeno opremo, ki omogoča varno izvajanje aktivnosti na vseh področjih življenja.
(1) Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih ali večposteljnih sobah.
(2) Sobe morajo biti svetle, suhe in zračne.
(3) Sanitarije so obsojencem vsak čas dostopne.
(površinski standardi bivalnih prostorov)
(1) Površinski standard v samski sobi je 9 m2.
(2) Površinski standard v večposteljni sobi je 7 m2 površine na obsojenca.
(3) Med stenama v prostoru mora biti najmanj 2 m prostora, višina stropa pa mora biti najmanj 2,5 m. Soba iz prvega in drugega odstavka tega člena mora imeti tudi sanitarni prostor v površini najmanj 1,5 m2.
(4) Zavod ravna v skladu s standardi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena pri novogradnjah in izračunu prostorskih zmogljivosti zavoda ter si prizadeva ravnati v skladu s temi standardi tudi pri adaptacijah obstoječih objektov.
(1) Zavod si prizadeva, da sobe opremi z omarami, ki omogočajo funkcionalno bivanje v prostoru.
(2) Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena z vložkom, dvema rjuhama ali prevlekama, blazino in potrebnim številom odej.
(3) Posteljnina se zamenja najmanj vsakih 14 dni.
(1) Obsojenci skrbijo, da so njihove sobe pospravljene in prezračene.
(2) Za ohranjanje čistoče in reda za normalno življenje v zavodu obsojenci v okviru dolžnosti čistijo sobe, delovne in druge prostore, dvorišča in okolico zavoda.
VI. REŽIMI PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA
(režim prestajanja kazni)
(1) Glede na stopnjo varovanja in način omejevanja svobode gibanja obsojenec kazen zapora prestaja v zaprtem, polodprtem ali odprtem režimu.
(2) Režimi se razlikujejo glede na stopnjo nadzora nad obsojencem, spremljanje obsojenca ob izhodu iz zavoda in število ugodnosti prostih izhodov, ki jih je obsojenec lahko deležen.
(3) Stopnja nadzora nad obsojenci je praviloma:
– v zaprtem režimu višja, obsojenci so redno nadzorovani, na delo zunaj zavoda pa odhajajo praviloma pod nadzorom pravosodnih policistov;
– v polodprtem režimu nižja, obsojenci so občasno nadzorovani, na delo odhajajo sami in med delom niso redno nadzorovani;
– v odprtem režimu najnižja, obsojenci so občasno nadzorovani, prosto se gibajo v okolici zavoda ali oddelka, ki se določi s hišnim redom zavoda, na delo odhajajo sami in med delom niso redno nadzorovani.
(4) Na sodišče in druge državne organe, v zdravstvene zavode in druge institucije, ki so pomembne za izvajanje obsojenčevega osebnega načrta, praviloma odhajajo obsojenci:
– v zaprtem režimu v spremstvu pravosodnih policistov;
– v polodprtem in odprtem režimu brez spremstva pravosodnih policistov.
(5) Pri odločanju o podelitvi ugodnosti prostega izhoda se glede na režim obsojenca uporablja 65. člen tega pravilnika.
(6) Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno.
(7) Direktor zavoda s hišnim redom podrobneje določi način izvrševanja določb tega člena.
(1) Zavod glede na svoje prostorske zmožnosti lahko oblikuje posebne prostore ali oddelke za obsojence, ki kazen zapora prestajajo v enakem režimu.
(2) V zaprtih oddelkih so prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, zaklenjeni, če je to nujno potrebno za zagotavljanje varnosti.
(3) Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se v polodprtih oddelkih praviloma ne zaklepajo. Vhodna vrata polodprtega oddelka so praviloma zaklenjena le ponoči.
(4) Odprti oddelki praviloma niso opremljeni z arhitekturnimi in tehničnimi ovirami za preprečitev bega, lahko pa imajo ograjo in sisteme tehničnega varovanja za preprečitev vstopa v območje oddelka. Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se praviloma ne zaklepajo. Vhodna vrata odprtega oddelka se ponoči praviloma zaklepajo.
(1) Obsojenci dnevno dobijo tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo.
(2) Prehrana je uravnotežena, pestra in prilagojena dnevnim energijskim potrebam obsojencev.
(3) Jedilnik se objavi za najmanj teden dni vnaprej.
(4) Ustreznost prehrane se ugotavlja tudi tako, da pred delitvijo obroka jed poskusi direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga on določi.
(5) Obsojencem, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojencem, ki delajo v okviru delovne terapije, zavod zagotovi dodatni obrok hrane za vsak dan, ko delajo. Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili normativov za prehrano glede na vrsto in telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.
(1) Obsojencu, ki določenih živil iz verskih ali drugih svetovnonazorskih prepričanj ne je, zavod pri posameznem obroku zagotovi ustrezno pripravljeno nadomestno živilo.
(2) Bolnemu obsojencu se zagotavlja hrana po navodilih zdravnika. Zavod obsojencu zagotavlja dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik preverja, ali se pri obsojencu v zvezi s pripravo hrane ravna v skladu z njegovimi navodili. O ugotovitvah poroča direktorju zavoda.
VIII. OBLAČILA, OBUTEV IN OSEBNA HIGIENA OBSOJENCA
(1) Obsojenčeva oblačila po vrsti, kroju ali obrabljenosti ne smejo vzbujati pozornosti ali žaliti človekovega dostojanstva.
(2) Obsojenec dobi oblačila, ki so primerna letnemu času.
(1) Obsojenec lahko nosi svoja oblačila in obutev, če so ta primerno vzdrževana.
(2) Obsojencu se na njegovo prošnjo lahko dodelijo zavodska oblačila in obutev, in sicer: en suknjič, dvoje hlač oziroma dvoje kril, dve srajci, pet spodnjih majic, pižama, pet spodnjih hlač, pet parov nogavic, eni nizki čevlji in eni natikači. Po potrebi se mu dodelijo še dodatna oblačila in pokrivalo.
(3) Nogavice se nadomestijo z novimi praviloma na šest mesecev, nizki čevlji in natikači na dve leti, osebno perilo in ostala oblačila pa enkrat letno.
(1) Obsojenec skrbi, da so njegova oblačila in obutev vzdrževana in čista.
(2) Zavod zagotavlja pogoje, da se oblačila čistijo v zavodski pralnici najmanj enkrat mesečno, spodnje perilo in brisače pa najmanj enkrat tedensko.
(1) Obsojencu, ki dela, se zagotovijo oblačila, obutev in oprema za osebno varnost pri delu, ki ustreza predpisom, ki urejajo varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: delovna obleka).
(2) Zavod zagotovi delovno obleko za obsojenca, ki dela na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojenca, ki dela v okviru delovne terapije. Za obsojenca, ki dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, in obsojenca, ki dela pri pravnih ali fizičnih osebah zunaj zavoda, delovno obleko zagotovi delodajalec, pri katerem obsojenec dela.
(3) Obsojenec v času, ko ne dela, ne sme nositi delovne obleke.
(1) Zavod obsojencu omogoči prhanje praviloma vsak dan.
(2) Obsojencu, ki nima sredstev za nakup osnovnih higienskih pripomočkov, te zagotovi zavod po seznamu artiklov, ki je določen s hišnim redom zavoda.
(3) Obsojencu se na njegovo prošnjo dodelita dve zavodski brisači, ki se nadomestita z novima praviloma enkrat letno.
(4) Nadzor nad higieno obsojencev in higienskimi pogoji v zavodu opravljata zdravstveni delavec in delavec zavoda, ki ga izmed članov strokovne skupine določi direktor zavoda.
Zaradi dela zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.
(pogodba o delu zunaj zavoda)
(1) Pogodba o opravljanju dela obsojenca zunaj zavoda vsebuje opis dela, ki ga bo obsojenec opravljal, višino plačila oziroma način obračunavanja opravljenega dela, delovni čas, način prevoza obsojenca na delo in z dela, plačilo stroškov zdravstvenega pregleda zaradi ugotavljanja obsojenčevih delovnih zmožnosti, obveznosti glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, način opravljanja nadzora pri delu nad obsojencem in dolžnost delodajalca, da obvešča zavod o kršitvi delovne discipline in drugih ugotovljenih nepravilnostih. Kadar se pri istem delodajalcu zaposli večje število obsojencev, zavod lahko sklene z delodajalcem eno pogodbo za več obsojencev.
(2) V pogodbi o opravljanju dela se dogovori, da zavod odstopi od pogodbe, če so pri obsojencu naknadno ugotovljeni zdravstveni razlogi za prenehanje opravljanja dela ali če se ugotovi, da je njeno izvajanje škodljivo za izvajanje obsojenčevega osebnega načrta, nevarno za red in disciplino v zavodu ali da iz drugih razlogov ni smotrno, da bi obsojenec še naprej delal zunaj zavoda.
(3) Če zavod odstopi od pogodbe o opravljanju dela, razporedi obsojenca na delo v okviru možnosti zavoda.
(1) V primeru nezgode pri delu, v kateri je bil obsojenec telesno poškodovan, direktor zavoda ustanovi tričlansko komisijo izmed delavcev zavoda, ki razišče okoliščine, pomembne za ugotovitev vzrokov in posledic nezgode, ter druge okoliščine, ki so pomembne za morebitno uveljavljanje odškodnine zaradi posledic nezgode pri delu. Eden od članov komisije je zdravstveni delavec zavoda.
(2) Komisija o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, s katerim seznani direktorja zavoda.
(1) Če bo obsojenec odpuščen s prestajanja kazni zapora pred koncem koledarskega leta, se mu določita dva dneva letnega dopusta za vsak polni mesec dela. Če je v prvem ali zadnjem mesecu delal najmanj deset dni, se mu za vsak tak mesec določi po en dan dopusta.
(2) Število dni letnega dopusta določi direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka na podlagi predloga strokovne skupine. Doba, ko obsojenec po svoji krivdi ne dela, se ne všteva v dobo za pridobitev pravice do letnega dopusta.
(3) V odločbi o odmeri letnega dopusta se navede, koliko mesecev in dni je obsojenec v koledarskem letu delal, število dni letnega in dodatnega letnega dopusta ter skupno število dni letnega dopusta.
(merila za odmero dodatnega letnega dopusta)
Obsojencu se lahko na način iz prejšnjega člena določi do šest dni dodatnega letnega dopusta, in sicer na podlagi naslednjih meril:
– prizadevanje in doseganje uspehov pri delu;
– kakovost dela;
– spoštovanje delovne discipline;
– vsakodnevno opravljanje delovnih obveznosti s polnim delovnim časom v daljšem časovnem obdobju brez zapuščanja delovnega mesta iz neupravičenih razlogov.
(koriščenje letnega dopusta)
Direktor zavoda obsojencu na njegovo prošnjo dovoli, da letni dopust koristi med koledarskim letom v višini dni, ki mu nesporno pripadajo za vsak mesec dela, v katerem je izpolnil delovno obveznost.
(odmera letnega počitka obsojencu, ki se izobražuje)
(1) Obsojencu se letni počitek odmeri praviloma ob zaključku šolskega oziroma študijskega leta. Za čas koriščenja letnega počitka obsojenec ne prejema nadomestila.
(2) Obsojencu, ki se izobražuje in hkrati dela, se odmerita letni počitek in letni dopust v skupnem trajanju največ 30 dni.
(1) Denar, ki ga obsojenec zasluži z delom, vključno z obveznim prihrankom, se hrani kot njegov depozit na depozitnem računu zavoda.
(2) Obsojenec sme z denarjem, ki ga ima na depozitu, razen z obveznim prihrankom, prosto razpolagati, pri čemer v času, ko je v zavodu, ravna v skladu z določbami hišnega reda zavoda.
X. ZDRAVSTVENO VARSTVO OBSOJENCA
(1) Zavod obsojencu omogoča zaupnost pri komunikaciji z zdravnikom, zlasti pri prijavljanju na obisk pri zdravniku, izročanju zdravstvene dokumentacije in zdravstveni obravnavi.
(2) Obsojencu se omogoči, da na svojo željo odda pisanja, ki so namenjena zdravniku, v zaprti ovojnici.
(3) Zdravstveni pregledi se opravljajo zunaj vidnega in slušnega polja delavcev zavoda, razen če je prisotnost delavca nujno potrebna za ohranitev varnosti, reda in discipline.
(zdravstvene dejavnosti zunaj zavoda)
(1) Po napotilu zdravnika zavod obsojencu omogoči zdravljenje oziroma zdravstveni pregled pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zunaj zavoda. Zdravnik obsojenca napoti na zdravljenja oziroma pregled v najbližje bolnišnice oziroma zdravstvene ustanove, razen če oceni, da je nujno potrebno, da ga napoti v točno določeno zdravstveno ustanovo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je obsojenec, ki potrebuje psihiatrično zdravljenje, napoten v Enoto za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru.
(3) Obsojenec, pri katerem so ugotovljene težave z alkoholom ali nedovoljenimi psihoaktivnimi snovmi, je lahko napoten na zdravljenje v ustrezen zdravstveni zavod ali drugo ustanovo zunaj zavoda, če glede na varnostno oceno obsojenca, z napotitvijo soglaša direktor zavoda.
(4) Če je bil obsojenec poslan na zdravljenje zunaj zavoda, direktor zavoda odredi ukrepe za preprečitev bega obsojenca, pri čemer ukrepe določi glede na njegovo varnostno oceno, mnenje zdravnika o njegovih fizičnih sposobnostih in druge pomembne okoliščine.
(1) Pristojni center za socialno delo na pobudo zavoda in v sodelovanju z obsojenko in zavodom pripravi načrt za varstvo in nego otroka v času, ko obsojenka, ki v zavodu biva skupaj z otrokom, zaradi sodelovanja na obravnavi ali zaradi drugih razlogov sama ne zmore skrbeti za otroka.
(2) Prošnjo obsojenke za podaljšanje otrokovega bivanja pri njej pošlje zavod skupaj s svojim mnenjem in osebnim spisom obsojenke generalnemu direktorju Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).
(obravnava oseb s težavami zaradi uživanja psihoaktivnih snovi ali alkohola)
(1) Obsojenca s težavami zaradi uživanja ali odvisnosti od alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi se motivira za vključitev v programe obravnave in se mu, glede na motiviranost, zagotovi možnost vključitve v takšne programe.
(2) Podrobnejše smernice obravnave iz prejšnjega odstavka sprejme generalni direktor.
(preizkus alkoholiziranosti)
(1) Preizkus alkoholiziranosti je napovedan ali nenapovedan in ga izvede pravosodni policist.
(2) Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti, se ga na njegovo zahtevo odpelje na odvzem krvi za potrebe kontrolnega preizkusa prisotnosti alkohola.
(3) Postopek preizkusa alkoholiziranosti se podrobneje uredi z navodilom, ki ga izda generalni direktor.
(1) Za namen ugotavljanja prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi obsojenec odda urin za urinski test.
(2) Urinski test je napovedan ali nenapovedan.
(3) Urinski test opravi zdravstveni delavec.
(4) Postopek oddaje urina sme trajati do ene ure od poziva na oddajo urina. V tem času lahko obsojenec pije vodo.
(5) Nezmožnost oddaje urina iz zdravstvenih razlogov obsojenec izkaže s potrdilom zdravnika specialista.
(6) Postopek urinskega testa se podrobneje uredi z navodilom o oddaji urina, ki ga izda generalni direktor.
(7) Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, se na njegovo zahtevo opravi kontrolni preizkus oddanega urina, ki se opravi v toksikološkem laboratoriju.
(obveščanje o bolezni ali hospitalizaciji)
Če obsojenec sam ni zmožen o svoji bolezni ali hospitalizaciji obvesti oseb iz pete alineje 9. člena tega pravilnika, to v njegovem imenu stori zavod.
(ravnanje v primeru obsojenčeve smrti)
(1) Če obsojenec med prestajanjem kazni zapora umre v zavodu, zavod o tem nemudoma obvesti osebo iz pete alineje 9. člena tega pravilnika, pristojnega matičarja, pristojno policijsko postajo, preiskovalnega sodnika in pristojno okrožno sodišče.
(2) Truplo pokojnega obsojenca se izroči osebam iz pete alineje 9. člena tega pravilnika. Če trupla ne prevzamejo, se pokop opravi na stroške zavoda na krajevnem pokopališču zavoda.
(3) Generalni direktor izmed delavcev generalnega urada imenuje tričlansko komisijo, ki ugotovi okoliščine obsojenčeve smrti in se opredeli tudi do pravilnosti ravnanja zavoda v zvezi z dogodkom.
XI. INVALIDSKO ZAVAROVANJE OBSOJENCA
(pomoč pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja)
Zavod obsojencu pomaga pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, zlasti tako, da mu zagotovi potrebne obrazce za prijavo škodnega primera in mu omogoči stik z institucijo, pristojno za invalidsko zavarovanje.
(poklicna rehabilitacija)
Z dovoljenjem generalnega direktorja se poklicna rehabilitacija obsojenca, glede na njegovo varnostno oceno, izvaja tudi v specializiranih zavodih za rehabilitacijo.
XII. DOPISOVANJE, PREJEMANJE POŠILJK, KI NISO PISEMSKE, SPREJEMANJE OBISKOV IN TELEFONSKI POGOVORI
(1) Obsojenec lahko pisemsko pošiljko, ki jo je treba oddati do določenega roka, odda pravosodnemu policistu ali drugi osebi v zavodu, ta pa sprejem pošiljke nemudoma potrdi na ovojnici s svojim podpisom ter jo opremi z datumom in uro prejema.
(2) Obsojenec na ovojnici pisemske pošiljke, ki jo pošilja, navede tudi svoje ime in priimek.
(3) Obsojenec pošilja in sprejema pisemske pošiljke, razen pisemskih pošiljk iz prvega odstavka tega člena, po urniku in tako, kot je podrobneje določeno v hišnem redu zavoda.
(dopisovanje med obsojenci)
(1) Če si obsojenec želi dopisovati z obsojencem, ki prestaja kazen zapora v drugem zavodu, se tako dopisovanje dovoli, če s tem soglašata direktorja obeh zavodov.
(2) Če se ugotovi, da dopisovanje iz prejšnjega odstavka škodljivo vpliva na red in disciplino ter varnost zavoda, direktor zavoda odloči, da se tako dopisovanje ne dovoli oziroma da se prekine.
(nadzor in pregled pisemskih pošiljk)
(1) Pravosodni policist opravlja nadzor nad pisemskimi pošiljkami vizualno ali s tehničnimi sredstvi.
(2) V primeru suma, da je v pisemski pošiljki nedovoljena stvar, pravosodni policist na podlagi odredbe opravi pregled pisemske pošiljke.
(3) Pravosodni policist iz prejšnjega odstavka pri vsakem pregledu pisemske pošiljke sestavi zapisnik, v katerem navede ime in priimek pošiljatelja in prejemnika, če sta napisana na zunanji strani pisemske ovojnice, razloge za pregled ter druge ugotovitve. Zapisnik se vloži v obsojenčev osebni spis.
(4) Če se v pisemski pošiljki odkrijejo nedovoljene stvari, se te odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 78. členom tega pravilnika.
(5) Če v zavod prispe pisemska pošiljka, ki jo je obsojencu poslala oseba, s katero mu dopisovanje ni dovoljeno, ali pošiljka, za katero ni mogoče ugotoviti, kdo jo je obsojencu poslal, zavod o tem obvesti obsojenca. Hkrati mu sporoči, da bo pisemska pošiljka v zavodu shranjena in mu bo izročena, ko bo odpuščen s prestajanja kazni zapora ali premeščen v svobodnejši režim.
(6) Če se pošiljatelj pisemske pošiljke iz prejšnjega odstavka naknadno ugotovi, direktor zavoda dovoli, da se ta pošiljka izroči obsojencu, če to ne ogroža varnosti, reda in discipline v zavodu in če to ni v nasprotju z obsojenčevim osebnim načrtom.
(prejemanje pošiljk, ki niso pisemske)
(1) Pošiljke, ki jih prejema obsojenec po pošti ali po obiskovalcih, ali jih obsojenec prinese v zavod ob vračanju z izhodov, morajo biti zavite in označene z naslovnikovim imenom in priimkom.
(2) V pošiljkah ni dovoljeno prejemati hitro pokvarljivih živil, pijače in živil, ki jih je treba hraniti v hladilniku ali jih pred uporabo termično obdelati, tobaka, tobačnih izdelkov in pripomočkov za kajenje, energetskih napitkov, športnih in prehranskih dodatkov.
(3) Če so v pošiljki različne stvari, med katerimi je tudi eden ali več prehrambnih artiklov, se takšna pošiljka šteje v zakonsko dovoljeno kvoto pošiljk s hrano.
(4) V hišnem redu zavoda se glede na tehnične ali druge možnosti kakovostnega opravljanja pregledov določi dopustna teža in velikost paketne pošiljke.
(5) Nadzor prinesene ali po pošti prejete pošiljke se zaradi ugotavljanja in preprečevanja vnosa nedovoljenih stvari opravi tako, da se pošiljka pred izročitvijo obsojencu v njegovi navzočnosti pazljivo pregleda.
(6) Če so obsojencu poslane nedovoljene stvari, se te odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 78. členom tega pravilnika.
Obiski obsojenca v posebej varovanem režimu so nadzorovani, obiski obsojencev v drugih režimih pa so lahko nadzorovani ali nenadzorovani.
Nadzorovani obisk se izvaja znotraj zavoda ali varovanega območja zavoda in traja največ dve uri.
Nenadzorovani obisk se izvaja znotraj zavoda ali varovanega območja zavoda in traja največ tri ure.
(način izvajanja obiskov)
(1) V skladu z možnostmi zavoda se lahko v hišnem redu določi, da se čas obiska različnih obiskovalcev obsojenca v posameznem dnevu razdeli na več povezanih ali nepovezanih časovnih enot, ki skupaj ne smejo presegati ene ure oziroma dovoljenega trajanja podeljene ugodnosti podaljšanega obiska.
(2) Obiski obsojenčevega pooblaščenca potekajo v skladu z dnevnim redom tako, kot je podrobneje določeno s hišnim redom zavoda, in smejo trajati največ tri ure. Obisk konzularnega predstavnika države, katere državljan je obsojenec, ali države, ki varuje njegove koristi oziroma predstavnikov uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, lahko traja tudi več kot tri ure, zlasti če ga poredko obiščejo.
(3) Če način izvajanja obiska to omogoča, sme obsojenec neposredno od obiskovalcev prejemati le denar, in sicer tako, kot je določeno v 57. členu tega pravilnika.
O prekinitvi obiska ustno odloči pravosodni policist, ki nadzira obiske.
(omogočanje telefonskih pogovorov)
(1) Zavod zagotavlja zasebnost telefonskih pogovorov obsojencev z določitvijo polja diskretnosti, s fizičnimi preprekami ali drugimi podobnimi ukrepi.
(2) Zavod v okviru tehničnih možnosti obsojencu omogoča video telefonski stik v skladu s hišnim redom.
(prejemanje denarja v gotovini)
(1) Obsojenec sme prejemati denar v gotovini neposredno od obiskovalcev ali preko pošiljk v znesku, ki je določen s hišnim redom zavoda.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme obsojenec prejeti v enem dnevu od obiskovalcev ali preko pošiljk denar v višjem znesku, če izkaže, da ga potrebuje za dovoljen namen. V tem primeru se denar, ki presega dovoljeni znesek, shrani v zavodski blagajni.
(vnos in posedovanje tehnične naprave ter elektronsko komuniciranje)
(1) Tehnično napravo pred začetkom njene uporabe na stroške obsojenca tehnično pregleda oseba, ki za zavod opravlja pregled tehničnih predmetov.
(2) Naprava iz prejšnjega odstavka se ponovno pregleda v primeru suma zlorabe. V tem primeru zavod predhodno založi stroške pregleda in jih v primeru ugotovljene zlorabe zaračuna obsojencu.
(3) S pregledom naprav iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja in preprečuje vnos nedovoljenih stvari ter pripomočkov ali sestavnih delov naprav, ki lahko omogočajo nedovoljene načine elektronskega komuniciranja.
(4) Oseba, ki za zavod opravlja pregled tehničnih predmetov, opravi pregled iz prvega in drugega odstavka tega člena tako, da pregleda samo tehnično strukturo naprave in ne vpogleda v podatke in druge vsebine v napravi.
(5) Direktor zavoda obsojencu na njegovo prošnjo dovoli posedovanje in uporabo sredstva za elektronsko komunikacijo, če so v zavodu zagotovljeni tehnični pogoji za uporabo te naprave in če se ocenjuje, da njena uporaba ne bo ogrožala varnosti v zavodu in zunaj njega.
(6) Če obsojenec zlorabi napravo tako, da z njo ogroža varnost v zavodu ali zunaj njega, se mu naprava odvzame in se z njo ravna v skladu z 78. členom tega pravilnika.
(1) Stik obsojenca z mediji dovoli direktor zavoda in se uresničuje prek dopisovanja, obiskov ali telefonskih pogovorov.
(2) Kot medij se po tem pravilniku štejejo mediji, ki so vpisani v razvid medijev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
(3) Odločanje o stiku obsojenca z mediji se začne na prošnjo obsojenca ali na pobudo medija po predhodno pridobljenem soglasju obsojenca.
(4) Pri odločanju o stiku obsojenca z mediji se razlogi varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij presojajo zlasti glede na namen stika, obsojenčevo varnostno oceno, morebitne odprte kazenske postopke, odprte pritožbene postopke po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, režim prestajanja kazni zapora, odnos do storjenega kaznivega dejanja, odnos do kazni in pomembnost stika za javno mnenje.
(5) Odločitev glede stika z mediji se zapiše v obsojenčev osebni spis. Zavod o odločitvi in razlogih zanjo obvesti generalni urad.
XIII. UGODNOSTI OBSOJENCA
(1) Prošnjo obsojenca za podelitev ugodnosti predhodno obravnava strokovna skupina, ki svoj predlog skupaj s prošnjo obsojenca posreduje direktorju zavoda.
(2) O podelitvi ugodnosti odloča direktor zavoda.
(3) Ugodnosti, ki so podeljene obsojencu, se vpisujejo v njegov osebni spis.
(1) Pri odločanju o utemeljenosti podelitve posamezne ugodnosti se presojajo okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe podeljene ugodnosti, zlasti pa obsojenčev odnos do kaznivega dejanja in žrtve kaznivega dejanja, povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, uspeh v programu obravnave in že prestani del kazni zapora.
(2) Pri podeljevanju ugodnosti, ki jih obsojenec koristi zunaj zavoda, se praviloma ravna v skladu z načelom postopnosti.
(izhod iz zavoda s spremstvom)
(1) Ugodnost izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe traja največ 12 ur s tem, da se pri določitvi časa trajanja izhoda upošteva predviden čas opravila in oddaljenost zavoda od kraja, v katerega je namenjen obsojenec.
(2) Stroški izhoda v spremstvu pooblaščene uradne osebe se obračunavajo v skladu z internimi akti, ki veljajo za povračila, nadomestila in druge prejemke za zaposlene v državni upravi.
(prosti izhod in izraba letnega dopusta zunaj zavoda)
(1) Ugodnosti prostih izhodov iz zavoda in delne ali popolne izrabe letnega dopusta zunaj zavoda se obsojencu praviloma podelijo po prestani četrtini kazni zapora, vendar ne pred eno petino prestane kazni.
(2) Obsojencu, ki je obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja z elementi nasilja, kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami, ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ter obsojencu, ki je predhodno že bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ugodnosti iz prejšnjega odstavka praviloma podelijo po prestani polovici kazni zapora.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obsojencu, ki je kazen zapora nastopil sam, se ugodnosti prostih izhodov iz zavoda in delne ali popolne izrabe letnega dopusta zunaj zavoda praviloma podelijo po prestani petini kazni zapora.
(4) Obsojencu, ki mu je podeljena ugodnost prostega izhoda, lahko generalni direktor na njegovo prošnjo, in po predhodni pridobitvi mnenja zavoda, dovoli odhod iz države.
(izraba letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda)
(1) Obsojencu, ki mu je podeljena ugodnost izrabe letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda, direktor zavoda dovoli izrabo dopusta ali počitka v času, kot ga navede obsojenec, zlasti če ga namerava izrabiti za opravljanje nujnih ali neodložljivih del, urejanja družinskih razmer ter urejanja zadev za normalno vključitev v življenje na prostosti po odpustu s prestajanja kazni zapora.
(2) Obsojencu, ki koristi letni dopust ali letni počitek zunaj zavoda, pa ga do prvega dne dela prostega dneva še ni v celoti izkoristil, sme zavod v času dela prostih dni do prvega naslednjega delavnika podeliti ugodnost prostega izhoda ali ugodnost izrabe neplačanega letnega dopusta zunaj zavoda, če v mesecu, ko je na letnem dopustu ali letnem počitku, še ni izkoristil dovoljenega števila prostih izhodov oziroma določenega števila dni neplačanega letnega dopusta v enem letu v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(3) Obsojencu, ki koristi letni dopust ali letni počitek zunaj zavoda, se ta zaradi bolezni prekine, če se v času bolezni vrne v zavod.
(podeljevanje ugodnosti prostih izhodov)
(1) Obsojencu, ki kazen zapora prestaja v posebej varovanem režimu, se ugodnost prostega izhoda ne podeli.
(2) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora v zaprtem režimu, se podeli ugodnost prostega izhoda iz zavoda do dvakrat mesečno. Če podeljenih ugodnosti ne zlorablja, se mu ta ugodnost podeli do trikrat mesečno.
(3) Obsojencu iz prejšnjega odstavka, ki je bil obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja iz malomarnosti, se podeli ugodnost prostega izhoda iz zavoda do štirikrat mesečno.
(4) Ugodnost prostega izhoda iz zavoda se obsojencu, ki prestaja kazen zapora v polodprtem režimu, podeli do štirikrat mesečno.
(5) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora v odprtem režimu, se ta ugodnost podeli do petkrat mesečno.
(osebna prtljaga obsojenca ob vračanju v zavod)
(1) Zaradi preprečevanja ogrožanja reda in varnosti v zavodu sme obsojenec ob vračanju iz zunajzavodske ugodnosti izhoda v zavod imeti v osebni prtljagi le dovoljene stvari, ki jih je ob samem vstopu v zavod mogoče temeljito varnostno pregledati. Seznam stvari se določi v hišnem redu zavoda.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka izjemoma dovoli obsojencu tudi vnos tehničnih ali drugih stvari, ki jih ob samem vstopu v zavod ni mogoče temeljito varnostno pregledati, če za to ne obstajajo varnostni zadržki.
(nevrnitev iz zunajzavodske ugodnosti ali namenskega izhoda)
(1) Če se obsojenec z zunajzavodske ugodnosti ali namenskega izhoda ne vrne na dan, ki je določen v dovolilnici, se od poteka tega dneva dalje šteje, da je na begu.
(2) Direktor zavoda oziroma v njegovi odsotnosti pravosodni policist, ki vodi izmeno, v 12 urah po koncu dneva, ki je določen v dovolilnici, izda odredbo za tiralico v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
XIV. PREMESTITEV OBSOJENCA IN PREKINITEV PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA
(odločanje o premestitvi)
(1) Postopek za premestitev obsojenca znotraj zavoda se začne na predlog strokovne skupine, postopek za premestitev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa na obrazloženi predlog direktorja zavoda.
(2) Kadar direktor zavoda, v katerega je napoten obsojenec s strani sodišča, zaradi prezasedenosti ne more zagotavljati varnosti, reda in discipline ter dostojnega bivanja obsojencu, to nemudoma sporoči generalnemu direktorju, ki ustno odloči, da obsojenec nadaljuje s prestajanjem kazni v zavodu, v katerem se nahaja, ali da se ga premesti v tisti zavod, v katerem se bo obsojencu lahko zagotovilo dostojno bivanje in varno prestajanje kazni.
(prošnja za prekinitev kazni)
Obsojenec, ali z njegovo privolitvijo njegovi ožji družinski člani, rejnik ali skrbnik vloži prošnjo za prekinitev prestajanja kazni zapora, v zavodu, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora. Prošnji se priložijo dokazila o zatrjevanih dejstvih, zaradi katerih naj bi se prestajanje kazni zapora prekinilo.
(nesposobnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb)
Nesposobnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb se kaže tako, da se obsojenec kljub osebnim prizadevanjem in s pomočjo ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati, hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati osnovnih življenjskih opravil, neizogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
(nevrnitev iz prekinitve prestajanja kazni)
(1) Če obsojenec na dan, ki je določen v odločbi o prekinitvi prestajanja kazni, ne pride v zavod, se od poteka tega dneva dalje šteje, da je na begu.
(2) Direktor zavoda oziroma v njegovi odsotnosti pravosodni policist, ki vodi izmeno, v 12 urah po koncu dneva, ki je določen v odločbi o prekinitvi prestajanja kazni, izda odredbo za tiralico v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
XV. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC TER PRITOŽBE OBSOJENCA
(varstvo pravic, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo)
(1) Pritožbo zaradi kršitev pravic ali drugih nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, lahko obsojenec zaradi hitrejšega postopanja naslovi tudi na zavod, ki pripravi poročilo, v katerem se opredeli do vseh pritožbenih navedb in ga odstopi v pristojno reševanje generalnemu direktorju.
(2) Generalni direktor obsojenca pisno seznani z ugotovitvami in morebitnimi ukrepi na podlagi pritožbe in ga hkrati pouči, da ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje, če se z odločitvijo generalnega direktorja ne strinja.
(podajanje in sprejemanje vlog)
(1) Če je obsojenec nepismen ali ni sposoben sam sestaviti vloge, s katero želi uveljavljati svoje pravice po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko poda vlogo ustno na zapisnik v zavodu.
(2) Zavod na zapisnik ni dolžan sprejeti vloge, s katero obsojenec očitno žali delavce zavoda.
(1) Medsebojni odnosi obsojencev morajo biti strpni in spoštljivi. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupin ali posameznikov nad drugimi skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.
(2) Obsojenec, ki je bil deležen nedopustnih ravnanj iz prejšnjega odstavka, lahko to prijavi pristojnemu delavcu zavoda.
(3) Obsojenci morajo imeti spoštljiv odnos tudi do delavcev zavoda.
Obsojenec se sme oddaljiti od zavoda ali delovnega mesta samo z dovoljenjem pristojnega delavca zavoda.
Kršitev predpisov o izvrševanju kazenskih sankcij ali hišnega reda, ki jo stori obsojenec in nima znakov disciplinskega prestopka, obravnava strokovna skupina. Ugotovitve se zabeležijo v obsojenčevem osebnem spisu.
(1) Med prestajanjem kazni zapora sme imeti obsojenec pri sebi stvari, ki omogočajo varno in funkcionalno bivanje v zavodu in ne motijo drugih obsojencev.
(2) Med prestajanjem kazni zapora sme imeti obsojenec pri sebi zlasti obleko, obutev, spodnje perilo, nogavice, brisače, posteljnino, toaletne potrebščine, denarnico, s hišnim redom dovoljeno količino denarja, ključe, očala, dokumente, fotografije, nakit, pribor za pisanje, pribor za šivanje, tobačne izdelke in pribor za kajenje ter knjige, časopise in drugo literaturo.
(3) Stvari iz prejšnjega odstavka in druge stvari, ki niso v skladu s prvim odstavkom tega člena, so nedovoljene stvari.
(4) Tehnične stvari, ki so obsojencu dovoljene, ta poseduje na lastno odgovornost.
(5) Seznam stvari iz prvega odstavka tega člena, način in postopek vnosa stvari ter njihovo količinsko omejitev določi zavod s hišnim redom.
(ravnanje z nedovoljenimi stvarmi)
(1) Nedovoljene stvari, ki se najdejo med prestajanjem kazni, se obsojencu odvzamejo. O odvzetih stvareh se obsojencu izda potrdilo, v katerem so te stvari opisane. Drugi izvod potrdila se hrani v zavodu.
(2) O odvzetih stvareh, ki so last zavoda, se potrdilo ne izda.
(3) Odvzeti denar se popiše in se hrani v zavarovani depozitni blagajni zavoda. Obsojenec lahko denar, ki ni predmet disciplinskega ali kazenskega prestopka, izroči osebam zunaj zavoda. Druge odvzete nedovoljene stvari se hranijo v prostorih zavoda. Odvzeta hrana se po preteku enega tedna komisijsko uniči.
(4) Stvari, ki so bile namenjene ali uporabljene pri napadih, poskusih pobegov, pobegih, uporabi nedovoljenih psihoaktivnih snovi in podobnih dogodkih ter niso last obsojenca ali predmet kaznivega dejanja ali prekrška, se hranijo v zavodu, izročijo pristojnim organom ali pa se komisijsko uničijo.
(5) Tričlansko komisijo, pristojno za uničenje stvari, imenuje direktor zavoda izmed delavcev zavoda. O opravljenem uničenju se naredi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(vabljenje na disciplinsko obravnavo)
(1) Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka ali od njiju pooblaščena oseba po prejemu predloga za začetek disciplinskega postopka določi rok za disciplinsko obravnavo in ga pisno sporoči obsojencu, zoper katerega je podan predlog za disciplinski postopek. Hkrati ga tudi pouči, da lahko na svoje stroške najame pooblaščenca, ki ga bo zagovarjal v disciplinskem postopku.
(2) Vabilo na disciplinsko obravnavo se vroči pričam v istem roku kot obsojencu.
Na disciplinski obravnavi se lahko zaslišijo tudi morebitne priče, ki jih predlaga obsojenec oziroma predlagatelj disciplinskega postopka. Priča se zunaj disciplinske obravnave zasliši brez navzočnosti obsojenca, ki je v postopku, če se ta v njegovi navzočnosti ne želi izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govorila resnice.
(izrekanje disciplinske kazni)
Vse disciplinske kazni, izrečene obsojencu, se vpišejo v njegov osebni spis.
(določanje vrste discipline kazni)
Pri določanju vrste disciplinske kazni se upošteva tudi obsojenčevo zdravstveno stanje.
(izdaja odločbe o izrečeni disciplinski kazni)
(1) Odločba o izrečeni disciplinski kazni se obsojencu vroči v osmih delovnih dneh po zaključeni obravnavi.
(2) Če se obsojenec pritoži zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka takoj, najpozneje pa naslednji delovni dan po prejemu, opravi preizkus pritožbe v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jo odstopi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Pritožbi priloži vse dokumente, ki se tičejo zadeve.
(odmerjanje dolžine oddaje v samico)
Disciplinska kazen oddaje v samico se odmeri za najkrajši možni čas, s katerim je mogoče doseči namen disciplinskega kaznovanja, kar se oceni zlasti glede na vedenje obsojenca po storjenem disciplinskem prestopku in težo posledic prestopka.
(izvršitev disciplinske kazni oddaje v samico)
(1) Disciplinska kazen oddaje v samico se izvede tako, da obsojenec prebiva sam v določenem prostoru, razen ob obiskih in med dvournim bivanjem na prostem.
(2) Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico so obsojencu zagotovljeni ustrezni higienski in zdravstveni pogoji. Samica je opremljena s posteljo, mizo in stolom ter sanitarijami.
(3) Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico obsojenca poleg zdravnika ali zdravstvenega delavca zavoda dnevno obiskuje tudi delavec zavoda, ki ga določi direktor zavoda.
(ocena in poravnava škode)
(1) Če obsojenec zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, se ta oceni po dejanski vrednosti poškodovane ali uničene stvari na dan škodnega primera.
(2) Če povzroči škodo več obsojencev, se smiselno uporabljajo splošni predpisi o odškodninski odgovornosti povzročiteljev škode.
(3) Povzročeno škodo ugotavlja pooblaščena oseba zavoda, ki o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik in zbere dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino škode. Z ugotovitvami seznani direktorja zavoda.
(4) Če obsojenec ne povrne škode v roku, ki ga določi direktor zavoda, zavod začne postopek za plačilo odškodnine pri pristojnem sodišču in o tem obvesti generalni urad.
XVII. POMOČ OBSOJENCU ZA SOCIALNO VKLJUČEVANJE PO ODPUSTU
(1) Generalni urad si prizadeva, da obravnava obsojencev temelji na priznanih sodobnih strokovnih metodah dela psihološke, socialne, pedagoške, sociološke in drugih strok.
(2) Strokovni delavci zavoda si prizadevajo, da si zaprta oseba v času odvzema prostosti pridobi ustrezne vzorce vedenja, načine razreševanja konfliktov in komunikacije ter si pridobi druge sposobnosti, potrebne za uspešno vključitev v družbo.
(3) Obsojenci, ki vztrajno motijo izvajanje posameznih programov obravnave, so lahko iz njih izključeni.
(1) V obsojenčevem osebnem načrtu se opredelijo predvsem konkretne aktivnosti, ravnanja, vedenje in sodelovanje v procesu obravnave ter načrt socialnega vključevanja po odpustu. Načrt socialnega vključevanja, ki je del obsojenčevega osebnega načrta, vsebuje načrtovane aktivnosti obsojenca in strokovnih delavcev med prestajanjem kazni zapora, ki so usmerjene v pripravo obsojenca na življenje po prestani kazni zapora in morebitne ukrepe po prestani kazni.
(2) Obsojenčev osebni načrt se v procesu obravnave dopolni ali spremeni, če se za to pokažejo utemeljeni strokovni razlogi.
(3) Spremenjen osebni načrt obsojenca se pripravi v sodelovanju z obsojencem. Obsojencu je dana možnost, da se s spremenjenim osebnim načrtom seznani in ga podpiše.
(vključevanje prostovoljcev)
(1) Zavod si prizadeva obsojencu zagotoviti prostovoljca, če obsojenec zanj zaprosi.
(2) Zavod lahko tudi sam predlaga obsojencu pomoč prostovoljca, če obsojenec potrebuje pomoč pri zdravljenju odvisnosti, pri izobraževanju ali če strokovna skupina oceni, da bo to koristno za učenje novih spretnosti in socialnih veščin ter občutek varnosti in sprejetosti v družbi.
(neposreden stik z obsojencem)
Zavod zaradi oblikovanja in načrtovanja socialnega vključevanja po odpustu obsojenca omogoča neposreden stik z obsojencem strokovnim delavcem pristojnega centra in drugim organom in organizacijam, ki zagotavljajo zaposlitev, nastanitev, ter javnim zavodom s področja zdravstva in izobraževanja.
(izobraževanje zunaj zavoda)
(1) Obsojencu, ki se izobražuje ali poklicno usposablja v organizacijah zunaj zavoda, zavod omogoči obiskovanje predavanj in drugih učnih aktivnosti, če je to v skladu z obsojenčevim osebnim načrtom.
(2) Obsojencu iz prejšnjega odstavka zavod omogoči obiskovanje predavanj in drugih učnih aktivnosti brez spremstva pravosodnih policistov, razen če iz varnostne ocene izhaja, da je spremstvo pravosodnih policistov potrebno.
(3) Obsojenec, ki se izobražuje zunaj zavoda, zavodu plača stroške spremstva iz prejšnjega odstavka.
(4) Obsojencu, ki ni po svoji krivdi brez sredstev, se spremstva omogočijo na stroške zavoda.
XVIII. POGOJNI IN PREDČASNI ODPUST
(1) K obsojenčevi prošnji za pogojni odpust oziroma predlogu direktorja zavoda za pogojni odpust obsojenca zavod poda poročilo, ki vsebuje:
– obsojenčeve osebne podatke;
– podatke o kaznivem dejanju in kazni;
– podatke o odnosu obsojenca do kaznivega dejanja oziroma do oškodovanca kaznivega dejanja ter podatke o povrnitvi škode oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem;
– podatke o obsojenčevem vedenju in vedenjskih ter osebnostnih spremembah med prestajanjem kazni zapora;
– podatke o njegovem zdravstvenem stanju;
– podatke o obsojenčevi družini in njenih socialnih razmerah;
– podatke o zagotavljanju pogojev za življenje na prostosti;
– podatke o tem, v kateri fazi so morebitni drugi uvedeni kazenski postopki;
– podatke iz kazenske evidence.
(2) Poročilo poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi opredelitev razlogov, zaradi katerih se utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, oziroma razloge, zaradi katerih se ocenjuje, da bi obsojenec lahko ponavljal kazniva dejanja, in predlog zavoda glede rešitve obsojenčeve prošnje.
(zasedanje komisije za pogojni odpust)
(1) Komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija) zaseda na rednih sejah praviloma na sedežu zavoda oziroma oddelka zavoda. Pri rednih sejah komisije so navzoči direktor zavoda in vodje oddelkov, po potrebi pa tudi ostali strokovni delavci. Obsojenec je lahko na seji komisije navzoč do glasovanja o njegovi prošnji.
(2) Če po posredovanju poročila iz prejšnjega člena nastanejo nove okoliščine, zavod predloži komisiji dopolnjeno poročilo. Komisija to poročilo upošteva, če ga prejme najmanj tri dni pred predvidenim zasedanjem. Če zavod v tem roku dopolnjenega poročila ne more pripraviti, o tem obvesti komisijo, ta pa odloži odločanje do seznanitve članov komisije z dopolnjenim poročilom in o pogojnem odpustu odloči na dopisni seji.
(3) Komisija vabi obsojence na sejo z vabilom, ki ga pošlje zavodu najmanj 14 dni pred predvidenim zasedanjem komisije. Zavod vabilo nemudoma po prejemu objavi na oglasnih deskah. Zavod lahko na oglasnih deskah objavi tudi rok, v katerem obsojenci napovejo svojo navzočnost na seji.
(pošiljanje odločbe o predčasnem odpustu)
Zavod pošlje izvod odločbe o predčasnem odpustu ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
XIX. ODPUST OBSOJENCA IN POMOČ PO PRESTANI KAZNI ZAPORA
(načrt socialnega vključevanja)
(1) Zavod obsojenca spodbuja in mu omogoči, da tudi sam aktivno sodeluje pri uresničevanju načrta socialnega vključevanja in programu potrebnih ukrepov za pomoč pri njegovi vključitvi v družbo po prestani kazni. Za namen uresničevanja načrta socialnega vključevanja zavod obsojencu omogoči izhod iz zavoda, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom.
(2) Zavod obsojenca, za katerega iz programa potrebnih ukrepov za pomoč obsojencu pri vključitvi v družbo po prestani kazni za obsojenca izhaja, da bi lahko bil upravičen do socialne pomoči, obvesti, da lahko en mesec pred mesecem odpusta pri pristojnem centru zaprosi za denarno socialno pomoč po predpisih s področja socialnega varstva.
Pred odpustom iz zavoda obsojenca pregleda zdravnik, ki ugotovitve o zdravstvenem stanju obsojenca vpiše v njegov zdravstveni karton.
(1) Preden obsojenec zapusti zavod, se mu izročijo njegove stvari, denar, pošiljke iz petega odstavka 49. člena tega pravilnika in potrdilo o odpustu iz zavoda.
(2) O izročenih stvareh oziroma predmetih iz prejšnjega odstavka se izda potrdilo, v katerem so te stvari oziroma predmeti opisani. Prejem izročenih stvari oziroma predmetov iz prejšnjega odstavka obsojenec potrdi s podpisom potrdila. Izvod potrdila se hrani v zavodu, drug izvod pa se izroči obsojencu.
(nadzor ministrstva in nadzor predsednika okrožnega sodišča)
(1) Pri opravljanju nadzora glede zakonitega ravnanja z obsojenci delavec ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča vpogledata v spise obsojencev in drugo potrebno dokumentacijo zavoda ter opravljata razgovore z obsojenci in delavci zavoda.
(2) Nadzor se lahko izvede tudi brez predhodnega obvestila zavodu, v katerem se bo nadzor opravljal, pri čemer se ravna tako, da ni oteženo izvajanje nalog zavoda.
(3) O ugotovitvah nadzora ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča sestavi pisno poročilo in ga pošlje zavodu, v katerem je bil nadzor opravljen, generalnemu uradu in ministru, pristojnemu za pravosodje.
(4) Ob ugotovljenih nepravilnostih pri opravljenem nadzoru poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi način in rok za njihovo odpravo.
(5) Generalni urad v enem mesecu od prejema poročila iz tretjega odstavka pripravi odzivno poročilo, ki vsebuje informacije o ukrepih v zvezi z ugotovitvami opravljenega nadzora.
(interni nadzor generalnega urada)
(1) Izvajanje internega nadzora generalnega urada obsega vsa področja dela zavodov, zlasti pa ugotavljanje o:
– zakonitosti dela in zagotavljanju ter varovanju človekovih pravic obsojencev;
– ustreznosti podeljevanja ugodnosti in pravilnosti vodenja disciplinskih postopkov;
– pravilnosti vodenja strokovnih obravnav obsojencev in pomoči po odpustu ter
– pravilnosti zaposlovanja in izobraževanja obsojencev.
(2) Pri izvajanju internega nadzora delavci generalnega urada lahko opravljajo razgovore z obsojenci in delavci zavoda.
(3) O ugotovitvah internega nadzora generalni urad sestavi pisno poročilo in ga pošlje zavodu.
(4) Ob ugotovljenih nepravilnostih pri izvedenem internem nadzoru poročilo vsebuje tudi način in rok za njihovo odpravo.
(5) Poročilo, v katerem so podana priporočila za nadaljnje ravnanje, se pošlje vsem zavodom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 42/16).
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-300/2018
Ljubljana, dne 17. julija 2019
EVA 2018-2030-0033
