Številka pripombe

1

Pripombodajalec

– /

Pripomba podana

– pisno v času javne razgrnitve

Datum pripombe

8. 1. 2019

Pripomba 

(citirano besedilo)

S to pisno vlogo lastnik zemljišča s parc. št. 176/6 k.o. 1142 – Tratna Sani Berišaj podajam pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPPN.

A)

Kot je razvidno iz dostopnega gradiva, bi naj potekala dovozna cesta za novo predvideno naselje, ki je predmet urejanja z OPPN Nova vas, mimo naše parcele št. 176/6 k.o. 1142 – Tratna, in sicer povsem po robu parcele in le en meter od naše poletne terase na južni strani stanovanjske hiše. Tukaj se moja družina veliko zadržuje. Na tej strani stanovanjske hiše je v naravi ravni del parcele, kjer smo si uredili bivalne prostore (kuhinja, jedilnica in dnevna soba). Terasa je vrisana v gradbenem načrtu in v vodilni mapi. Poteku dovozne ceste po predlagani trasi ostro nasprotujemo!

Uvodoma moram poudariti, da sem svojo prejšnjo nepremičnino v Celju prodal prav iz razloga, ker je bila ob glavni cesti.

Preko nepremičninske agencije – AGENTI NEPREMIČNINE – sem našel to parcelo št. 176/6, k.o. 1142 – Tratna. Agencija oziroma nepremičninski agent in lastnica, takratna investitorka te parcele BRGLEZ AMBIENT, MIZARSTVO d.o.o., Cesta na Goro 11, 3230 Šentjur, sta mi zagotovila, da je sedanja obstoječa cesta – dovozna cesta – parc. št. 176/8, k.o. 1142 – Tratna izključno za našo uporabo (služnostna pot), in sicer za dovoz na parcelo št. 176/5 (sosed) in na parcelo št. 176/6 (naša parcela). Parcela nad nami je last investitorja BRGLEZ AMBIENT, MIZARSTVO d.o.o., ki nam je zagotovil, da nam bo prodal spodnji del parcele oziroma celotno parcelo št. 176/7, v kolikor bomo zainteresirani.

Preden smo kupili parc. št. 176/6 smo nepremičninskemu agentu in lastnici investitorki postavili vprašanje, kje bo potekala cesta za ostale zgornje parcele (16 parcel). Oba sta zagotovila, da je po planu za celotne zgornje parcele (16 parcel) narejen dovoz med zgornjima dvema blokoma po občinski parceli št. 172/9 oziroma po občinski zgornji parceli št. 313/2 k.o. Rifnik, ki se takoj priključi občinski parceli št. 311/1 k.o. Rifnik.

Ključna težava, ki povsem ruši naše načrte in bistveno posega v kvaliteto našega bivanja je, da je občina Šentjur spremenila prvotni načrt, tj. dovoz med blokoma. Pred tem je bila v načrtu gradnja (7 hiš), spremenila se je namembnost. Hiše bodo bistveno dvignjene, vmes bodo postavljeni hodniki. Kakšna je develtacija hodnikov se bo pokazalo čez nekaj let!? Vprašanje se glasi: Zakaj???

Sedaj je občina pripravila osnutek novega OPPN, po katerem bi naj dovozna cesta celotno naselje (tj. 16 parcel) potekala točno na meji moje parcele in en meter od letne terase, ki je narejena od vsega začetka. Terasa se nahaja na južni strani hiše (sončna stran), kjer je lice sprednje strani hiše in se z družino zadržujemo samo tukaj. Mi tukaj jemo, se igramo, družimo, gostimo goste in preživljamo prosti čas, s tem pa mirno uživamo družinsko življenje. Gre za povsem ravni del parcele, ki edini nudi nemoteno in kvalitetno uživanje družinskega življenja.

Sprašujem se, zakaj se morajo oziroma moramo vsi investitorji pri gradnji nepremičnine odmikati 4 m od meje. Na tem mestu zato opozarjam, da parcelni mejni odmik v skladu z odlokom občine ni spoštovan!

Prav tako nam ni poznano, da bi bila izdelana kakšna prometna študija, ki bi podala pojasnilo o prometni obremenitvi predlagane trase dovozne ceste, in sicer tako v času njene gradnje, v času gradnje naselja in končno v obdobju po zaključku gradnje novega naselja ob običajni rabi stanovalcev načrtovanega novega naselja.

Sedanji predlagani projekt predstavlja tako intenziven poseg v življenjski prostor moje družine, da nadaljnje življenje ne bo več znosno, niti ne bo zagotavljalo minimalnih pričakovanih pogojev mirnega uživanja družinskega življenja in zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS).

Gre za to, da bo postal življenjski prostor naše družine tako omejen, da mirnega uživanja življenja ne bo mogoče zagotoviti z nobenimi dodatnimi ukrepi. Povedano tudi drugače, stanje v naravi bo tako med izvajanjem, kot po zaključku projekta mojo nepremičnino spremenilo na način, da bo tako zvočno in vizualno, kot varnostno, zlasti pa z vidika uživanja mirnega življenja, povsem neprimerna za uživanje, kot naj bi bilo ustavno zagotovljeno (poleg 72. člena tudi 67. člen Ustave RS).

Glede na opisano nikakor ne morem pristati na to, da bi se dovozna cesta za zgornjih 16 parcel gradila na robu naše obstoječe letne terase.

Poleg ostalega poudarjam, da bo med gradnjo načrtovane ceste, zlasti pa med gradnjo naselja nastajala velika škoda, ki jo bo morala nositi občina. Pri tem imam v mislih zlasti velik hrup, tresljaje, prašenje in onesnaževanje, ki se bo nadaljevalo tudi po tem, ko bo ustvarjeno novo naselje. Že sedaj napovedujem vložitev odškodninskega zahtevka iz teh naslovov, kot tudi zaradi občutnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine.

Vztrajamo da ni nikakršnih razlogov za to, da se dovozna cesta za zgornjih 16 parcel, ne bi izdelala med blokoma, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Med blokoma je že sedaj pripravljena dovozna cesta (po parceli št. 172/9 iste k.o.), ki se zaključi na robu urejanja novega OPPN, izdelana je celo tako, da je nakazano nadaljevanje ceste, saj v smeri proti jugozahodu ni zaključena z robniki. Tudi potok je v tem delu že speljan v kanalu pod zemljo.

Tudi sicer obstaja več drugih možnih tras poteka dovozne ceste na novo nastajajoče naselje, in sicer po spodnji strani stanovanjskega bloka po parceli št. 172/70, k.o. Tratna ali po zgornji trasi z izvozom proti jugo-zahodnemu delu novega naselja in z navezavo na parcelo št. 1496/2, k.o. Tratna in naprej po parceli št. 1494 iste k.o. proti lokalni cesti Šentjur–Dobje.

B)

Glede na vse pojasnjeno podajam naslednji PREDLOG:

1. Izdela se dovozna cesta kot nadaljevanje že sedaj obstoječe dovozne ceste med stanovanjskima blokoma na parcelni št. 172/9 k.o. Tratna, ali po spodnji strani stanovanjskega bloka po parceli 172/70 k.o. Tratna, in sicer v smeri proti jugovzhodu.

2. Če bi bila trasa dovozne ceste med blokoma preozka, je povsem sprejemljiva izdelava enosmerne ceste. Ta bi tekla: – v eno smer med blokoma po parc. št. 172/4 k.o. Tratna ali po spodnji strani stanovanjskega bloka po parceli št. 172/70 k.o. Tratna. Na tem delu je teren že nasipan in utrjen.

– v drugo smer po parc. št. 313/2 k.o. Rifnik.

3. Izdela se dovozna cesta po parc. št. 313/2 k.o. Rifnik z izvozom proti jugozahodnemu delu novega naselja in z navezavo na parcelo št. 1496/2 k.o. Tratna in naprej po parceli št. 1494 iste k.o. proti lokalni cesti Šentjur–Dobje.

Ob vsem navedenem nasprotujem predlaganemu poteku dovozne ceste novega naselja in vztrajam, da gre pri posegu za kršitev Ustave RS, saj bi poseg onemogočal mirno uživanje družinskega življenja in zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS).

STALIŠČE

Pripombe se ne upoštevajo.

Občina Šentjur uvodoma pojasnjuje, da je vsakršna predhodna zasebna komunikacija med pripombodajalcem ter nepremičninsko agencijo, nepremičninskim agentom, predhodno lastnico nepremičnine ali katerikolimi drugimi tretjimi osebami, v postopku javne razgrnitve nerelevantna in nanjo občina ne more podajati stališč. Ne glede na to pa je potrebno navesti, da domnevne izjave nepremičninskega agenta oziroma predhodne lastnice glede načrtovanega poteka dostopne ceste do načrtovanega stanovanjskega kompleksa nimajo osnove v predhodno izdanih informacijah Občine Šentjur. V začetni fazi izdelave OPPN je bila s strani občine skupaj s pobudnikom izdelave OPPN, tj. družbo LŠ PROJEKT, inženiring, gradnje, storitve d.o.o., Štore, organizirana uvodna predstavitev osnutka OPPN, na katerem je sodelovala tudi predhodna lastnica nepremičnine parc. št. 176/6, k.o. 1142 Tratna, ki je bila tako tudi seznanjena z vsemi bistvenimi rešitvami osnutka OPPN, ki se v nadaljnjem postopku niso spreminjale. V kolikor korektnega prenosa tako pridobljenih informacij ni bilo, Občina Šentjur za to ne more prevzemati odgovornosti.

Nadalje ne drži dejstvo, da je občina spreminjala prvoten načrt oziroma dovoz med blokoma, saj tovrstna rešitev zaradi predvidenih izvedbenih ovir nikoli ni bila ne načrtovana niti javno ali kako drugače predstavljena. Pred izdelavo OPPN je bilo namreč ugotovljeno, da je umeščanje trase dovozne ceste zaradi varnosti obstoječih prebivalcev večstanovanjskih objektov na naslovih Na Goro 1 do 3 neprimerna, saj je koridor med obema obstoječima večstanovanjskima objektoma zaradi premajhne širine in specifike večstanovanjskih objektov za namen tranzitne ceste neustrezen ter da so vhodi v ta dva obstoječa objekta izvedeni neposredno na parc. št. 172/9, k.o. 1142 Tratna, s čimer bi v primeru izvedbe tranzitne ceste bila ogrožena varnost prebivalcev obstoječih stanovanjskih objektov. Zemljišče parc. št. 172/70, k.o. 1142 Tratna, je sestavni del funkcionalnega zemljišča večstanovanjskega objekta s parkirišči, terenski zaključek vmesne ceste brez ograj, robnikov, nasipov oziroma podobnega pa tudi ni merodajen, saj je bila realizacija dovoznih in parkirnih površin v domeni zasebnega investitorja in ne občine, zato iz stanja v naravi ne gre sklepati merodajnih stališč občine v postopku prostorskega urejanja. Nadalje gre ugotoviti, da je predlagana alternativa dostopa preko parc. št. 313/2, k.o. 1141 Rifnik, neustrezna zaradi v naravi ugotovljenega neprimernega reliefa zemljišča in preozke širine, zemljišče parc. št. 1496/2, k.o. 1142 Tratna, pa v naravi predstavlja hišni dovoz.

Območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta /OPPN/ se nahaja znotraj poselitvenega območja Urbanističnega načrta mesta Šentjur. Z uveljavitvijo občinskega prostorskega načrta /OPN/ v začetku leta 2014 je predvideno urejanje obravnavanega območja s predhodno izdelavo OPPN, pri čemer gre pojasniti, da je občina upravičena sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za katerokoli enoto urejanja prostora /EUP/, na izrecno določenih območjih (kot je v primeru ŠE139) pa sprejem OPPN predstavlja nujen in predhodni pogoj za nadaljnje postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Nepremičnina pripombodajalca je del enote urejanja prostora ŠE56, ki pa je bila v sklepu o začetku postopka priprave OPPN zajeta izključno iz previdnosti za namen morebitnega podrobnega urejanja komunalne infrastrukture, iz rešitev zadnje verzije OPPN pa gre ugotoviti, da posegov v ŠE56 praktično ni razen v delu odstranitve nadzemnega srednjenapetostnega električnega voda in njegove položitve pod zemljo na povsem drugem območju.

V zadevnem primeru sprejema OPPN gre za zgoščevanje oziroma popolnitev obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč s stanovanjsko gradnjo. Mestna struktura stanovanjske gradnje tako predvideva tudi notranje ulice naselja, nedvomno pa je, da se določene ureditve prilagajajo obstoječi poselitvi. Upoštevajoč dejstvo, da je obravnavano območje skupaj s stanovanjskim objektom pripombodajalca umeščeno v strnjeno naselje Nova vas pri Šentjurju ter da je širše območje že v času gradnje bilo določeno kot območje za stanovanjsko gradnjo in mešane dejavnosti, je potrebno zavzeti stališče, da morajo prebivalci območja neizpodbitno računati na dejstvo nadaljnje pozidave nezazidanih stavbnih površin, saj je podatek o namenski prostorski rabi ter vseh pravnih in dejanskih posledicah, ki jih tovrsten status predvideva, javen podatek ter do njega lahko dostopa vsak.

Ustavna ureditev zatrjevane kategorije »uživanja mirnega družinskega življenja« Občini Šentjur ni poznana, kljub temu pa je skladno z danimi možnostmi podana velika pozornost na usklajevanju interesov širše skupnosti znotraj predvidenih normativnih okvirjev. 72. člen Ustave RS tako navaja, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Sprejem OPPN tako poteka skladno z zakonskimi (in na njih temelječimi občinskimi) pravnimi podlagami na področju prostorskega in okoljskega urejanja, vsakršna trditev o kršitvi v ustavi zapisanega pravnega standarda pa v zadevnem primeru ne more vzdržati pravne presoje ravno zaradi presumpcije, da morajo prebivalci strnjenih naselij računati z dejstvom drugačnega bivanjskega režima kot na podeželskih območjih ter dejstvom morebitne poselitve nezazidanih stavbnih površin, kar neizogibno vključuje tudi (podrobno) prostorsko urejanje v zakonsko določenih okvirjih.

Predvidena prostorska ureditev dovozne ceste ne posega na parc. št. 176/6, k.o. 1142 Tratna, pri čemer je potrebno navesti, da sama prostorska ureditev dejansko še ni merodajna za ugotavljanje odmikov novih (op. načrtovanih/linijskih) objektov od parcelnih meja oziroma od objektov obstoječe poselitve, ampak bo to predmet nadaljnjih preverjanj konkretne projektne dokumentacije v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Ne glede na navedeno pa gre v pojasnilo izpostaviti, da so odmiki objektov tako od parcelnih meja kot od objektov obstoječe poselitve določeni v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13), kjer je med drugim navedeno, da morajo biti novi objekti (razen izjeme, določene v 15. členu citiranega odloka) od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme, določene v 15. členu citiranega odloka) pa vsaj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč (17. člen odloka). Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče (15. člen odloka). Dodatno je potrebno navesti, da zunanja ureditev stanovanjskih objektov, kamor sodi urejanje zelenic, vrtov in raznih utrjenih površin, kot so zunanje terase in podobno, ni pogojeno s pridobljenimi gradbenimi dovoljenji oziroma je ureditev prepuščena posameznemu lastniku, zato geolokacija izvedene terase ni merodajna pri presoji odmikov skladno s prostorskimi pravnimi akti. Ne glede na navedeno se ugotavlja, da je z OPPN predvidena prostorska rešitev dovozne ceste od stanovanjskega objekta pripombodajalca oddaljena ca. 4,80 m.

Vezano na preostale trditve pripombodajalca se v nadaljevanju podajajo še naslednja stališča oziroma dejstva:

– da iz vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek za parc. št. 176/8, k.o. 1142 Tratna, ne gre ugotoviti vpisane služnosti poti;

– da je kot merodajen pravni akt za pripravo OPPN skladno s prostorsko zakonodajo sprejet Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2), ki pa ne predvideva izdelavo prometne študije kot pogoja za izdelavo in sprejem OPPN;

– da je Občina Šentjur v postopku priprave OPPN pridobila odločbo RS Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-215/2018/5 z dne 26. 6. 2018, ki določa, da v postopku priprave in sprejemanja plana, občinskega podrobnega prostorskega načrta Nova vas – EUP ŠE139, EUP ŠE138-del in EUP ŠE56-del, ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ter da za plan ni treba izvesti presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja;

– da se do navedb o domnevni bodoči škodi v trenutku priprave OPPN zaradi odsotnosti bistvenih elementov civilnega delikta (nedopustno ravnanje in odgovornost povzročitelja, škoda ter vzročna zveza) ni možno opredeliti.

Številka pripombe

2

Pripombodajalec

–

Pripomba podana

– pisno v času javne razgrnitve

Datum pripombe

16. 1. 2019

Pripomba 

(citirano besedilo)

S to pisno vlogo lastnik zemljišča s parc. št. 176/5 k.o. 1142 – Tratna Jure Gobec podajam pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPPN.

Kot je razvidno iz gradiva na internetni strani Občine Šentjur https://sentjur.si/objava/167230, naj bi cesta potekala mimo sosedove parcele št. 176/6 k.o. 1142 Tratna, povsem ob robu parcele in ob poletni terasi, kjer se lastnik in njegova družina zadržujejo. Prav tako se tudi mi družimo s sosedom in skupnimi prijatelji na poletni terasi.

Gradnji ceste nasprotujemo. Kvaliteta življenja se bo sosedu bistveno pokvarila. Vse ste stisnili v kot: obstoječi parkirni prostori od bloka, travniška bankina, potok, nato poletna terasa. Enostavno ne razumem ...

Med parc. št. 172/4 k.o. 1142 Tratna, last Občine Šentjur, parc. št. 176/8 k.o. 1142 Tratna, last Brglez Ambient d.o.o., ob lokalni cesti parc. št. 175/5, last Občine Šentjur naj bi bil predviden suhi zadrževalnik z zadrževalnim volumnom 95 m³, to je v samem kotu parcele. Ta zadrževalnik ni varen za ljudi. Bo kakšen otrok ali občan padel v ta zadrževalnik. Prav tako ni zdravo za okolje posebej za občane, saj se bo ob njem zadrževalo polno komarjev, muh in ostalih mrčes … Tukaj je vprašljivo zdravje občanov.

Vsa ta leta govorimo občani, da cesta za zgornje parcele pride med blokoma, vsi to vedo in ne vidim razloga zakaj ne! Na koncu ceste med blokoma ni ograje, niso postavljeni robniki pa še nasip je pripravljen in to vidno.

Veliko bo praha, smeti, ropota, tresljajev in še in še. Po zakonu imam tudi jaz zahtevati odškodnino.

Sosedu kratite ustavno pravico do zdravega kakovostnega življenja. S tem vznemirjate lastninsko pravico, ki je zagotovljena v Ustavi RS.

PREDLOGI:

1. Dovozna cesta za zgornje parcele naj poteka med blokoma po parc. št. 172/9 k.o. Tratna, last Občine Šentjur, ki se nadaljuje do predvidenih parcel.

2. Izdela se dovozna cesta po parc. št. 313/2 k.o. Rifnik, last Občine Šentjur, ki pelje do parc. št. 311/1 k.o. Rifnik, Last Občine Šentjur. Parc. št. 313/2 in parc. št. 311/1 sta med seboj povezani.

3. Izdela se dovozna cesta po parc. št. 313/2 k.o. Rifnik z izvozom proti delu novega naselja z navezavo na parc. št. 1496/2 k.o. Tratna in naprej proti parc. št. 1494 k.o. Tratna proti lokalni cesti Šentjur–Dobje.

4. Dovozna cesta med blokoma, parc. št. 172/9 k.o. Tratna po eni strani (enosmerni promet), po drugi strani po parc. št. 172/70 k.o. Tratna.

5. Izdela se dovozna cesta (enosmerni promet) po parc. št. 313/2, po drugi strani po parc. št. 172/9 ali 172/70.

6. Izdela se dovozna cesta (enosmerni promet) pod točko 3.

Na osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Nova vas ŠE139, ŠE138-del in ŠE56-del ne pristanem, saj je dosti drugih možnosti, lažjih in cenovno bolj sprejemljivih.

STALIŠČE

Pripombe se ne upoštevajo.

Odgovori na podane pripombe so podani in utemeljeni v odgovoru pripombodajalca pod zap. št. 1.

Vezano na podano pripombo glede predvidenega suhega zadrževalnika z zadrževalnim volumnom 95 m³ pojasnjujemo, da izvedba suhih zadrževalnikov temelji na kratkotrajnem zadrževanju visokih voda ter hitrem praznjenju, kar zagotavlja vgrajena komunalna oprema. Z ustreznim projektantskim oblikovanjem se takšen objekt lahko nameni tudi za rekreacijske namene kot sestavni del zelenih javnih površin, umestitev na predvideno območje pa je nujna zaradi zagotavljanja ustrezne protipoplavne zaščite širšega območja.

Številka pripombe

3.

Pripombodajalec

– /

Pripomba podana

– pisno v času javne razgrnitve

Datum pripombe

21. 1. 2019

Pripomba 

(citirano besedilo)

I.

Prometna ureditev sega iz meje območja, za katerega se pripravi OPPN, kot izhaja iz prikaza ureditve območja z novo parcelacijo, in to prav v ovinku, kjer se predvidena cesta najbolj (in nedovoljeno) približa vlagateljevi nepremičnini. Na tem delu je območje OPPN izrazito zožano, kar kaže, da so bili upoštevani odmiki od sosednjih nepremičnin – stavbnih parcel in posledično so bili upoštevani predpisi, ki ne dovoljujejo, da se na sosednjih nepremičninah širijo škodljivi vplivi. Vlagatelj zato uveljavlja, da gre za nasprotje med OPN, ki določi območje, za katerega se pripravi OPPN, in OPPN, kar je nezakonito. Že ta odmik od območja OPPN (označeno z rdečimi pikami) dokazuje, da gre za nestrokoven in nedopusten poseg v prostorsko urejanje, posledično pa je poseženo v vlagateljevo pravico do zdravega življenjskega okolja in v pravico do zasebne lastnine.

Predlagani osnutek je že iz tega razloga nezakonit.

S predvidenim OPPN se nadalje posega prav v ta najožji del in se na ta način omogoča nastanek škode na vlagateljevi nepremičnini. Le tej se predvidena cesta oziroma cestno telo približa na cca 1 m šteto od meje (v jugo zahodni točki se mejne črte dotakne); terasi vlagatelja, ki je predvidena po projektu, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pa se približa na cca 2 m. Prilagata se fotografiji situacije, predlaga se ogled na kraju samem (kjer so predstavniki občine sicer že bili), prav tako se prilaga risba – lega objekta na zemljišču iz PGD, iz katere je razvidno, da je najmanjša razdalja med mejo in hišo 1,48 m.

Splošno znano je, da promet povzroča škodo za okolje, toliko bolj predstavlja škodo za zdravjeljudi. Iz povsem zasebnega interesa se bo gradilo naselje 17 stanovanjskih hiš, kar predstavlja dnevni promet vsaj 17 osebnih vozil vsaj 2x dnevno mimo hiše; glede na nadaljnje splošno znano dejstvo, da sta v gospodinjstvu praviloma vsaj 2 vozili, se ta promet podvoji po številu vozil, pa tudi po gostoti voženj, saj se od doma odpravimo večkrat dnevno, še posebej, če gre za družine z otroki. Nadalje je potrebno prišteti obiske, poleg tega pa zagotavljanje komunalne oskrbe in različnih dostav. Na prvem mestu pa je gradnja ceste in nato gradnja naselja, kar pomeni promet težke gradbene mehanizacije, več osovinskih tovornih vozil itd. Učinki tega prometa presegajo razdaljo med predvidenim cestnim telesom na najožjem delu ter objektom vlagatelja vključno s teraso. Hiša je bila projektirana, ko na sosednji nepremičnini ni bilo obremenitve, kot je predvidena. Da bodo tresljaji, je splošno znano, kar pa pomeni povzročanje škode na hiši. Gre za klasično gradnjo z opeko, projektna dokumentacija je na voljo pri vlagatelju, ker se predlaga izvedenec gradbene in prometne stroke zaradi ugotovitve, ali jestanovanjski objekt projektiran tako, da brez škode zdrži obremenitve, ki bi nastale z gradnjo ceste, naselja, oskrbovanjem naselja in dnevnim prometom.

Poleg vsega navedenega je potrebno upoštevati še imisije v obliki hrupa, smradu (izpušni plini) in prahu, kar vse bo enormno še zlasti ob gradnji ceste in naselja, zatem pa kontinuirano vse dni v letu. Hrup bo zagotovo presegel mejne in kritične vrednosti.

Poleg škode na objektu, ki bo nastala tako dolgoročno kot kratkoročno, bo nastajala škoda stanovalcem. V hiši živi lastnik s sinom in se prilaga potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Nakup hiše s teraso v naselju, kjer ni industrijske cone in je odmaknjeno od magistralne ceste, izkazuje namen lastnika, da biva v mirnem okolju, v katerem lahko nemoteno uživa v hiši in zunaj hiše Oboje bi s sprejetjem osnutka OPPN bilo onemogočeno. Hrup bi segal v notranjost tudi pri zaprtih oknih in vratih, onemmogočeno bi bilo mirno bivanje in spanje (vlagatelj dela v izmenah in potrebuje tudi miren počitek in ne le nočni), zadrževanje na terasi pa bi postalo zadrževanje ob cesti. Preživljanje prostega časa na terasi, ki je na južni strani in osončena in tako osrednji prostor na parceli, bi bilo onemogočeno. Stanovalci ne bi mogli uporabljati hiše skladno z namenom, za katerega je bila hiša kupljena. Namesto zdravega življenjskega okolja bi bili stanovalci, ki bi živeli tik ob cesti, izpostavljeni hrupu, smradu in prahu, kar bi bilo nevzdržno in bi povzročalo hudo psihično obremenitev in trajne psihične bolečine. Sodna praksa je že izrekla, da gre za takšne emisije, ki so nedopustne. Gre za kršitev čl. 72, 67 U RS in uporabo čl.133 OZ.

Vlagatelj bi utrpel nadaljnjo premoženjsko škodo tudi zaradi manjvrednosti nepremičnine. Bivalni pogoji bi se tako odločilno poslabšali, da bi nepremičnina z osrednjimi prostori, obrnjenimi na cesto in tik ob cesti bila praktično brez vrednosti. Stanovanjske hiše ob cesti, ko na terasi ni mogoče posedati in jo koristiti skladno z namenom, in ko se v hiši ni mogoče pogovarjati zaradi prometa, moten pa je tudi spanec, ne bo kupil nihče.

Potrebno je še dodati, da občina ni spoštovala predpisanih odmikov, osnutek pa je bil pripravljen kljub temu, da je občina vedela za nameravano izgradnjo hiše, saj je že dne 28. 10. 2016 projektantu izdala projektne pogoje za izdelavo projekta za gradnjo stanovanjske hiše na parceli 176/6 k.o. Tratna. Občina je bila seznanjena s projektom, ki je vseboval lego hiše s teraso in odmike od meje, na podlagi tega projekta pa je nato bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Predlagani osnutek je torej nezakonit tudi iz razloga poslabšanja kvalitete življenja in bivanja vlagatelja, zaradi posega v zdravo življenjsko okolje in povzročitve nematerialne in materialne škode, ki bi nastala vlagatelju.

Če bi bil OPPN sprejet, bi torej imel za vlagatelja nezakonite in bistvene posledice.

II.

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) določa:

– v 3. členu, da je cilj prostorskega načrtovanja, da se zagotovijo kakovostne bivalne razmere (tč.2) in zdravje prebivalstva (tč. 9), smiselno, smiselno enako določa sedaj veljavni 2. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2):

– v 7. členu načelo prevlade javnega interesa nad zasebnim, po katerem morajo občinski organi pri prostorskem načrtovanju upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju skladno s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu;

– v 15. členu, da mora biti OPPN skladen z OPN.

Iz cit. določb izhaja, da je občina kršila 3., 7. in 15. člen ZPNačrt, ker ni sledila cilju prostorskega načrtovanja, ker ni pretehtala zasebnih interesov in ker OPPN ni skladen z OPN.

Potrebno je poudariti, da ne gre za konkurenco med zasebnim in javnim interesom; ureja se območje, namenjeno stanovanjski gradnji za trg. Z osnutkom OPPN se zagotavlja uresničitev zasebnega interesa, ki pa ne sme iti na škodo zasebnega interesa tistih, ki bi zaradi zagotovitve infrastrukture za to gradnjo lahko utrpeli škodo. Torej ima zasebni interes vlagatelja prednost in uživa pravno varstvo; vlagatelj je namreč že udejanjil svoj zasebni interes, zato ima prednost pred tistimi, ki šele izkazujejo ta interes in s spremembo osnutka v smeri zasledovanja zakonitih ciljev ne bodo utrpeli nobene škode.

Poleg tega je ugotoviti, da ni prikazan vpliv na sosednjo enoto urejanja, kjer je vlagateljeva nepremičnina, kar ni skladno s 56. členom ZPNačrt.

Vlagatelj še poudarja, da so na razpolago še druge možnosti dostopa, kot je to že bilo obrazloženo v pripombah, ki jih je vlagatelj vložil dne 9. 1. 2019 na javni obravnavi gradiva. Prilagata se fotografiji možnega dostopa in se predlaga ogled na kraju samem.

Vlagatelj je bil pri očitnih kršitvah predpisov in njegovega interesa primoran uveljaviti pravico, ki jo ima po zakonu, to je pravica do pripombe. Pripombe so utemeljene. Zato je občina dolžna vlagatelju povrniti stroške, nas Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

tale s sestavo teh pripomb. Vlagatelj je svoj interes ocenil na 136.650 EUR, kolikor je plačal za nepremičnino, nato je moral hišo dokončati, za kar je plačal še 40.000 EUR, skupaj torej na 176.650 EUR, kar pomeni, da vrednost te zadeve znaša 1.700 točk oziroma 780,30 EUR. Skupni stroški pa znašajo posvet s stranko 1 ura 45,90 EUR, pregled listin stranke in občine 1 ura 45,90 EUR, sestava te vloge 1.700 točk, 2 % administrativnih stroškov (17,44 EUR) in 22 % DDV, skupaj torej 1.085,24 EUR.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

STALIŠČE

Pripombe se ne upoštevajo.

Odgovori na podane pripombe so podani in utemeljeni v odgovoru pripombodajalca pod zap. št. 1.

Vezano na očitano neskladje osnutka OPPN s sprejetim OPN ter zatrjevano konkurenco zasebnih interesov obstoječe in načrtovane poselitve ponovno izpostavljamo, da je občina upravičena sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za katerokoli enoto urejanja prostora /EUP/, na izrecno določenih območjih (kot je v primeru ŠE139) pa sprejem OPPN predstavlja nujen in predhodni pogoj za nadaljnje postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Nepremičnina pripombodajalca je del enote urejanja prostora ŠE56, ki pa je bila v sklepu o začetku postopka priprave OPPN zajeta izključno iz previdnosti za namen morebitnega podrobnega urejanja komunalne infrastrukture, iz rešitev zadnje verzije OPPN pa gre ugotoviti, da posegov v ŠE56 praktično ni razen v delu odstranitve nadzemnega srednjenapetostnega električnega voda in njegove položitve pod zemljo na povsem drugem območju. Konflikt interesov ni možen tudi vsled presumpcije, da morajo prebivalci strnjenih naselij računati z dejstvom drugačnega bivanjskega režima kot na podeželskih območjih ter dejstvom morebitne poselitve nezazidanih stavbnih površin. V zadevnem postopku sprejema OPPN je tudi vključen izrazit javni interes občine predvsem v vidiku stremenja h kar največji aktivaciji nezazidanih stavbnih površin, aktivnemu reševanju stanovanjske problematike na območjih strnjenih naselij ter kvalitetne komunalne opremljenosti zaokroženih stanovanjskih območij. Velik obseg nezazidanih stavbnih območij namreč bistveno otežuje oziroma onemogoča spreminjanje in širitve stavbnih con na območju celotne občine v že tako dolgotrajnem procesu, zato je pozidava obstoječih stavbnih površin eden izmed temeljnih ter prednostnih (javnih) interesov občine na področju prostorskega urejanja.

Občina Šentjur vsled podanih stališč dosledno zavrača vse očitke glede kršitve katerihkoli predpisov. Pravica do pripomb in predlogov na osnutke prostorskih aktov je zakonsko predvidena pravica zainteresirane javnosti, zakonska osnova za povrnitev stroškov strokovne pomoči pri pripravi pripomb in predlogov v postopku izdelave prostorskih aktov pa ne obstaja, zato se pobuda pooblaščenca glede povrnitve stroškov zavrne kot neutemeljena.

Številka pripombe

4.

Pripombodajalec

– /

Pripomba podana

– pisno v času javne razgrnitve

Datum pripombe

21. 1. 2019

Pripomba 

(citirano besedilo)

V zakonitem roku v času javne razgrnitve, kot solastnica parcel št. 1496/3 in lastnica parcele št. 1498/6, vse k.o. Tratna, podajam pripombo na dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega Nova vas, v območju funkcionalne celote FC-SS/4.

Ne strinjam se z oblikovanjem funkcionalne celote stanovanjske pozidave FC-SS/4 – parc. št. 1496/1, 1496/3 in parc. št. 1498/6, vse k.o. Tratna. Zemljišče s št. objekta 16, ne predstavlja polovico zemljišča s parc. št. 1496/1 in 1496/3 obe k.o.Tratna, to je 595 m². Zemljišče s št. objekta 15, pa ne predstavlja površine 806 m², kot je bil podan prvi predlog. V tem primeru bi bili zemljišči verjetno preozki za umestitev objektov. Glede na to predlagam, da se parcelacija v območju funkcionalne celote FC-SS/4 oblikuje v smeri sever–jug, kot je označeno v prilogi te pripombe in ne vzhod–zahod. S tem namesto dveh nefunkcionalnih parcel za gradnjo nastane ena funkcionalna parcela s kvadraturo 806 m², ostanek zemljišča v izmeri 595 m² pa ostane kot funkcionalno zemljišče z dejansko rabo kot sedaj. Predlagam, da se na zemljišče s kvadraturo 806 m² predvidi stanovanjska stavba z varianto večje kvadrature.

STALIŠČE

Pripomba se delno upošteva.

Zavedeno parcelacijo oziroma oblikovanje parcel v razgrnjenem dopolnjenem osnutku OPPN je izdelovalec predmetnega akta izvedel na podlagi podanih želja obeh solastnikov parc. št. 1496/1 in 1496/3, k.o. 1143 Tratna, v postopku izdelave OPPN. Orientacija novo nastalih parcel v dopolnjenem osnutku se v OPPN navezuje na predvideno prometno in komunalno infrastrukturo.

Podana pripomba v času javne razgrnitve je v nasprotju s predhodnim stališčem pobudnice (s katerim je v temelju soglašal tudi solastnik zemljišč) ter v celoti spreminja koncept oblikovanja novih parcel, namenjenih za gradnjo. Prav tako pripomba ne upošteva možnost komunalnega urejanja obeh parcel. Predlagani parceli, označeni z modro obrobo, ni možno zagotoviti dostopa s prometnice predvidene z OPPN.

Občina Šentjur je zaradi razhajanja predlaganih želja, ki so bile upoštevane v dopolnjenem osnutku OPPN in zaradi podane pripombe na javni razgrnitvi enega izmed lastnikov, seznanila drugega lastnika navedenih parcelnih številk s podano pripombo, z namenom ugotovitve mnenja glede podane pripombe na javni razgrnitvi. Dne 1. 6. 2019 je Občina Šentjur prejela stališče drugega solastnika, v katerem navaja željo, da se zemljišče navedenih parcelnih številk razdeli/parcelira na enakovredni parceli po površini, ter zagotovi dostop in ostala predvidena komunalna infrastruktura, ki izhaja iz dopolnjenega osnutka OPPN.

Na podlagi navedenega Občina Šentjur ne more upoštevati pripombe, podane 21. 1. 2019. Zaradi enakovredne obravnave solastništva parc. št. 1496/1 in 1496/3, k.o. 1143 Tratna, bo Občina Šentjur nadaljevala postopek priprave OPPN brez zemljiške parcele št. 1498/6, k.o. 1143 Tratna, skladno z določeno mejo območja, kot je zavedena v Sklepu o pripravi OPPN Nova vas – EUP ŠE139, EUP ŠE138-del in EUP ŠE56-del (Uradni list RS, št. 87/16). Na zemljiščih parc. št. 1496/1 in 1496/3, k.o. 1143 Tratna, pa se predvidita dve gradbeni parceli enakovrednih površin in enakovredne komunalne in prometne infrastrukture.

Ne glede na navedeno se ob celovitem pregledu podanih pobud solastnikov zemljišč navaja, da je območje FC-SS/4 ena izmed samostojnih funkcionalnih celot OPPN, zato bo Občina Šentjur v nadaljevanju priprave OPPN v določbah odloka dopolnila besedilo 21. člena tako, da bo omogočena tudi drugačna parcelacija po željah in ob soglasju obeh solastnikov. Takšna parcelacija mora ustrezati komunalni in prometni ureditvi, predvideni v sprejetem aktu. S tem se delno upošteva tudi podana pripomba na javni razgrnitvi.