Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 18., 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 8. 7. 2019 sprejel

V Odloku o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del) (Uradni list RS, št. 109/07, 15/09 – popr., 30/09 – obv. razl., 69/09, 78/10 in 27/11) se v prvem odstavku 1. člena besedilo »(v nadaljevanju občinski lokacijski načrt)« nadomesti z besedilom »(v nadaljnjem besedilu tudi: OLN)«.

V 2. členu se beseda »treh« nadomesti z besedo »štirih«.

V 3. členu se v točki II. besedilo za dvopičjem za napovednim stavkom nadomesti z besedilom:

»1.1. Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) s prikazom območja OLN

2.1. Prikaz širšega območja M 1:2000

3.1. Prikaz območja OLN na katastrskem načrtu M 1:500

3.2. Prikaz območja OLN na geodetskem načrtu M 1:500

3.3 Načrt parcelacije – obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba objektov na katastrskem načrtu M 1:500

3.4 Načrt parcelacije – obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba objektov na geodetskem načrtu M 1:500

4.1. Ureditvena situacija M 1:500

4.2. Ureditvena situacija – nivo pritličja M 1:500

4.3. Ureditvena situacija – nivo kleti M 1:500

4.4. Značilni prerez M 1:500

4.5. Komunalna ureditev – prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M 1:500

4.6. Prometna ureditev, idejna višinska regulacija M 1:500

5.1. Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500«.

V 4. členu dosedanje besedilo člena postane prvi odstavek, za katerim se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Priloge sprememb in dopolnitev OLN z datumom maj 2019 so:

1. izvleček OPN MOL ID,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev OLN,

6. povzetek za javnost.«.

V 5. členu se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Spremembe in dopolnitve OLN z datumom maj 2019 je izdelal Genius loci d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 462-18.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ureditveno območje OLN obsega enoto urejanja prostora ŠI-323, ki obsega zemljišča parcel št. 1758/1, 796/7 – del, 798/31 – del, 801/4 – del, 802/12 – del, 1756/5 – del, vse k. o. 1738 Dravlje. Površina območja OLN znaša 6.737 m².«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

V ureditvenem območju OLN so opredeljene tri prostorske enote, in sicer PE1, PE2 in PE3. Prostorska enota PE1 obsega zemljišča parcel št. 1758/1, 802/12 – del, 1756/5 – del, vse k. o. 1738 Dravlje. Prostorska enota PE2 obsega zemljišče parcele št. 798/31 – del, k. o. 1738 Dravlje. Prostorska enota PE3 obsega zemljišča parcel št. 796/7 – del in 801/4 – del, obe k. o. 1738 Dravlje.

Prostorska enota PE1 je namenjena gradnji objektov. Prostorski enoti PE2 in PE3 sta namenjeni ureditvi zunanjih površin.«.

8. in 9. člen se črtata.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

Dopustni objekti in dejavnosti

V območju OLN so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 11220	Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301	Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 11302	Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: dom za starejše, študentski dom, bivalne skupnosti in podobno
– 12111	Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: hotel, prenočišča,
– 12112	Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12120	Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12201	Stavbe javne uprave,
– 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203	Druge poslovne stavbe,
– 12301	Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m² bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP), lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m² BTP objekta ali dela objekta),
– 12304	Stavbe za storitvene dejavnosti (do 300,00 m² BTP objekta ali dela objekta),
– 12610	Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti,
– 12620	Muzeji in knjižnice: galerije, knjižnice,
– 12630	Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: stavbe za predšolsko vzgojo, glasbene šole, stavbe za neinstitucionalno izobraževanje,
– 12640	Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante,
– 12650	Stavbe za šport,
– 24110	Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122	Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.

Vrste objektov in dejavnosti iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka je dopustno umestiti v etaže nad pritličjem. Vrsto objekta in dejavnosti iz pete alineje prejšnjega odstavka je dopustno umestiti samo v pritličje. Vrste objektov in dejavnosti iz četrte ter šeste do osemnajste alineje prejšnjega odstavka je dopustno umestiti v pritličje ter v prvo, drugo, tretje in četrto nadstropje. Če so vrste objektov in dejavnosti iz četrte ter šeste do osemnajste alineje prejšnjega odstavka umeščene samo v enega izmed objektov-stolpov, so v tem lahko umeščene od pritličja do vključno sedmega nadstropja. V slednjem primeru je v ostalih treh objektih-stolpih vrste objektov in dejavnosti iz četrte ter šeste do osemnajste alineje prejšnjega odstavka dopustno locirati samo v pritličju.

Dejavnosti iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena ni dopustno načrtovati v isti etaži, kot dejavnosti iz drugih alinej prejšnjega odstavka.

Prostore za medgeneracijski center, ki sodi v vrsto objektov iz štirinajste alineje prvega odstavka tega člena, je treba obvezno zagotoviti v pritlični etaži enega od objektov-stolpov in v minimalni velikosti 100,00 m² BTP.

V območju OLN so pod terenom dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, pokrita parkirišča,

– spremljajoči prostori za lastne potrebe: shrambe, skladišča, energetski prostori, kolesarnice in podobno.

Zazidalna zasnova

V območju OLN je predvidena gradnja štirih večstanovanjskih objektov-stolpov s skupno podzemno garažo. Objekti-stolpi so postavljeni vzporedno z Rakuševo ulico. V parterju je zazidava dopolnjena z zunanjo ureditvijo, ki razgibano, v različnih višinah ustvari urbano pokrajino. Pod površino zunanje ureditve-pokrajine je dopustno locirati prostore, namenjene kolesarnicam, zbirnim mestom za odpadke, tehničnim prostorom za priključke na infrastrukturne naprave ter nadstrešnici nad uvozno rampo v podzemno garažo.

Zasnova zunanje ureditve

Zunanja ureditev-pokrajina je v delih, ki so namenjeni dostopom in dovozom do objektov-stolpov predvidena kot ravna površina. Razgibani deli zunanje ureditve so predvideni v različnih oblikah in višinah, ki so lahko na mestih, kjer so predvideni prostori, namenjeni kolesarnicam, zbirnim mestom za odpadke, tehničnim prostorom ter nadstrešnici nad uvozno rampo, visoki največ 3,50 m. Najvišji deli razgibanega dela zunanje ureditve morajo biti od ravnih površin oddaljeni najmanj 2,50 m, razen v delu kjer zunanja ureditev-pokrajina prekriva uvozno rampo v kletne etaže.

Za dimenzioniranje velikosti in načrtovanje odprtih bivalnih površin na območju OLN se pri objektih, namenjenih bivanju, upošteva naslednje:

– najmanj 30% površine gradbene parcele je treba nameniti odprtim bivalnim površinam; odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine,

– odprte bivalne površine vključujejo najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu in največ 50% tlakovanih površin; tlakovane površine lahko obsegajo do 70%, če so urejene kot trgi ali večnamenske ploščadi,

– na vsako stanovanje v predvidenih večstanovanjskih objektih je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti najmanj 15,00 m² odprtih bivalnih površin, od tega mora biti najmanj 7,50 m² namenjenih za otroška igrišča in najmanj 5,00 m² površin za rekreacijo in druženje stanovalcev; odprte bivalne površine morajo biti namenjene skupni rabi vseh stanovalcev večstanovanjskih stavb,

– velikost odprtih bivalnih površin, predpisana v prvi in tretji alineji tega odstavka, se ne sešteva; upošteva se tisti od normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih površin,

– če seštevek z normativom določenih površin otroških igrišč glede na število stanovanj presega 200,00 m², je najmanjša velikost enovitega območja otroških igrišč 200,00 m²,

– če seštevek površin, namenjenih za rekreacijo in druženje stanovalcev glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m², je najmanjša velikost enovitega območja za rekreacijo in druženje 200,00 m²,

– igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.

Pri stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine je treba na gradbeni parceli zagotoviti na vsako posteljo najmanj 5,00 m² odprtih bivalnih površin.

Na delu zelenic, ki so na raščenem terenu in na ozelenjenem delu zunanjih površin nad kletnima etažama, je predvidena zasaditev visoke in nizke vegetacije.

Celotna zunanja ureditev na območju OLN je namenjena pešcem in kolesarjem. Motorni promet se na podzemne garaže priključuje takoj za priključkom na javno površino. Del tlakovanih površin je namenjen intervencijskim površinam v primeru požara.

Univerzalna gradnja in uporaba objektov

Načrtovanje objektov in zunanjih površin mora omogočati enakovredno uporabo vsem ljudem, skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo merila za univerzalno graditev in uporabo objektov.

Minimalno 15% delež stanovanj mora biti urejen skladno z merili o univerzalni gradnji in uporabi objektov. Prostori v teh stanovanjih morajo biti hkrati urejeni skladno s tehničnimi zahtevami za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše.

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih 4.1 »Ureditvena situacija«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, 4.3 »Ureditvena situacija – nivo kleti«.«.

11. člen se črta.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

Na območju OLN so dopustni naslednji posegi:

– odstranitev obstoječih objektov in naprav,

– gradnja novih objektov,

– urejanje zunanjih površin,

– prestavitev komunalnih vodov,

– izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,

– urejanje prometne infrastrukture.«.

13. člen se črta.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

Objekti-stolpi morajo biti oblikovani po enotnem proporcionalnem vzorcu in oblikovnem principu. Izbor oblik, materialov in barv na fasadah mora biti usklajen znotraj območja OLN. Barva fasad se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Fasade objektov ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče (na primer citronsko rumena, živo zelena, intenzivno vijolična, živo roza, turkizno modra).

Pri oblikovni zasnovi objektov-stolpov je potrebno predvideti vse rešitve za uporabo zunanjih stanovanjskih površin (nadstreški na bivalnih terasah) ter zastrto namestitev individualnih klimatskih naprav. Kasnejše individualne izvedbe nadstreškov ter zasteklitev zunanjih bivalnih stanovanjskih površin niso dopustne.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

Površine za rekreacijo in druženje stanovalcev je treba opremiti z urbano opremo, ki zagotavlja uporabo zunanjih površin, skladno z njihovo funkcijo. Urbana oprema vključuje tudi postavitev klopi, stojal za kolesa, cvetličnih korit večjih dimenzij, pergol, ograj, pregrad za ločevanje posameznih ambientov, okrasnih bazenov in vodnjakov ter skulptur in spominskih obeležij. Uporabljena oprema mora biti oblikovno enotna.

Otroška igrišča je treba opremiti z raznolikimi tipi igral, primernimi za vse starostne skupine. Del igral mora biti primeren za funkcionalno ovirane uporabnike. Minimalno je treba zagotoviti štirideset igralnih mest na sestavljenih ali enostavnih igralih. Izbrana igrala ter podloge na otroških igriščih morajo ustrezati veljavnim standardom glede varnosti uporabe. Igrišča je treba opremiti s pitno vodo in osvetlitvijo.

Vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev objektov za oglaševanje na območju OLN v času gradnje in po izgradnji se sme izvajati izključno skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

Intervencijske poti znotraj OPN morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton. Intervencijske poti in površine za postavitev gasilskih vozil je treba načrtovati, izvesti, označiti in vzdrževati v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom. Na intervencijskih poteh ter površinah za postavitev gasilskih vozil ni dopustno postavljati igral, elementov urbane opreme ali izvesti zasaditev.

Obstoječe drevje je dopustno ohraniti in ga dopolniti z novo zasaditvijo. Skupaj mora nova zasaditev obsegati najmanj 17 dreves. Sadike dreves morajo imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve.

Pri sajenju dreves in druge vegetacije je treba upoštevati naslednje pogoje:

– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom; odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti velika najmanj 3,00 m²,

– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. Če zahtevanega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi komunalne vode zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves,

– odmik podzemnih komunalnih vodov in drugih podzemnih posegov od dreves v drevoredu POT-i mora biti skladno z arborističnim mnenjem, Tisa d.o.o., št. 60/2018, november 2018, najmanj 4,00 m od debla drevesa.

Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih 4.1 »Ureditvena situacija« in 4.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

Tlorisni gabariti objektov nad terenom in njihova postavitev

Objekti-stolpi imajo v OLN oznake A, B, C in D in imajo naslednji največji dopustni tlorisni gabarit:

– v pritličju in etažah 1N do 10N 20,00 m x 20,00 m,

– v etažah 11TE do 15TE se gabarit 20,00 m x 20,00 m terasasto manjša.

Tlorisni gabariti etaž pod terenom

Dimenzija etaž pod terenom je 113,00 m x 43,80 m.

Višinski gabariti in višinske kote

Etažnost objektov-stolpov nad terenom je največ pritličje, 10 nadstropij in 5 nadstropij, ki se proti vrhu terasno manjšajo (P+10N+5TE). Najmanjše dopustno število etaž nad terenom je 12. Najvišja kota zaključnih vencev na robovih pete terasne etaže je +55,00 m. Višino zaključnih vencev lahko nad etažo 5TE po višini presegajo tehnični prostori (dvigala, stopnišče, inštalacijski prostori).

Pod terenom sta predvideni dve kletni etaži (2K). Najnižja dopustna globina tal v 2. kletni etaži je –10,00 m. Pod nivojem terena je dopustno izvesti ukrepe za zaščito gradbene jame.

Izhodiščna višinska kota terena pri vhodih v objekte-stolpe ±0,00 m = 307,00 m n. m. v.

Zmogljivost objektov

Skupna dopustna BTP v vseh objektih, zgrajenih na območju OLN nad terenom, je največ 24.000 m².

Skupna dopustna BTP vseh dejavnosti nad terenom, določenih v prvi do tretji alineji prvega odstavka pod podnaslovom »Dopustni objekti in dejavnosti« 10. člena tega odloka, je največ 21.850 m². Med te površine se ne šteje BTP kolesarnic, v primeru da se uredijo v pritličnih etažah objektov-stolpov. Delež stanovanj je lahko tudi manjši, vendar ne manj kot 60% vseh BTP nad terenom.

BTP objektov se izračuna skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP objektov nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.

Največje število stanovanjskih enot, navedenih v prvi do tretji alineji prvega odstavka pod podnaslovom »Dopustni objekti in dejavnosti« 10. člena tega odloka, je 226.

Odmiki

Odmik objektov, zgrajenih nad terenom od meje sosednjih parcel mora biti minimalno 5,00 m. Odmik je lahko manjši, vendar ne manj kot 3,00 m, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel in če so ob tem zagotovljeni ukrepi varstva pred požarom.

Odmik podzemnih etaž od meje sosednjih parcel mora biti minimalno 3,00 m. Odmik je lahko manjši, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel.

Objekti morajo biti (nad terenom in pod njim) od regulacijske linije javne ceste odmaknjeni najmanj 3,00 m. Če so odmiki manjši, mora s tem soglašati organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za promet.

Odmik objektov, zgrajenih nad terenom, od meje enote urejanja prostora z oznako ZPps mora biti minimalno 10,00 m.

Minimalni odmik med fasadama dveh objektov-stolpov, postavljenima v linijo, je 45,00 m.

Tlorisni in višinski gabariti objektov ter odmik med objekti so določeni v grafičnih načrtih, 4.1 »Ureditvena situacija«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, 4.3 »Ureditvena situacija – nivo kleti« in 4.4 »Značilni prerez«.«.

17. člen se črta.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

Splošni pogoji

Območje se s polnim priključkom prometno navezuje na Rakuševo ulico.

Pri načrtovanju poti za kolesarje in pešce je treba zagotavljati najkrajše možne povezave med izvori in cilji kolesarskega in peš prometa, zlasti stavb in območij družbene infrastrukture, vhodi v stavbe z večjim številom stanovalcev ali zaposlenih, postajališči javnega potniškega prometa in večjimi površinami za mirujoči promet.

Pri načrtovanju kolesarskega omrežja je treba zagotoviti neprekinjenost, direktnost, privlačnost, varnost in udobnost; skladno s cilji povečanje kolesarskega prometa in zmanjšanja prometa osebnih motornih vozil ter izboljšanje prometnih in bivalnih razmer.

Pri načrtovanju površin za kolesarje in pešce je treba zgotoviti njihovo varno križanje.

V ureditvenem območju so pešcem namenjene predvsem dostopne poti do objektov in druge tlakovane površine.

Površine za pešce je treba načrtovati skladno z merili za univerzalno graditev in uporabo objektov. Poleg varnosti so za pešce pomembna kakovost, udobje, uporabnost in opremljenost površin za pešce.

Mirujoči promet

Vsa parkirna mesta za motorna vozila za potrebe stanovalcev in obiskovalcev se uredijo v kletnih etažah. Parkirna mesta, namenjena obiskovalcem, je treba s prometno signalizacijo, skladno z veljavnimi predpisi, ločiti od parkirnih mest za stanovalce.

Parkirna mesta za kolesa se uredijo v kolesarnicah, urejenih v sklopu zunanje ureditve, pritličnih etažah objektov-stolpov ali kletnih etažah. Parkirna mesta za kolesa je treba opremiti s stojali, ki omogočajo zaklepanje, morajo biti zavarovana in osvetljena. Parkirna mesta za kolesa, namenjena stanovalcem, je treba ustrezno ločiti od parkirnih mest za obiskovalce.

Zagotoviti je potrebno naslednje najmanjše število parkirnih mest (v tabeli: PM) za motorna vozila in kolesa:

Namembnost	Število PM za motorni promet	Število PM za kolesa
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe	1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m²neto tlorisne površine, od tega 10% za obiskovalce 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m²neto tlorisne površine, od tega 10% za obiskovalce	2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji	0,8 PM/stanovanje, od tega 10% za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (študentski domovi)	1 PM/4 postelje, dodatno 10% na terenu za obiskovalce	1 PM/2 postelji
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za starejše)	1 PM/6 postelj, od tega 75% za obiskovalce	1 PM/5 zaposlenih
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča)	1 PM/5 sob, od tega najmanj 75% PM za goste	0,5 PM/5 sob
12112 Gostilne, restavracije in točilnice	1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75% PM za goste	0,5 PM/10 sedežev in 0,5 PM/tekoči meter točilnega pulta
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev	1 PM/10 sob, od tega najmanj 75% PM za goste	0,5 PM/3 postelje
12201 Stavbe javne uprave	1 PM/70,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 30% PM za obiskovalce	0,5 PM/100,00 m² BTP objekta
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami	1 PM/70,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 40% PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m² BTP objekta
12203 Druge poslovne stavbe	1 PM/70,00 m² BTP objekta, od tega 10% PM za obiskovalce	0,5 PM/100,00 m² BTP objekta
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m² BTP)	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m² BTP)	1 PM/40,00 m² BTP, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m² BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti do 200,00 m² BTP)	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti od 200,00 do 500,00 m² BTP)	1 PM/25,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal	0,5 PM/100,00 m² BTP objekta
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo	1 PM/7 sedežev (obiskovalcev), od tega najmanj 75% PM za obiskovalce	0,5 PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice	1 PM/80,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 75% PM za obiskovalce	0,5 PM/60,00 m² BTP objekta
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja, glasbene šole)	2 PM/oddelek	2 PM/oddelek
12630 Stavbe za neinstitucionalno izobraževanje (medgeneracijski center)	1 PM/60,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 10% PM za obiskovalce	1 PM/100,00 m² BTP objekta
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (ambulante)	1 PM/20,00 m² BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50% PM za obiskovalce	0,5 PM/20,00 m² BTP objekta
12650 Stavbe za šport (pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, kopališče)	1 PM/40,00 m² BTP objekta, od tega najmanj 80% PM za obiskovalce	0,5 PM/25,00 m² BTP objekta

Neto tlorisne površine stanovanj se računajo v skladu s standardom SIST ISO 9836.

Od števila parkirnih mest za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5% parkirnih mest za druga enosledna vozila.

Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za načrtovanje univerzalne graditve in uporabe objektov.

V podzemnem parkirišču je treba urediti minimalno eno parkirno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.

Dostop za dostavo za vse dejavnosti se vrši preko prve kletne etaže.

Za interventne dostope do objektov je treba zagotoviti dohodne in dovozne poti. Površine za postavitev gasilskih vozil morajo biti v dimenzijah, predpisanih v standardu SIST ISO 14090.

Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu 4.6 »Prometna ureditev, idejna višinska regulacija«.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

Splošni pogoji

Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev vodov. Pred izvedbo priključka na omrežje je treba zaprositi upravljalca omrežja za soglasje za priključitev in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

Kanalizacijsko omrežje

Javno kanalizacijsko omrežje je na območju predvidene gradnje zgrajeno. Komunalne odpadne vode iz novo načrtovanih večstanovanjskih objektov se preko hišnih priključkov navezuje na obstoječi kanal DN 900, ki poteka po Rakuševi ulici. Z direktnim priključkom je možno priključevati samo odtoke iz pritličij in nadstropij, odtoke iz kleti je treba priključevati preko hišnega črpališča.

Padavinsko odpadno vodo s streh ter utrjenih povoznih in nepovoznih površin se ponika v podtalje. Ponikanje je obvezno treba urediti na zemljišču znotraj OLN.

Vodovodno omrežje

Javno vodovodno omrežje je na območju predvidene gradnje zgrajeno. Za oskrbo novo načrtovanih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo se izvedeta najmanj dva priključka na vodovod NL DN 150, ki je zgrajen v Rakuševi ulici. Na vsakem priključku se vgradita dva obračunska vodomera za vsak posamezen objekt-stolp. Vodomerno mesto naj se predvidi na notranji strani zunanje stene prve kleti.

Vročevodno omrežje

Za ogrevanje in oskrbo s sanitarno toplo vodo načrtovanih objektov je predvidena priključitev na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Vročevodno omrežje je na območju predvidene gradnje zgrajeno. Oskrba s toploto se vrši preko obstoječega glavnega vročevoda T717 dimenzije DN 200, ki poteka po Cesti Ljubljanskih brigad. Priključek do zemljišča predvidene gradnje je že izveden.

Toplotne postaje in notranja napeljava morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 85/16) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj za priključitev stavb na vročevodni sistem (Energetika Ljubljana, d.o.o.).

Elektroenergetsko omrežje

Območje OLN meji na zemljišča, na katerih je zgrajena in obratuje razdelilna transformatorska postaja RTP 110/10 kV Šiška podjetja Elektro Ljubljana, d.d. RTP je vir elektromagnetnega sevanja in hrupa.

Elektro omrežje je na območju predvidene gradnje zgrajeno. Preko območja OLN potekajo srednjenapetostni kablovodi, delno položeni v zemljo, delno v elektrokabelsko kanalizacijo (EKK). Pred pričetkom posegov v prostor je potrebno pri upravljalcu elektroenergetskega omrežja naročiti zakoličbo vodov ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.

Za napajanje območja OLN je treba zgraditi transformatorsko postajo z možnostjo vgradnje dveh distribucijskih transformatorjev moči vsak 1000kVA ki jo je dopustno locirati v kletni etaži ali na terenu, izvedeno pod površino zunanje ureditve-pokrajine. Do predvidenene transformatorske postaje mora biti omogočen stalen dostop, transport opreme in posluževanje osebja distributerja električne energije z intervencijskim vozilom. V neposredni bližini transformatorske postaje mora biti zagotovljen prostor za parkiranje intervencijskega vozila. Sosednji prostori transformatorske postaje ne smejo biti stanovanjski ali namenjeni poslovnim dejavnostim s stalno prisotnostjo zaposlenih. Pri načrtovanju prezračevanja prostorov s transformatorsko postajo z naravnim vlekom je treba načrtovati tudi omejevanje širjenja hrupa. Za vključitev transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje je treba zgraditi elektro kabelsko kanalizacijo od novega jaška na Rakuševi ulici do objekta in izvesti 20kV kablovod. Nizkonapetostni razvod po objektu se izvede po kabelskih policah, ki morajo potekati po skupnih površinah. Za zemljišča, na katerih bo postavljena elektroenergetska infrastruktura, mora biti pridobljena pravica graditi.

Telekomunikacijsko omrežje

Telekomunikacijsko omrežje je na območju predvidene gradnje zgrajeno. Predvideni objekti se priključijo na vod, ki poteka po severnem robu Rakuševe ulice.

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

Kadar je treba obstoječe TK omrežje prestaviti, se prestavitev izvede na osnovi projektne rešitve. Stroške izdelave projekta prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja krije investitor gradnje.

Ravnanje z odpadki in odvoz odpadkov

Zbirna in odjemna mesta za komunalne odpadke je dopustno locirati v pritličjih objektov-stolpov, v kletni etaži ali na terenu pod površino zunanje ureditve-pokrajine. Lokacije zbirnih in odjemnih mest je treba določiti na način, da bivalna kvaliteta na območju ni okrnjena. Pot od zbirnih do odjemnih mest je treba, če so locirana ločeno, urediti kontinuirano, brez višinskih razlik in naklonov, ki otežujejo manipulacijo z zabojniki za odpadke.

Zbirna mesta za komunalne odpadke se uredi tako, da je zagotovljena higiena in ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje objekte. Pot od zbirnih mest do prevzemnih mest in naprej do mesta praznjenja je treba urediti kontinuirano, brez višinskih razlik in naklonov, ki otežujejo manipulacijo z zabojniki za odpadke. Smetarskim vozilom mora biti zagotovljen dostop do prevzemnih mest.

Komunalna, energetska in telekomunikacijska ureditev je določena v grafičnem načrtu 4.5 »Komunalna ureditev – prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

Splošno

V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

Varstvo vode in podtalnice

Območje OLN se nahaja na vodovarstvenem območju (v nadaljnjem besedilu: VVO) z oznako III A – podobmočje z milejšim VVO režimom (v nadaljnjem besedilu: VVO III A) in v manjšem delu na podobmočju z oznako II B – podobmočje z manj strogim varstvenim režimom (v nadaljnjem besedilu: VVO II B). Pri načrtovanju in gradnji je treba upoštevati vse pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15).

Gladina podzemne vode je po podatkih monitoringa, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje, na višini 279 m n.m.v.

Objekte ali naprave na območju širšega VVO III A je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Objekte ali naprave na območju ožjega VVO II B je treba graditi nad območjem nihanja podzemne vode.

Glede nivoja podzemne vode se upoštevajo podatki monitoringa, ki jih zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardnimi postopki.

Uporaba gradbenih materialov, iz katerih se izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena. Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno ali posredno v podzemne vode. Postavitev sanitarij na gradbišču ni dovoljena, razen kemičnih stranišč ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo.

Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17).

Odvajanje padavinskih voda je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah, in sicer na način, da bo v največji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Ponikanje padavinskih voda se predvidi na delu zemljišča, kjer bo raščen teren. Vse padavinske vode s povoznih površin je treba speljati in očistiti na način, kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

Vozne in parkirne površine v kletnih etažah morajo biti ustrezno vodotesno urejene, da se prepreči odtekanje potencialno onesnaženih vod v podtalje.

Pri načrtovanju objektov je treba predvideti rešitve za varčno rabo pitne vode z uporabo ustreznih tehnoloških rešitev.

Varstvo pred hrupom

Območje OLN je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Za območje je bila izdelana Strokovna ocena obremenitve s hrupom, Kova d.o.o., št. EK2019-190012, marec 2019, ki opredeljuje obstoječo obremenitev kot posledico obratovanja več linijskih virov hrupa. Dovoljena mejna vrednost kazalcev hrupa, povzročenega z več linijskimi viri hrupa, je Lnoč=59 dB(A), Ldvn=69 dB(A).

Za zagotavljanje, da hrup v novih objektih ne bo presegal mejnih ravni hrupa, je treba uporabiti ustrezne tehnične zaščitne ukrepe. Na ravni projekta je treba s predložitvijo elaborata in izkaza dokazati, da bo z uporabljenemi tehničnimi ukrepi, vrednost kazalcev hrupa na zunanji strani ločilnih elementov fasade nižja od mejnih vrednosti Lnoč=59 dB(A) in Ldvn=69 dB(A) ter vrednost ekvivalentne ravni hrupa znotraj varovanih prostorov stanovanj manjša od LAeq =35dB(A) podnevi, LAeq=33dB(A) zvečer, LAeq=30dB(A) ponoči. Navedene ekvivalentne ravni hrupa se lahko spremenijo skladno s predpisi s področja varovanja pred hrupom, veljavnimi v času pridobitve gradbenega dovoljenja.

Bistveni pasivni ukrep za zagotovitev predpisanih ravni hrupa znotraj varovanih prostorov mora biti izvedba ustreznega prezračevanja prostorov, ki zagotavlja sočasno cirkulacijo zraka in tesnenje ločilnih elementov glede varstva pred hrupom.

Izračun zvočne izolirnosti zunanje ločilne konstrukcije mora biti izveden skladno s Tehnično smernico TSG-1-005: 2012 Zaščita pred hrupom v stavbah oziroma skladno s predpisi s področja varovanja pred hrupom, veljavnimi v času pridobitve gradbenega dovoljenja.

Pred začetkom gradnje je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da ob njegovem upoštevanju začasna obremenitev s hrupom med gradnjo ne bo presegala dovoljenih ravni.

Osončenje

Naslednjim prostorom v stanovanjih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, v stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjskim sobam je treba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

– dne 21. decembra – najmanj 1 uro,

– dne 21. marca in 21. septembra – najmanj 3 ure.

Varstvo pred vplivom elektromagnetnega sevanja

Za oceno vplivov sevalnih obremenitev elektromagnetnega sevanja iz obstoječe RTP Šiška je bilo izdelano Strokovno mnenje, INIS, Inštitut za neionizirana sevanja, št. 18-191-O-GLO, april 2018.

Iz rezultatov strokovnega mnenja je razvidno, da so sevalne obremenitve iz obravnavanega vira nižje od mejnih vrednosti, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO-1).

Pri načrtovanju objektov je treba zagotoviti varnost pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi.

Varstvo pred vplivi elektrificirane železniške proge

Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati možne vplive blodečih tokov na kovinske dele objektov in naprav.

Svetlobno onesnaženje

Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

Prezračevanje garaž

Odvod zraka iz podzemnih garaž je dopustno urediti nad nivo zunanje ureditve na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških igrišč ali stanovanj.«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ureditveno območje tangira enoto kulturne dediščine Ljubljana – POT, št. EŠD 1116, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. V kulturni spomenik ni dopustno posegati na način, ki bi kakorkoli okrnil njegovo integralno podobo in vlogo.«

V 22. členu se drugi odstavek pod podnaslovom »Splošne določbe« spremeni tako, da se glasi:

»V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.«.

Zadnji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je določena v grafičnem načrtu 5.1 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

Parcelacija in zakoličba objektov so opredeljeni z evropskim prostorskim koordinatnim sistemom (ESRS) in določeni v grafičnih načrtih 3.3 »Načrt parcelacije – obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba objektov na katastrskem načrtu in 3.4 »Načrt parcelacije – obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba objektov na geodetskem načrtu«.«.

24. člen se črta.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

Načrtovano gradnjo objektov, ureditev pripadajočih zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture v ureditvenem območju je dopustno izvajati v dveh etapah.

Prvo etapo izvedbe predstavljajo:

– gradnja skupne podzemne garaže,

– gradnja objektov-stolpov z oznako A in B,

– izvedba priključkov na komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo in

– izvedba zunanje ureditve; na mestih gradnje objektov v drugi fazi je zunanjo ureditev dopustno izvesti kot začasno; začasna zunanja ureditev se izvede v obsegu, ki omogoča varno uporabo.

Drugo etapo izvedbe predstavlja:

– gradnja objektov-stolpov z oznako C in D.

Nadaljnja delitev načrtovane gradnje na podetape ni dopustna.

Pred pričetkom gradnje načrtovanih stavb v območju OPPN so dopustne odstranitve obstoječih objektov in naprav, infrastrukturne ureditve ter pripravljalna dela na gradbišču.«.

26. člen se črta.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

Višinski gabariti objektov

Dopustna so odstopanja od števila kletnih etaž v skladu z veljavnimi predpisi s področja varovanja podtalnice.

Višinske kote terena

Dovoljeno odstopanje od izhodiščne kote terena pred vhodi v objekte, določene v tretjem odstavku pod podnaslovom »Višinski gabariti in višinske kote« 16. člena tega odloka, je ±0.50 m.

Tlorisni gabariti objektov

Tlorisne gabarite objektov-stolpov je dopustno preseči za izvedbo tehničnih ukrepov varstva pred hrupom, ki so določeni v drugem in tretjem odstavku pod podnaslovom »Varstvo pred hrupom« 20. člena tega odloka.

Tlorisni gabariti kletnih etaž lahko odstopajo od dimenzij, določenih pod podnaslovom »Tlorisni gabariti etaž pod terenom« 16. člena tega odloka ob upoštevanju določil glede odmikov od sosednjih zemljišč in pod pogojem, da je na parceli, namenjeni gradnji zagotovljena zadostna površina raščenega terena.

Celotno zazidavo na območju OLN je v fazi načrtovanja dopustno premakniti vzdolž Rakuševe ulice proti parcelni meji med parcelama št. 802/12 in 798/31, obe k. o. 1738 Dravlje. Minimalna dopustna oddaljenost objektov nad terenom od parcelne meje, s katero mora soglašati lastnik parcele št. 798/31 k. o. 1738 Dravlje, je 3,00 m.

Odmiki

Minimalni odmik med fasadama dveh objektov-stolpov, postavljenima v linijo, določen v petem odstavku pod podnaslovom »Odmiki« 16. člena tega odloka, je dopustno preseči za izvedbo tehničnih ukrepov varstva pred hrupom, določenih v drugem in tretjem odstavku pod podnaslovom »Varstvo pred hrupom« 20. člena tega odloka. Navedeni tehnični ukrepi varstva pred hrupom ne štejejo kot fasada stavbe in za njimi ni dopustno načrtovati stanovanjskih ali drugih uporabnih površin.

Pri dopustnih odstopanjih od minimalnih odmikov med objekti-stolpi, določenih v prejšnjem odstavku, je treba upoštevati predpise s področja varstva pred požarom.

Zakoličba

Zakoličba lahko odstopa od koordinat lomnih točk oboda objektov v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov objektov.

Število parkirnih mest

Število parkirnih mest je dopustno spremeniti pod pogojem, da se izdela mobilnostni načrt in z njim utemelji spremenjeno število parkirnih mest od predpisanih v tem odloku ter dokaže, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje predpisov, aktov in drugih dokumentov na področju trajnostne mobilnosti. Mobilnostni načrt je dopustno izdelati tudi v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo

Pri trasah priključkov na javno komunalno in prometno infrastrukturo so dovoljena odstopanja, kadar se s spremembo zagotovi ustreznejše delovanje ali racionalnejša raba prostora. Spremenjene trase morajo biti usklajene s poteki ostalih vodov. Z odstopanji se mora strinjati upravljalec posameznega voda ali naprave.

Osončenje

Največ 20% celotnega števila stanovanj znotraj posamezne stavbe lahko odstopa od pogojev glede osončenja bivalnih prostorov, določenih pod podnaslovom »Osončenje« 20. člena tega odloka.«.

28. in 29. člen se črtata.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

Po izvedbi z OLN predvidenih ureditev so na območju dopustni naslednji posegi:

– odstranitev naprav in objektov,

– vzdrževalna dela,

– rekonstrukcije,

– sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 10. člena tega odloka,

– posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.«.

Grafične karte kartografskega dela:

1. Načrt namenske rabe prostora

1.1. Izsek iz dolgoročnega plana na preglednem katastrskem načrtu s prikazom ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta M 1:5000

2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije

2.1. Lega v širšem območju M 1:2500

2.2. Geodetski načrt s prikazom območja občinskega lokacijskega načrta M 1:1000

2.3. Katastrski načrt s prikazom območja občinskega lokacijskega načrta M 1:1000

2.4. Načrt ureditvenega območja M 1:1000

2.5. Načrt vplivnega območja M 1:1000

2.6. Načrt parcelacije M 1:1000

3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor

3.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in 1. nadstropja ter zunanja ureditev M 1:500

3.2. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo kleti M 1:500

3.3. Arhitektonsko zazidalna situacija – tipična etaža M 1:500

3.4. Arhitektonsko zazidalna situacija – terasne etaže in prerezi M 1:500

3.5. Načrt rušitev M 1:1000

3.6. Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti M 1:500

3.7. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500

»1.1. Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del s prikazom območja OLN

2.1. Prikaz širšega območja M 1:2000

3.1. Prikaz območja OLN na katastrskem načrtu M 1:500

3.2. Prikaz območja OLN na geodetskem načrtu M 1:500

3.3 Načrt parcelacije – obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba objektov na katastrskem načrtu M 1:500

3.4 Načrt parcelacije – obodna parcelacija, parcelacija zemljišč in zakoličba objektov na geodetskem načrtu M 1:500

4.1. Ureditvena situacija M 1:500

4.2. Ureditvena situacija – nivo pritličja M 1:500

4.3. Ureditvena situacija – nivo kleti M 1:500

4.4. Značilni prerez M 1:500

4.5. Komunalna ureditev – prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M 1:500

4.6. Prometna ureditev, idejna višinska regulacija

5.1. Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500.«.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (Uradni list RS, št. 69/09, 78/10, 79/12, 95/12 in 48/16 – avtentična razlaga) v delu, ki se nanaša na ureditveno območje OLN.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Uradni list RS, št. 48/2019 z dne 2. 8. 2019

2358. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del), stran 6074.