Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 7. seji dne 2. 7. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Začret – območje ZA-6-1
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) Mestni svet Mestne občine Celje sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Začret – območje ZA-6-1 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 158-2017, ki ga je izdelal biro Urbanisti, d.o.o., Celje.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
(1) Območje OPPN zajema zemljišče v naselju Začret, in sicer med lokalno cesto Celje vzhod–Ljubečna, zaščitenim gozdom in cesto na Teharje v Mestni občini Celje.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Trnovlje: 1022/17, 1028/23, 1028/18, 1028/44, 1028/8, 1028/21, 1028/10, 1022/15, 1028/43, 1028/31 in 1028/17.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN je veliko 1,5 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Predmet izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo novih stanovanjskih stavb in nezahtevnih ter enostavnih objektov na še nepozidanih površinah znotraj območja OPPN.
(2) Območje OPPN je veliko 1,5 ha. Na novo je zasnovanih 17 parcel, namenjenih gradnji, na katerih je možna gradnja stanovanjskih stavb.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev območja OPPN ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjskih objektov ter za umestitev potrebne gospodarske infrastrukture.
(4) Izgradnja stavb je možna postopoma, pri čemer je potrebno območje OPPN najprej komunalno in prometno urediti.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj naselja Začret. Obravnavana zemljišča predstavljajo zaokrožitev in zapolnitev naselja in omogočajo izgradnjo in dopolnitev stanovanjske ponudbe.
(2) Prometno se območje naveže na že obstoječo lokalno cesto.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe, kot so samostojne hiše, dvojčki ali vrstne hiše, v katerih se nahaja eno stanovanje; klasifikacija dejavnosti 1110,
– dvostanovanjske stavbe, kot so samostojne ali vrstne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji; klasifikacija dejavnosti 1121.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(3) V stanovanjskih stavbah iz tega člena dejavnosti niso dopustne, razen intelektualne dejavnosti.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometna ureditev,
– urejanje zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
(3) Dovoljena je gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb; klasifikacija dejavnosti 1110 in 1121. Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji, je dovoljena gradnja ene stavbe. Stavbe so etažnosti do največ klet, pritličje in nadstropje ali klet, pritličje in mansarda. Streha mora biti v primeru etažnosti klet, pritličje in mansarda dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 40° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, kolenčni zid pa ne sme biti višji od 1.40 m. Pri etažnosti klet, pritličje in nadstropje pa je lahko streha zgolj ravna oziroma enokapnica z naklonom do 7°. Okvirna lega posamezne stavbe je prikazana v grafičnih načrtih. Maksimalni tlorisni gabariti stavb niso posebej določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4
Barve fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa.
Minimalni odmiki od sosednjih parcel, namenjenih gradnji, znašajo 4 m, v primeru manjših odmikov je zahtevano soglasje lastnika. Za odmike od javnih cest je potrebno upoštevati smernice upravljavca. Kota pritličja naj sledi koti obstoječega terena, pri čemer je možno nadvišanje ali znižanje do največ 0,20 m.
(4) Zunanja ureditev:
– V pasu širine 4,00 metrov vzhodno in zahodno od roba predvidene dovozne ceste je obvezna zasaditev nizkih grmovnic, ki ne smejo zmanjševati preglednosti ceste;
– Obvezna je ureditev okolice objektov, ki naj bo urejena in ozelenjena. Dovoljena je zasaditev avtohtone drevesne vegetacije. Lastnik mora upoštevati načela varstva okolja in ne sme uporabljati škropiv.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Dovoljena je postavitev ograje okoli posameznih parcel, namenjenih gradnji, in sicer v enotni višini 1,50 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. V pasu širine 4,00 metrov vzhodno in zahodno od roba predvidene dovozne ceste je dovoljena postavitev zgolj transparentnih ograj, ki ne smejo zmanjševati preglednosti ceste;
– V grafičnem načrtu št. 4: ''Zazidalna situacija'' je določeno območje umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer garaž, ut in nadstreškov. Tako je na tem območju znotraj vsake parcele, namenjene gradnji dovoljena postavitev po največ ene garaže in ene ute, vsakega v velikosti do 50 m². Namesto garaže je dovoljena postavitev nadstreška;
– Na celotnem območju parcele, namenjene gradnji, je dovoljena postavitev bazena v velikosti do največ 50 m², pri čemer mora biti v celoti vkopan. Odmik bazena od sosednjih zemljišč je najmanj 2,0 m. Za odmike od javnih cest je potrebno upoštevati smernice upravljavca;
– Na zahodnem delu parcele s št. 1028/8, ki funkcionalno pripada k že zgrajeni stavbi na parc. št. 1900 in 1028/8 ter na parcelah št. 1028/31 in 1028/17, ki funkcionalno pripadajo k že zgrajeni stavbi na parc. št. 1028/16 in 1899, vse k.o. Trnovlje, je v okviru legalno zgrajenih objektov dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov pod zgoraj napisanimi pogoji.
(6) Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Dostop do območja je omogočen preko obstoječe lokalne ceste Začret–Ljubečna, št. odseka 034122, ki poteka severno od območja OPPN. Na novo je previdena dovozna cesta, s tremi slepimi kraki proti zahodu, ki se na severu priključi na obstoječo lokalno cesto. Nova dovozna cesta poteka v smeri sever–jug, kraki v smeri vzhod–zahod, nanj pa so načrtovani priključki do posameznih parcel, namenjenih gradnji. Iz obravnavanega območja je možno zagotoviti prometno dostopnost do sosednjih zemljišč na zahodnem robu. Širina nove dovozne ceste je minimalno 5,00 metrov z 0,5 metra široko obojestransko bankino, skupaj torej 6,00 metrov. Na skrajnem južnem delu predvidene dovozne ceste je potrebno izgraditi obračališče za intervencijska in komunalna vozila.
(2) Znotraj vsake parcele namenjene gradnji je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti za enostanovanjsko stavbo ter 4 za dvostanovanjsko. Znotraj območja OPPN je potrebno zagotoviti vsaj 4 javna parkirna mesta za obiskovalce.
(energetska infrastruktura)
(1) Električna energija za napajanje območja OPPN je predvidena iz transformatorske postaje TP Farma Žepina 250 kVA. Pred priključitvijo predvidenih objektov na nizkonapetostne zbiralnice je potrebno preurediti nizkonapetostne zbiralnice v smislu razširitve z novo prostostoječo omarico ob TP. Za napajanje predvidenega območja OPPN se na dveh lokacijah v območju postavijo dve razdelilni elektro omarici R1 in R2, ki se napajata iz transformatorske postaje s kablom EAY2Y-J 4x150+1,5 mm2 (omarica R2 se napaja iz omarice R1 s kablom EAY2Y-J 4x150+1,5 mm2). Pri vsakem stanovanjskem objektu je predvidena izvedba priključno merilne omarice PMO, ki se napaja iz razdelilne omarice R1 oziroma R2 s kablom EAY2Y-J 4x70+1,5 mm2. Kabelska kanalizacija se izvede iz cevi DWP Ø110 mm, na lomih tras in pred omaricami se predvidijo kabelski jaški.
(2) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt – načrt električnih inštalacij in električne opreme (Elektro projekt, d.o.o., julij 2018) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca za priklop na električno energijo.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja (v nadaljevanju TK). Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe.
(2) Za nove trase TK vodov se naj predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički. Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih.
(3) Predvidena je izgradnja kabelsko komunikacijskega sistema, na katerega bo možna priključitev načrtovanih objektov na obstoječe KKS omrežje na tehnično določeni točki, ki jo definira upravljavec. Priključitev kabelske kanalizacije do ožjega območja je izvedljiva z umestitvijo cevi premera Ø110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških. Dovodna cev KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø50 mm.
(1) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala oziroma je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Za prestavitev javne kanalizacije je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od stene javnega kanala, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je predvidena fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječo javno kanalizacijo na mestu, kjer trenutno ni revizijskega jaška. Zato se na mestu priključitve predvidi nov nasadni revizijski jašek. Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitve, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta.
(3) Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko cevnega zadrževalnika spelje v površinski odvodnik – v neimenovan pritok Ložnice, severno od obravnavanega območja. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.
(4) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predvideno kanalizacijo, tako fekalno kot meteorno, izdelati načrt in si zanj pridobiti soglasje upravljavca. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.
(1) Na območju obravnavanega OPPN se nahaja javni vodovod LŽ DN/ID 250 mm, ki se prestavi izven območja gradnje stavb v predvideno dovozno cesto, najmanj 4 m od načrtovanih objektov.
(2) Obravnavano območje se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Pri projektiranju so upoštevane tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Predvidena sta dva nadzemna hidranta v medsebojni razdalji največ 80 m, ki se priključita na prestavljeni vodovod DN/ID 250 mm. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograje ali drogov.
(3) Za oskrbo objektov z vodo je predvideno novo vodovodno omrežje, ki se priključi na prestavljen javni vodovod LŽ DN/ID 250 mm in na obstoječi javni vodovod PVC DN/OD 200 mm in se s tem zagotovi sistem vodovoda brez slepih vodov. Vodomeri za enostanovanjske hiše se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.
(4) Predvideni objekti so oddaljeni najmanj 3 m od osi vodovoda. Pri nadaljnjem projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(5) Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt in si zanj pridobiti soglasje upravljavca. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.
(1) Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celje je na obravnavanem območju energetska oskrba zagotovljena iz obstoječega plinovodnega omrežja zemeljskega plina. Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ima severno od obravnavanega območja zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje.
(2) Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom je predvidena priključitev na obstoječe distribucijsko omrežje z dogradnjo sekundarnega plinskega omrežja in izgradnjo hišnih priključkov.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, tehnične predpise in smernice operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(obveznost priključevanja)
Predvidene stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Če se na območju OPPN ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj, lastnik zemljišča, drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnih, investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Vse načrtovane stavbe se bodo priključile na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestno telo ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
(1) Za obravnavano območje veljajo mejne dnevne vrednosti kazalcev hrupa 55 dBA in mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa 45 dBA.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno – odjemno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob dovoznih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Ta mesta se umestijo neposredno ob servisno-dovozne ceste. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zbirna odjemna mesta se lahko izvedejo v potopni obliki, vendar zgolj pod pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN je določeno območje za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 metra.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
Ureditveno območje leži neposredno ob gozdu, ki je uvrščen med gozdove s posebnim namenom v Mestni občini Celje, zato je potrebno pri projektiranju in izvedbi upoštevati posebne pogoje odloka, ki ureja režim gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Celje. S tem so v pasu ene sestojne višine od gozdnega roba mogoči le izjemni posegi. V tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala na načrtovanih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. V primeru izjemnega posega mora biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju, ki znaša 30 metrov. S tem dogovorom se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem sestoju. Dogovor naj bo sestavni del projektne dokumentacije, z njim pa je potrebno seznaniti Zavod za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Celje. Popoln posek drevja v pasu, enakem ocenjeni sestojni višini, zaradi poudarjenosti funkcij gozdov in pomena gozda kot elementa prostora ni sprejemljiv.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125.
Pri pripravi tega odloka so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno zagotoviti požarno varnost skladno s področno zakonodajo.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom, je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določenih je 17 na novo zasnovanih parcel, namenjenih gradnji, na katerih je možna gradnja stavb. V primeru gradnje dvojčkov ali vrstnih hiš je dovoljena delitev parcel na način, da ne ovira izvedbe OPPN in da ne vpliva na prometno mrežo.
(2) Dovoljeno je združevanje parcel, namenjenih gradnji, in sicer z oznakami 1 in 2, 3 in 4, 5 in 6, 7 in 8, 9 in 10. V tem primeru se na takšni parceli lahko postavi zgolj ena stavba.
Možna so tudi manjša odstopanja od predvidene parcelacije, vendar le-ta v nobenem primeru ne smejo ovirati izgradnje prometnega omrežja ter izgradnje načrtovanih stavb.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Izgradnja območja je možna postopoma. V prvi fazi je potrebno pred gradnjo posameznih stanovanjskih stavb območje v celoti komunalno opremiti. V drugi fazi se lahko gradnja stanovanjskih stavb izvaja v poljubnem vrstnem redu.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN, ko se OPPN realizira v celoti, velja na tem območju Občinski prostorski načrt Mestne občine Celje, in sicer podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, na Oddelku za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka zadeve: 3505-20/2017
Celje, dne 2. julija 2019
