Vsebina Uradnega lista

Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17), Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17 in 41/17) ter v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) so Občinski svet Mestne Občine Slovenj Gradec na podlagi 16. in 48. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – UPB2), na 6. redni seji dne 5. 6. 2019, Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na podlagi 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 28/2016), na 7. redni seji dne 1. 7. 2019; Občinski svet Občine Muta na podlagi 15. člena Statuta Občine Muta (MUV, št. 15/12 – uradno prečiščeno besedilo, 24/13), na 6. redni seji dne 30. 5. 2019, Občinski svet Občine Mislinja na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10, in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) na 7. redni seji, dne 30. 5. 2019, Občinski svet Občine Vuzenica na podlagi 6. člena Statuta Občine Vuzenica (MUV, št. 31/10 – uradno prečiščeno besedilo), na 7. redni seji dne 30. 5. 2019; Občinski svet Občine Ribnica na Pohorju na podlagi 16. člena Statuta Občine Ribnica na Pohorju (MUV, št. 25/15 in 26/17 in 5/19), na 5. redni seji dne 23. 5. 2019; Občinski svet Občine Podvelka na podlagi 16. člena Statuta Občine Podvelka (MUV št. 8/12 – UPB1) na 5. redni seji dne 29. 5. 2019 sprejeli

(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, delovno področje, notranjo organizacijo, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.

(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.

(3) Vsi izrazi, ki so uporabljeni v samostalniški obliki moškega spola, so tako oblikovani zaradi boljše preglednosti besedila, dejansko pa se smiselno uporabljajo v oblikah moškega in ženskega spola.

(1) Ustanoviteljice organa skupne uprave so:

– Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec,

– Občina Mislinja, Šolska ulica 34, 2382 Mislinja,

– Občina Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta,

– Občina Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi,

– Občina Ribnica na Pohorju, Ribnica na Pohorju 1, 2364 Ribnica na Pohorju,

– Občina Vuzenica, Mladinska ul. 1, 2367 Vuzenica,

– Občina Podvelka, Podvelka 13, 2363 Podvelka,

(2) V prejšnjem odstavku navedene občine ustanovijo skupno upravo »Skupni organ Koroške« za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju:

– pravne službe;

– civilne zaščite;

– požarne varnosti;

– proračunskega računovodstva;

– varstva okolja;

– urejanja prostora;

– urejanja prometa,

– občinskega redarstva in

– občinskega inšpekcijskega nadzorstva.

(1) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, in je organiziran kot eden izmed notranjih organizacijskih enot le-te.

(2) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupni organ Koroške, v notranjem krogu žiga je naveden naslov Šolska ulica 5, v sredini pa napis Slovenj Gradec.

(1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic.

(2) Župan sedežne občine, po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic, če ni s tem odlokom drugače določeno:

– imenuje in razrešuje vodjo skupne uprave in

– na predlog vodje skupne uprave sprejme strategijo skupne uprave, kadrovski načrt, program dela, finančni načrt.

(3) Župan sedežne občine nadzoruje delo ter daje skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave.

(4) Podrobneje se medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic ter delovanje urada uredijo s pogodbo, ki jo podpišejo župani.

(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic in naloge v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic na področju, ki ga določi posamezna občina ustanoviteljica in sodeluje pri oblikovanju in izvajanju nalog območnega razvojnega partnerstva. Skupna uprava lahko pripravlja tudi regionalni prostorski plan.

(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.

(3) Podrobnejši obseg in vrsta nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena z letnim planom dela, finančnim načrtom, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih področjih oziroma posameznih nalogah in posameznih občinah ter pogodbo iz četrtega odstavka 4. člena tega odloka.

(4) Skupna uprava ima strategijo, ki je sprejeta za referenčno obdobje evropske kohezijske politike z dodatkom dveh let.

(5) Program dela skupne uprave mora biti v skladu z njeno strategijo.

(1) Skupna uprava je sestavljena iz treh notranjih organizacijskih enot:

– Medobčinski urad za izvajanje nalog občin,

– Medobčinsko redarstvo in

– Medobčinski inšpektorat.

(2) Posamezna občina ustanoviteljica lahko koristi storitve vseh organizacijskih enot ali pa samo posameznih.

(3) Znotraj organizacijskih enot skupne uprave se lahko ustanovijo organizacijske enote, če za to obstajajo upravičeni razlogi.

(4) Za vodenje posamezne notranje organizacijske enote vodja skupne uprave imenuje vodjo enote, ki mora izpolnjevati pogoje določene z zakonom. Če vodja organizacijske enote ni imenovan, vodi to organizacijsko enoto neposredno vodja skupne uprave.

(5) Pri izvrševanju upravnih nalog in na drugih dogovorjenih področjih nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katero krajevno pristojnost naloga oziroma področje spada.

(6) Obseg in vrsta nalog, ki jih opravlja posamezna organizacijska enota za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 5. člena tega odloka.

(7) Stroške izdelave potrebne dokumentacije in ostale stroške, ki niso zajeti s finančnim načrtom, nosijo občine naročnice.

Medobčinski urad za izvajanje nalog občin (v nadaljevanju: urad) izvaja naloge na naslednjih področjih:

– pravne službe;

– civilne zaščite;

– požarne varnosti;

– proračunskega računovodstva;

– varstva okolja;

– urejanja prostora;

– urejanja prometa.

Na področju pravne službe lahko urad izvaja naslednje naloge:

– vodenje ali pomoč pri vodenju vseh pravnih postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek ...);

– zastopanje ali pomoč pri zastopanju občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih;

– skrb za izvajanje oziroma izvršitev ali pomoč pri izvrševanju pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov;

– zastopanje ali pomoč pri zastopanju občine pred upravnimi organi;

– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila;

– sodelovanje oziroma izvajanje postopkov doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih;

– pravno svetovanje notranjim organizacijskim enotam občinskih uprav in po potrebi drugim organom občine;

– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila,

– sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih,

– sodelovanje pri reševanju pravnih zadev, pravno svetovanje;

– sodelovanje pri pripravi sistemskih rešitev, predpisov, internih aktov ter drugih najzahtevnejših gradiv;

– vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov;

– priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv;

– priprava in vodenje ali pomoč pri pripravi in vodenju postopkov javnih naročil na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave;

– priprava in vodenje ali pomoč pri pripravi in vodenju postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave;

– vlaganje ali pomoč pri vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in opravljanje drugih nalog v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo;

– urejanje ali pomoč pri urejanju kadrovskih zadev;

– sodelovanje s strokovnimi službami vlade in drugih državnih organov na pravnem področju;

– izvajanje aktivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja;

– skrb in aktivnosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

– obveščanje zaposlenih o izvajanju zakonodaje s področja integritete in protikorupcijske zakonodaje;

– pravni pregled oziroma priprava pogodb in drugih listin;

– vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem in upravljanje občinskega premoženja;

– pravno svetovanje notranjim organizacijskim enotam mestne oziroma občinske uprave in po potrebi drugim organom občine;

– opravljanje drugih pravnih nalog oziroma nalog s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

Na področju civilne zaščite lahko urad opravlja naslednje naloge:

– izvaja aktivnosti v zvezi z odkrivanjem, spremljanjem ter preučevanjem nevarnosti naravnih in drugih nesreč;

– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občinah ustanoviteljicah v skladu z zakonodajo;

– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;

– izvaja aktivnosti v zvezi s preprečevanjem naravnih in drugih nesreč;

– izvaja aktivnosti v zvezi z obveščanjem, opozarjanjem in alarmiranjem o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;

– izvaja aktivnosti v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem za zaščito, reševanje in pomoč;

– izvaja aktivnosti v zvezi z organiziranjem zaščite ter vzpostavitvijo in vzdrževanjem drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč na področju občin ustanoviteljic;

– določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občinah ustanoviteljicah;

– izvaja aktivnosti v zvezi s samozaščito, samopomočjo in vzajemno pomočjo (v nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita);

– izvaja aktivnosti v zvezi z mobilizacijo ter aktiviranjem sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;

– izvaja aktivnosti v zvezi z odrejanjem, izvajanjem in načrtovanjem zaščitnih ukrepov;

– izvaja aktivnosti v zvezi z reševanjem in pomočjo;

– izvaja aktivnosti v zvezi z odpravljanjem posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje;

– izvaja aktivnosti v zvezi z ocenjevanjem škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;

– izvaja aktivnosti v zvezi z mednarodnim sodelovanjem pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,

– izvaja aktivnosti v zvezi z nadzorom nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;

– izvaja aktivnosti v zvezi s pomočjo drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah;

– obdeluje podatke v zvezi z nalogami iz prejšnjih alinej,

– pripravlja investicijsko in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva v zvezi s civilno zaščito;

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira investicije s področja civilne zaščite;

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira druge projekte s področja civilne zaščite,

– opravlja druge naloge s tega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

Na področju požarne varnosti lahko urad opravlja naslednje naloge:

– izvaja aktivnosti v zvezi z načrtovanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov varstva pred požarom;

– izvaja aktivnosti v zvezi z odkrivanjem, obveščanjem, omejitvijo širjenja in učinkovitega gašenje požara;

– izvaja aktivnosti v zvezi z varnim umikom ljudi in živali s požarno ogroženega območja;

– izvaja aktivnosti v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje;

– izvaja aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo;

– obdeluje podatke v zvezi z nalogami iz prejšnjih alinej;

– izvaja aktivnosti v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem na področju požarne varnosti;

– pripravlja investicijsko in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva v zvezi s požarno varnostjo;

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira investicije s področja požarne varnosti;

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira druge projekte s področja požarne varnosti;

– opravlja druge naloge s tega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

Na področju proračunskega računovodstva lahko urad opravlja naslednje naloge:

– sodelovanje pri pripravi sistemske računovodske zakonodaje in podzakonskih aktov, internih in izvedbenih navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur);

– enotno in pravilno vodenje poslovnih knjig za proračun in večino proračunskih uporabnikov;

– računovodsko kontrolo pravilnosti knjigovodske dokumentacije, knjiženje v poslovne knjige ter usklajevanje sintetičnih in analitičnih evidenc;

– pripravo računovodskih izkazov in pojasnil k izkazom za proračun in proračunske uporabnike ter ostalih poročil;

– vodenje evidenc prejetih dokumentov;

– tipizacijo, razvrščanje, urejanje ter hrambo finančno računovodskega gradiva;

– pripravo predloga za letno izločitev finančno računovodskega gradiva po preteku roka hrambe in realizacija le-tega;

– sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika;

– izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski svet;

– pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise;

– pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje;

– priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zbirne bilance stanja neposrednih uporabnikov proračuna in zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine;

– samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc;

– samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki;

– usklajevanje analitične in sintetične evidence;

– sodelovanje z nadzornimi institucijami;

– preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje;

– sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje;

– izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije;

– shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev;

– izvajanje plačilnega prometa;

– mesečna poročila skladno s področno zakonodajo;

– izstavljanje računov ter zahtevkov;

– obračun in vodenje evidenc DDV;

– obračun davkov in prispevkov;

– obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorskih honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini;

– druge naloge iz področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi.

Na področju varstva okolja lahko urad opravlja naslednje naloge:

– izvaja aktivnosti za preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,

– izvaja aktivnosti v zvezi z ohranjanjem in izboljševanjem kakovosti okolja,

– izvaja aktivnosti v zvezi s trajnostno rabo naravnih virov,

– izvaja aktivnosti v zvezi z zmanjšanjem rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije,

– izvaja aktivnosti v zvezi z odpravljanjem posledic obremenjevanja okolja,

– izvaja aktivnosti v zvezi z izboljšanjem porušenega naravnega ravnovesja in ponovnim vzpostavljanjem njegovih regeneracijskih sposobnosti, povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi,

– izvaja aktivnosti v zvezi z oskrbo s pitno vodo,

– izvaja aktivnosti v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode,

– izvaja aktivnosti v zvezi z zbiranjem določenih vrst komunalnih odpadkov,

– izvaja aktivnosti v zvezi z obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,

– izvaja aktivnosti v zvezi z odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in

– izvaja aktivnosti v zvezi z urejanjem in čiščenjem javnih površin,

– obdeluje podatke v zvezi z nalogami iz prejšnjih alinej,

– izvaja aktivnosti v zvezi s pripravo predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– izvaja aktivnosti v zvezi z vodenjem upravnih postopkov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– nudi strokovno pomoč pri izvajanju predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– pripravlja in vodi postopke javnega naročanja s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– pripravlja in vodi postopke podelitve koncesije s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– pripravlja investicijsko in druge dokumentacijo, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva v zvezi z varstvom okolja,

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira investicije s področja varstva okolja,

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira druge projekte s področja varstva okolja,

– opravlja upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja,

– zagotavlja izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodi informacijski sistem varstva okolja,

– pripravlja ukrepe, smernice in priporočila s področij varstva okolja,

– zagotavlja informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih služb,

– zagotavlja strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj iz področja varstva okolja,

– druge strokovno tehnične in upravne naloge iz področja varstva okolja,

– naloge varstva okolja, ki so jih na skupno upravo prenesle občine ustanoviteljice preko zveze občin z ustanovitvenim aktom zveze občin,

– opravlja druge naloge s tega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

Na področju urejanja prostora lahko urad opravlja naslednje naloge:

– izvaja aktivnosti v zvezi z vodenjem postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,

– izvaja aktivnosti v zvezi s pripravo manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte,

– izvaja aktivnosti v zvezi z nudenjem strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,

– izvaja aktivnosti v zvezi z nudenjem informacij iz uradnih evidenc,

– izvaja naloge službe občinskega arhitekta ali občinskega urbanista,

– izvaja naloge v zvezi z usklajevanjem aktov,

– izvaja aktivnosti v zvezi z definiranjem strateških ciljev oziroma strategij v prostoru,

– izvaja aktivnosti v zvezi z vodenjem postopkov pridobivanja in sprejemanja prostorskih aktov,

– izvaja ostale aktivnosti, ki zagotavljajo vzdržen prostorski razvoj z racionalno rabo prostora in ohranjanjem prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije, kakovostne življenjske razmere v mestih in na podeželju; kvaliteten in human razvoj mest in drugih naselij ter zagotavlja njihovo oskrbo; prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru; prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti; funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba v skladu z zakonom; varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščina, trajnostno rabo naravnih dobrin in varuje druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja; obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– obdeluje podatke v zvezi z nalogami iz prejšnjih alinej,

– sodeluje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,

– sodeluje pri pripravi prostorskih aktov države,

– podaja mnenja ali nudi pomoč pri podajanju mnenj glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe,

– vodi ali nudi pomoč pri postopkih lokacijske preveritve,

– določa razvojne stopnje ter vodi in posodablja evidence o nezazidanih stavbnih zemljiščih,

– izvaja naloge, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema,

– izvaja prostorske ukrepe in naloge zemljiške politike na lokalni ravni,

– pripravlja načrte preskrbe in upravljanja z zemljišči,

– pripravlja mnenja, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost,

– izdaja ali nudi pomoč pri izdaji soglasja za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja,

– sodeluje oziroma nudi pomoč v postopkih legalizacije objektov,

– pripravlja oziroma nudi pomoč pri izdelavi poročil o prostorskem razvoju na območju občin,

– izvaja ali nudi pomoč pri izvajanju upravnih komasacij,

– pripravlja ali nudi pomoč v pripravi aktov o predkupni pravici,

– nudi pomoč oziroma pripravlja akte o urejanju podobe naselij in krajine,

– nudi pomoč oziroma pripravlja akte o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča,

– nudi pomoč oziroma pripravlja manj zahtevne strokovne podlaga za prostorske akte,

– izvaja naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora,

– pripravlja in vodi postopke podelitve koncesije s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb urejanja prostora,

– pripravlja investicijsko in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva v zvezi z urejanjem prostora,

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira investicije s področja urejanja prostora,

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira druge projekte s področja urejanja prostora,

– opravlja druge naloge s tega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

Na področju urejanja prometa lahko urad opravlja naslednja dela:

– izvaja aktivnosti v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest;

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo omejitev hitrosti vozil;

– izvaja aktivnosti v zvezi z ureditvijo kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;

– izvaja aktivnosti v zvezi z ureditvijo parkiranja in ustavljanja vozil,

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce;

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;

– izvaja aktivnosti v zvezi z usklajevanjem banke cestnih podatkov (BCP) z dejanskim stanjem;

– izvaja aktivnosti v zvezi z določitvijo drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa;

– izvaja aktivnosti v zvezi z načrtovanjem cestnih priključkov na občinske ceste;

– izvaja aktivnosti v zvezi z načrtovanjem prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah;

– pripravlja investicijsko in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva v zvezi z urejanjem prometa;

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira investicije s področja urejanja prometa;

– pripravlja, vodi, spremlja in nadzira druge projekte s področja urejanja prometa;

– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.

(1) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju občinskega redarstva.

(2) Delovno področje in naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni ali na podlagi zakonov izdani občinski predpisi. Seznam predpisov je naveden v posebni prilogi, ki je objavljena na spletni strani skupne uprave.

(3) Vodja notranje organizacijske enote in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe in vodijo ter odločajo v prekrškovnih postopkih.

(4) Pri opravljanju nalog občinski redarji vodijo in odločajo v prekrškovnih postopkih v skladu z zakonom in občinskimi predpisi.

(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

(1) Medobčinski Inšpektorat opravlja upravne in strokovne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic, in sicer naloge občinske inšpekcije. Svoje naloge opravlja inšpektorat v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.

(2) Inšpektorat opravlja za občine ustanoviteljice inšpekcijski nadzor iz določil odlokov in drugih splošnih aktov predvsem na naslednjih področjih:

1. varstvo okolja,

2. urejenost naselij,

3. ravnanje z odpadki,

4. ravnanje s plodno zemljo,

5. javne poti in druge prometne površine,

6. zelene in druge javne površine, objekti in naprave,

7. vodni viri, potoki in jarki,

8. oskrba naselij z vodo,

9. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

10. označevanje cest, ulic, trgov, naselij in zgradb,

11. neprometni znaki, reklamni napisi in plakatiranje,

12. pokopališki red,

13. tržni red,

14. zimska služba,

15. izobešanje zastav,

16. druga področja, ki so določena s predpisi občine ustanoviteljice ali s predpisi države.

(3) Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem predpisov. Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(4) Občinski inšpektor je inšpektor z nazivom v skladu s sistemizacijo ter z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji skupne uprave.

(5) Pogoji, katere mora izpolnjevati oseba za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora, so določeni z zakonom in sistemizacijo.

(1) Pri izvrševanju nalog nastopa inšpektorat kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katero krajevno pristojnost zadeva spada.

(2) Inšpektor mora pri izvrševanju izvajanja inšpekcijskega nadzora, ravnati po splošnih, zakonitih usmeritvah župana in tajnika občine/direktorja oziroma direktorice občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktorja občinske uprave) ustanoviteljice, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, glede vprašanj organiziranja in delovanja inšpektorata kot celote, pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.

(1) Inšpektorat predstavlja prekrškovni organ občin ustanoviteljic inšpektorata.

(2) Pooblaščene uradne osebe inšpektorata vodijo postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z zakoni in z vsemi veljavnimi pravnimi akti občin ustanoviteljic.

(3) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče inšpektorat, so prihodek proračuna občine, na območju katere je prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

(1) Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:

– voditi in odločati v prekrškovnem postopku;

– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora;

– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;

– predlagati pristojnemu občinskemu organu sprejem ukrepov in

– odrediti druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen.

(2) Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora inšpektor ugotovi, da je kršen državni predpis, ima pravico in dolžnost zadevo odstopiti pristojnemu organu.

(1) Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, so dolžne inšpektorju:

– omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora;

– omogočiti vstop v objekte in prostore oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira občinski inšpektor in

– posredovati vse potrebne podatke, dokumentacijo in pojasnila v zvezi z inšpekcijskim nadzorom.

(2) Inšpektor lahko zaprosi za pomoč policijo, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma lastne varnosti.

(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.

(2) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma, za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po usmeritvah župana sedežne občine.

(3) O izločitvi vodje ali zaposlenega v skupni upravi odloča tajnik občine oziroma direktor občinske uprave, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve vodje skupne uprave o stvari tudi odloči.

(1) Skupno upravo vodi vodja, ki ima status uradnika na položaju.

(2) Vodja skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) in najmanj 6 let delovnih izkušenj.

(1) Vodja skupne uprave odgovarja za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice županu in tajniku občine oziroma direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.

(2) Vodja skupne uprave predstavlja skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, učinkovitega in strokovnega dela skupne uprave ali so določene s tem odlokom.

(1) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.

(2) Javni uslužbenci urada odgovarjajo za izvrševanje upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice županu in direktorju občinske uprave te občine oziroma tajniku te občine.

(1) Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje z Mestno občino Slovenj Gradec.

(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic oziroma vodja skupne uprave na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

(3) Župan sedežne občine je zadolžen, da do konca koledarskega leta:

– izvede letni pogovor z vodjem skupne uprave,

– izvede postopek ocenjevanja vodje skupne uprave,

– odloča o dodelitvi redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave je priloga k aktu o sistemizaciji delovnih mest sedežne občine, ki ga na predlog vodje skupne uprave sprejme župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic.

(1) Sredstva za delovanje uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma na način, da 5 % vseh sredstev zagotovijo v enakih delih, ostala sredstva pa zagotavljajo v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela in finančnim načrtom s prilogo.

(2) Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela in finančnem načrtu s prilogo, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih notranjih organizacijskih enotah skupne uprave.

(3) Letni program dela in finančni načrt s prilogo za posamezno proračunsko leto na predlog vodje skupne uprave in predhodnih soglasij županov občin ustanoviteljic sprejme župan sedežne občine najkasneje do sprejema proračuna sedežne občine.

(4) Do sprejema programa dela in finančnega načrta določenega v drugem odstavku tega člena se financiranje vrši po 1/12 zneska določenega za preteklo leto.

(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih občinske uprave sedežne občine.

(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine.

(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave, najema in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 27. členu tega odloka.

(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela in finančnim načrtom s prilogo se s strani župana sedežne občine pooblasti vodja skupne uprave.

(5) Stroške za uporabo upravnih prostorov, stroške nabave, najema in uporabe opreme, obratovalne stroške in stroške vzdrževanja, si občine ustanoviteljice skupne uprave delijo v razmerju, določenim v 27. členu tega odloka.

(6) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, lahko občine ustanoviteljice določijo druge prostore, v katerih posamezna organizacijska enota skupne uprave ali njeni zaposleni opravljajo svoje delo ali določijo, da storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema zagotavlja druga občinska uprava in ne občinska uprava sedežne občine.

(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.

(2) Finančni načrt skupne uprave je vključen v proračun sedežne občine.

(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za skupno upravo v finančnih načrtih svojih občinskih uprav na posebni postavki. Finančni načrt skupne uprave je priloga k njihovim proračunom.

(4) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov.

(5) Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.

Župani občin ustanoviteljic s pogodbo podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, določenih z odlokom.

(1) Občina ustanoviteljica lahko izrazi interes za izstop iz skupne uprave tako, da svojo namero pisno poda vodji skupne uprave ter županom občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta.

(2) Način urejanja medsebojnih pravic in obveznosti v primeru izstopa katere od občin ustanoviteljic se določi v pogodbi.

(3) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti do skupne uprave na podlagi 27. člena tega odloka in pogodbe, kjer se tudi določi ureditev razmerij z morebitnimi presežnimi zaposlenimi.

(4) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo odloka.

(5) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 27. členom tega odloka.

Način urejanja medsebojnih pravic v primeru prenehanja skupne uprave je določen v pogodbi iz četrtega odstavka 4. člena tega odloka.

Župan sedežne občine v imenu vseh občin ustanoviteljic objavi ta odlok v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku o ustanovitvi skupne uprave zadnji odločal.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v Uradnem listu RS, Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) in Uradnem glasilu slovenskih občin.

Ta Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave »Skupni organ Koroške« se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.

Župan sedežne občine objavi ta odlok v Uradnem listu RS, Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) in Uradnem glasilu slovenskih občin v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku o ustanovitvi skupne uprave zadnji odločal.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) in Uradnem glasilu slovenskih občin.

Št. 069-1/2019

Mislinja, dne 30. maja 2019

Št. 00704-0036/2019

Muta, dne 30. maja 2019

Št. 007-0007/2018-09

Radlje ob Dravi, dne 1. julija 2019

Št. 007-11/2019-3

Ribnica na Pohorju, dne 28. maja 2019

Št. 032-0005/2019-6

Vuzenica, dne 30. maja 2019

Št. 032-0006/2019-28

Podvelka, dne 30. maja 2019

Uradni list RS, št. 47/2019 z dne 26. 7. 2019

2325. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Skupni organ Koroške«, stran 5988.