Na podlagi dvanajstega odstavka 21. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18) ministrica za infrastrukturo izdaja
o ravnanju ob nesrečah in incidentih
(1) Ta pravilnik ureja:
– način preiskave nesreč in incidentov preiskovalnega organa v železniškem prometu,
– način medsebojnega obveščanja,
– medsebojno sodelovanje preiskovalnih organov,
– službeno izkaznico preiskovalcev preiskovalnega organa,
– način obveščanja in preiskave nesreč in incidentov upravljavca in prevoznikov,
– evidentiranje, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov upravljavcev in prevoznikov.
(2) Ta pravilnik delno prenaša Direktivo 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (prenovitev) (UL L št. 138 z dne 26. 5. 2016, str. 102), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 59 z dne 7. 3. 2017, str. 41).
II. PREISKAVA PREISKOVALNEGA ORGANA
(1) Preiskovalni organ mora začeti postopek zbiranja informacij in ugotavljanja dejstev takoj, ko izve za nesrečo ali incident.
(2) Preiskovalni organ najpozneje dva meseca od prejema uradnega obvestila odloči o začetku preiskave.
(3) Preiskovalni organ lahko preiskuje tudi primere, ki ne sodijo med železniške nesreče in incidente, če te druge preiskave ne ogrožajo njegove neodvisnosti.
(imenovanje glavnega preiskovalca in komisije preiskovalnega organa)
(1) Vodja preiskovalnega organa po odločitvi o začetku preiskave imenuje glavnega preiskovalca.
(2) Vodja preiskovalnega organa lahko glede na obseg in značilnosti nesreče ali incidenta na predlog glavnega preiskovalca imenuje komisijo preiskovalnega organa.
(3) Komisijo preiskovalnega organa sestavljajo:
– glavni preiskovalec in
– eden ali več preiskovalcev kot člani komisije.
(4) Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s področja gospodarskih dejavnosti ali drugih strok (npr. zdravniki, psihologi, sociologi, predstavniki inštitutov).
(5) Če preiskovalni organ pri svojem delu potrebuje strokovno pomoč za izvedbo tehničnih pregledov, analiz ali ocen, lahko zanjo zaprosi preiskovalne organe drugih držav članic Evropske unije ali ERA pod pogojem, da ta pomoč ne vpliva na njegovo neodvisnost.
(preiskava, zavarovanje in varovanje območja nesreče ali incidenta)
(1) Postopek preiskave se izvede s čim manjšim oviranjem železniškega prometa.
(2) Glavni preiskovalec ali komisija preiskovalnega organa lahko zahtevata, da se zaradi nadaljnje preiskave in preprečitve uničenja, izgube ali odtujitve dokaznega gradiva zavarujejo dokazi. Pri tem morata določiti tudi način njihovega zavarovanja glede na fizične značilnosti posameznega dokaza, zavarovanje dokaza pa se lahko izvede tudi z zasegom dokaza za določen čas, če zavarovanje ali zaseg teh dokazov nista bila izvedena v okviru predkazenskega oziroma prekrškovnega postopka.
(3) Dokazov, ki so bili zaseženi v okviru predkazenskega oziroma prekrškovnega postopka, zaradi potreb po analizi ni dovoljeno izročiti upravljavcu ali prevozniku, temveč analizo dokazov opravi preiskovalni organ.
(4) Upravljavec in prevoznik lahko od pristojnega organa, ki je zasegel dokaze, pridobita izsledke analize oziroma kopije izsledkov glede na fizične značilnosti zaseženih dokazov zaradi preiskave vzrokov in okoliščin nesreče ali incidenta v skladu s predpisi, ki urejajo varnost osebnih podatkov.
(5) Območje nesreče ali incidenta ter poškodovanih materialnih sredstev je treba takoj zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb. Do prihoda policije območje nesreče ali incidenta in poškodovanih materialnih sredstev varuje upravljavec ali prevoznik. Če območja nesreče ali incidenta ne zavaruje policija, varovanje nadaljuje upravljavec ali prevoznik. Upravljavec ali prevoznik lahko varovanje preneha po ustnem dovoljenju glavnega preiskovalca.
(6) Postopek preiskave in sam ogled kraja nesreče lahko potekata istočasno in skupaj ob vzajemnem sodelovanju s policijo, komisijo upravljavca in prevoznika ali drugim pristojnim preiskovalnim organom, pri tem pa vsak organ sledi svojemu cilju preiskave.
(7) Logistično podporo med preiskovalnim postopkom in usklajevanjem med organi, ki sodelujejo pri preiskavi, zagotavlja preiskovalni organ v sodelovanju z udeleženimi v preiskovalnem postopku.
(1) Podatki preiskave preiskovalnega organa so:
1. izjave udeležencev, prič in drugih oseb,
2. posneti pogovori med osebjem, vpletenim v nesrečo ali incident,
3. izdelane analize delovanja naprav,
4. rezultati preiskav teles žrtev,
5. rezultati preiskav železniškega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo ali incident, in
6. informacije ali evidence upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa ali drugi podatki preiskave.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo v končnem poročilu o preiskavi v skladu s predpisi, ki urejajo osebne podatke, v času preiskave pa so za namen predkazenskega postopka dostopni policiji ali drugemu preiskovalnemu organu v predkazenskem postopku.
(1) Preiskovalni organ na svoji spletni strani objavi končno poročilo o preiskavi praviloma najpozneje 12 mesecev od datuma dogodka. Če končno poročilo ni objavljeno v 12 mesecih, preiskovalni organ objavi vmesno izjavo najmanj ob vsaki obletnici nesreče ter v njej predstavi napredek preiskave in vsa morebitna vprašanja v zvezi z varnostjo. Končno poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje upravljavcem, prevoznikom, varnostnemu organu, žrtvam in njihovim sorodnikom, lastnikom poškodovanega premoženja, proizvajalcem, pristojnim organom za ukrepanje, predstavnikom osebja, ERA ter zadevnim organom in stranem v drugih državah članicah.
(2) Končno poročilo vsebuje naslednje dele:
1. opis in ozadje dogodka;
2. evidenco preiskav in poizvedb, vključno s sistemom varnega upravljanja, veljavnimi pravili in predpisi, podatki o delovanju tirnih vozil ter tehničnih objektov in naprav, organiziranostjo delovne sile, dokumentacijo o operativnem sistemu in podobnih predhodnih dogodkih;
3. analizo vzrokov dogodka in ugotovitve, vključno z dejavniki, ki so k temu prispevali, povezanimi z:
– dejanji vpletenih oseb,
– stanjem tirnih vozil ali tehničnih objektov in naprav,
– znanjem in spretnostmi osebja, postopki in vzdrževanjem,
– pogoji iz regulativnega okvira in
– uporabo sistema varnega upravljanja.
III. MEDSEBOJNO SODELOVANJE PREISKOVALNIH ORGANOV
(1) Preiskovalni organi držav članic Evropske unije aktivno izmenjujejo stališča in izkušnje zaradi izboljšanja skupnih preiskovalnih metod, oblikovanja skupnih načel spremljanja izvedbe varnostnih priporočil ter prilagajanja tehničnemu in znanstvenemu napredku.
(2) Dejavnosti sodelovanja preiskovalnih organov potekajo ob pomoči in usklajevanju z ERA.
(službena izkaznica preiskovalcev preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalci preiskovalnega organa se pri izvajanju nalog v zvezi s preiskovanjem nesreče ali incidenta izkazujejo s službeno izkaznico preiskovalcev preiskovalnega organa (v nadaljnjem besedilu: službena izkaznica).
(2) Vsebina in grafična oblika službene izkaznice preiskovalca preiskovalnega organa sta določeni v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
V. PREISKAVA UPRAVLJAVCA IN PREVOZNIKOV
(1) Ob nastanku nesreče ali incidenta upravljavec in prevozniki takoj začnejo postopke obveščanja. Postopke obveščanja določijo upravljavec in prevozniki vsak v svojem sistemu varnega upravljanja.
(2) Če so v nesreči ali incidentu poškodovane osebe ali se nesreča ali incident zgodi med nakladanjem, polnjenjem, prevozom ali razkladanjem nevarnega blaga, mora osebje upravljavca ali prevoznika, če je v dogodku udeleženo le osebje ali sredstva prevoznika, takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje (v nadaljnjem besedilu: ReCO) na številko 112.
(3) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. času in kraju nastanka dogodka;
2. vrsti dogodka;
3. vrsti ogroženosti:
– zaradi nesreče potniškega vlaka,
– zaradi nesreče tovornega vlaka,
– zaradi tovora ali
– zaradi naravne nesreče;
4. obliki ogroženosti:
– trčenje vlaka,
– iztirjenje vlaka,
– nesreča na nivojskem prehodu,
– nesreča, ki jo osebam povzročijo tirna vozila med gibanjem,
– požar na vlaku ali okolici ali
– druge vrste nesreč;
5. nesreči:
– število udeležencev nesreče,
– posledice nesreče,
– število poškodovanih oseb in
– število mrtvih oseb;
6. izvedenih ukrepih in potrebni pomoči.
(4) Če ni možnosti neposrednega klica ReCO, se o tem posebej opozorita progovni prometnik ali prometnik in pooblaščena oseba prevoznika.
(5) V primeru nesreče, poškodbe potnika, ki se je poškodoval na javni železniški infrastrukturi (razen na vlaku), kadar ne gre za hudo poškodovano osebo, namerne poškodbe progovnih, signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav in motornih vozil za posebne namene, kadar ne dosežejo meril za nesrečo, nastavljanja predmetov na progo ali tir in samomora, poskusa samomora ali poškodovanja nepooblaščenih oseb na javni železniški infrastrukturi, mora osebje upravljavca ali prevoznika, če je v dogodku udeleženo le osebje ali sredstva prevoznika, takoj obvestiti Operativno-komunikacijski center Policije na številko 113.
(6) Če ni možnosti neposrednega klica na številko 113, se o tem posebej opozorita progovni prometnik ali prometnik in pooblaščena oseba prevoznika.
(7) Če so bile v nesreči poškodovane osebe oziroma je nastala velika škoda ali obstaja sum kaznivega dejanja, mora osebje upravljavca ali prevoznika, če je v dogodku udeleženo le osebje ali sredstva prevoznika, takoj obvestiti inšpektorat, pristojen za železniški promet, in Operativno-komunikacijski center Policije na številko 113.
(8) Če nastane nesreča ali incident na mejni progi, mora postaja, ki prva izve za ta dogodek, o tem takoj obvestiti sosednjo mejno postajo.
(9) Sporočilo o nesreči ali incidentu, ki je lahko telefonsko ali ustno, mora vsebovati najnujnejše podatke o kraju in vrsti dogodka, človeških žrtvah, poškodovanih osebah, poškodbi ali nevoznosti proge ali tira, nevoznosti vzporedne proge oziroma drugega tira dvotirne proge, stanju signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter stabilnih naprav električne vleke, tirnih vozil in drugih sredstev, sprejetih ukrepih, potrebi po pomoči javnih reševalnih služb in druge podatke, pomembne za nadaljnje ravnanje. Naknadno ugotovljena dejstva in okoliščine je treba znova sporočiti.
(10) Upravljavec v svojem sistemu varnega upravljanja določi pooblaščeno osebo, ki jo progovni prometnik ali prometnik takoj obvesti o nastanku nesreče ali incidenta.
(11) Prevoznik v svojem sistemu varnega upravljanja določi pooblaščeno osebo, ki jo njegovi delavci oziroma pogodbeni partnerji takoj obvestijo o nastanku nesreče ali incidenta, v katerem so bili udeleženi njegovi delavci ali pogodbeni partnerji ali njegova sredstva za delo.
(12) O vseh nesrečah in incidentih upravljavec in prevoznik takoj telefonsko obvestita tudi preiskovalni organ.
(1) Pooblaščeni osebi upravljavca in prevoznika za vsako nesrečo ali incident, v katerem je bilo udeleženo njihovo osebje in sredstva, sestavita pisno prijavo.
(2) Pisna prijava iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. datum in čas nastanka dogodka; datum se vpiše v obliki dan, mesec in leto, čas pa v obliki ura in minuta, in sicer od 00.01 do 24.00;
2. kraj nastanka dogodka (kilometrska lega, odsek proge, postaja, službeno mesto, tir, proga, stran proge, tirnica ipd.);
3. vrsto in številko vlaka;
– vrsto vlaka;
– številko vlaka;
– številke vlečnih vozil z navedbo uvrstitve vlečnega vozila pri vlaku (vlakovna, priprega, doprega ali vmesna lokomotiva);
– podatke o premikalnem sestavu (rinjeni ali vlečeni sestav, število vagonov);
– individualno številko iztirjenih tirnih vozil;
4. podatke o prevozniku;
5. podatke o upravljavcu (lastniku) infrastrukture na območju dogodka;
6. kratek opis dogodka, ki mora vključevati čim več podatkov, pomembnih za nadaljnjo preiskavo;
7. ovire v prometu (zamude vlakov, izpad vlakov in nadomestni prevoz);
8. podatke o vremenu, temperaturi in vidljivosti v času nastanka dogodka;
9. podatke o posledicah pri ljudeh in poškodovanih materialnih sredstvih: umrli, poškodovani, poškodbe in nevoznost tira, poškodbe signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in stabilnih naprav električne vleke, poškodbe voznih sredstev, poškodbe tovora in onesnaženje okolja, ocena materialne škode;
10. ime, priimek, naziv delovnega mesta in organizacijsko enoto udeleženega železniškega delavca;
11. ime in priimek pooblaščene osebe, ki je sestavila prijavo, in njen lastnoročni podpis.
(3) Obliko in način izpolnjevanja pisne prijave nesreče ali incidenta določita upravljavec in prevoznik vsak v svojem sistemu varnega upravljanja.
(4) Pisno prijavo iz prvega odstavka tega člena pooblaščena oseba upravljavca in prevoznika pošlje:
1. preiskovalnemu organu;
2. inšpektoratu, pristojnemu za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno poškodovali železniški delavci upravljavca oziroma prevoznika pri opravljanju službe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih pojavih, ki bi lahko ogrozili življenja delavcev pri delu in drugih ljudi;
3. organizacijskim enotam in službam upravljavca in prevoznika, ki jih določita upravljavec in prevoznik vsak v svojem sistemu varnega upravljanja.
(1) Upravljavec in prevoznik morata zaradi izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja nesreč in incidentov opraviti preiskavo.
(2) Preiskavo nesreče ali incidenta, v katerem je udeleženo osebje ali sredstva upravljavca in prevoznika, opravlja preiskovalna komisija, ki je sestavljena iz članov upravljavca in prevoznika.
(3) Če je v nesreči ali incidentu udeleženo osebje ali sredstva samo upravljavca, preiskavo opravlja upravljavec sam.
(4) Če je v nesreči ali incidentu udeleženo osebje ali sredstva samo prevoznika, preiskavo opravlja prevoznik sam.
(5) V preiskavi nesreče ali incidenta lahko sodelujejo tudi osebe, ki so neodvisne od upravljavca in prevoznika.
(6) Vsako nesrečo in incident v železniškem prometu morata upravljavec in prevoznik raziskati, da se ugotovijo vzroki in okoliščine nastanka nesreče ali incidenta. Upravljavec in prevoznik sprejmeta potrebne preprečevalne ukrepe, s katerimi odpravita vzroke, ki bi lahko znova povzročili nesrečo ali incident.
(7) Način vodenja preiskave, ki jo morata opraviti upravljavec in prevoznik, predpišeta upravljavec in prevoznik vsak v svojem sistemu varnega upravljanja.
(1) Preiskovalno komisijo nesreče ali incidenta, v katerem je udeleženo osebje ali sredstva upravljavca in prevoznika, imenuje upravljavec. Upravljavec in prevoznik določita vsak svoje člane preiskovalne komisije, pri čemer morata biti predsednik in njegov namestnik vedno predstavnika upravljavca.
(2) Za sodelovanje v preiskovalni komisiji so lahko imenovani tudi drugi strokovnjaki s področja gospodarskih dejavnosti ali strok (npr. zdravniki, psihologi, predstavniki inštitutov, sociologi).
(3) Preiskovalna komisija mora biti sestavljena tako, da je skupno število udeležencev v komisiji neparno.
(4) Kadar je pri delu preiskovalne komisije potrebno tudi sodelovanje drugih železniških strokovnjakov ali strokovnjakov drugih panog, jih upravljavec imenuje kot člane preiskovalne komisije ali sodelavce.
(5) Kadar se opravljata ogled in preiskava nesreče ali incidenta na industrijskem tiru, ki ga oskrbujejo delavci prevoznika, mora biti član komisije tudi predstavnik lastnika industrijskega tira.
(6) V mejnem prometu na delu proge, ki povezuje dve mejni postaji, opravljajo ogled in preiskavo nesreče ali incidenta delavci upravljavca mejne proge. Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi se je nesreča ali incident zgodil, se sosednja upravljavca dogovorita, kateri izmed njiju bo opravil preiskavo, ali pa jo opravita skupaj.
(7) Sestavo preiskovalne komisije nesreče ali incidenta, sodelovanje drugih železniških strokovnjakov v komisiji, način preiskave, pristojnosti komisije ter upravičenost rekonstrukcije predpišeta upravljavec in prevoznik v svojem sistemu varnega upravljanja.
(8) Preiskovalna komisija lahko zahteva informacije od vseh, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko v dogovoru s preiskovalnim sodnikom, državnim tožilcem, policijo ali glavnim preiskovalcem preiskovalnega organa zaseže, zavaruje in prouči predmete, dokumente, zapise iz elektronskih medijev, ki so po njenem mnenju pomembni za preiskavo, pri čemer komisija lahko:
1. prosto dostopa na kraj dogodka in do vozil, njihovih delov, tovora, razbitin, vstopa na zemljišče in v objekte;
2. odredi zaseg dokazov in nadzor nad odstranjevanjem ostankov ali delov vozil za potrebe preiskave;
3. odvzame zapisovalni medij registrirnih naprav na vozilih in drugih napravah za potrebe analiz preiskave;
4. opravi razgovor s pričami in udeleženci;
5. pridobi katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, upravljavec in prevoznik ali proizvajalec sredstev, ki so bila v dogodku udeležena.
(končno poročilo o preiskavi preiskovalne komisije)
(1) Preiskovalna komisija, ki je opravljala preiskavo nesreče ali incidenta, pripravi končno poročilo najpozneje štiri mesece od datuma dogodka, ki mora vsebovati dele iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(2) Podrobnejše določbe o obliki in načinu izpolnjevanja poročila o preiskavi, način dostave poročila ter dostave poročila za potrebe upravljavca in prevoznika predpišeta upravljavec in prevoznik v svojem sistemu varnega upravljanja.
(3) Preiskovalna komisija lahko skupaj s poročilom o preiskavi upravljavcu ali prevozniku z namenom, da se uvedejo ukrepi za odpravo vzrokov za nastanek tovrstnih in podobnih dogodkov, izda priporočilo.
(4) Natančnejše določbe o načinu izvedbe varnostnih priporočil komisije upravljavca in prevoznika predpišeta upravljavec in prevoznik v svojem sistemu varnega upravljanja.
VI. EVIDENCA IN STATISTIČNO SPREMLJANJE
(evidenca o nesrečah in incidentih)
(1) Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah in incidentih.
(2) Natančnejše določbe o obliki in načinu vodenja evidenc predpišejo upravljavec in prevozniki vsak v svojem sistemu varnega upravljanja.
(statistično spremljanje in poročanje)
Upravljavec in prevozniki spremljajo statistiko o nesrečah in incidentih v skladu z zakonom, ki ureja državno statistiko.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 62/15, 55/17 – popr. in 30/18 – ZVZelP-1).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-19/2019
Ljubljana, dne 17. junija 2019
EVA 2018-2430-0083
