Na podlagi četrtega odstavka 76. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16 in 77/17) minister za zdravje izdaja
o vrstah in poteku specializacij za magistre farmacije
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje in potek specializacij magistrov in magister farmacije (v nadaljnjem besedilu: magister farmacije) v Republiki Sloveniji, postopek odobravanja specializacij ter postopek opravljanja specialističnih izpitov in postopek imenovanja izpitne komisije.
(1) Specializacija magistrov farmacije je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije.
(2) Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije, ki so navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljeno specialistično nalogo in s specialističnim izpitom.
II. IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA MESTA
(1) Specializacija se opravlja na specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti in na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec).
(2) Pooblaščeni izvajalci morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov specializacij.
(3) Če za del programa ali celoten program specializacije ni pooblaščenega izvajalca v državi, se ta del opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.
Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske specialnosti.
(1) Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Specializantu morajo biti dostopni strokovna literatura v enakem obsegu kot zaposlenim magistrom farmacije ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.
(2) Pooblaščeni izvajalec zagotavlja ustrezno razmerje med področnimi mentorji in specializanti. Za ustrezno razmerje med področnimi mentorji in specializanti se šteje razmerje 1 proti 1.
(1) Pooblaščeni izvajalec mora sprejeti na usposabljanje takšno število specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih mest za to specializacijo.
(2) Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem mestu traja do izteka v programu specializacije določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.
(1) Lekarniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) vodi seznam odobrenih specializacij in prostih ter zasedenih specializantskih mest.
(2) Pooblaščeni izvajalec enkrat letno do 15. januarja za preteklo koledarsko leto zbornici posreduje naslednje sezname:
– seznam prostih in zasedenih specializantskih mest po vrstah specializacij,
– seznam glavnih in področnih mentorjev,
– seznam specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije.
(3) Vsako spremembo v številu in zasedenosti specializantskih mest pooblaščeni izvajalec zbornici sporoči v osmih dneh po nastali spremembi.
III. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
(1) Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe in potrebe preskrbe z zdravili ugotavljajo izvajalci javne zdravstvene službe in o tem enkrat letno obveščajo zbornico.
(2) Na podlagi dolgoročnih potreb zbornica enkrat na tri leta pripravi načrt potreb po specialistih in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Zbornica enkrat letno, najpozneje do 30. aprila, z javnim razpisom razpiše specializacije za posamezna specialistična področja.
Na razpis za opravljanje specializacije se lahko prijavi magister farmacije z licenco.
(1) Na podlagi javnega razpisa iz 9. člena tega pravilnika kandidat na zbornico naslovi vlogo, ki mora vsebovati:
– navedbo vrste specializacije, na katero se prijavlja,
– dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena,
– opis delovnih izkušenj,
– izjavo plačnika o kritju vseh stroškov specializacije.
(2) Če kandidat želi uveljavljati priznanje podiplomskega izobraževanja in usposabljanja v skladu s 23. členom tega pravilnika, v vlogi to navede in priloži ustrezna dokazila.
(3) V svoji vlogi lahko kandidat predlaga tudi pooblaščenega izvajalca in glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo.
Plačnik specializacije je lahko izvajalec javne službe v zdravstveni dejavnosti, druga pravna ali fizična oseba, pri kateri je specializant zaposlen, ali specializant sam (samoplačnik).
(1) Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka z odločbo, ki jo izda v upravnem postopku.
(2) V odločbi, s katero zbornica kandidatu odobri opravljanje specializacije, se navede vrsta odobrene specializacije, določi datum začetka opravljanja specializacije, imenuje glavnega mentorja in določi plačnika specializacije. Odločba se vroči kandidatu, glavnemu mentorju in plačniku specializacije. Kandidatu se pošlje tudi List magistra farmacije specializanta iz 25. člena tega pravilnika in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica in objavi na svoji spletni strani.
(3) Kandidat, ki mu specializacija ni bila odobrena, lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz tega člena na ministrstvo.
Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega člena plačnik stroškov specializacije pred začetkom opravljanja specializacije z zbornico sklene posebno pogodbo, s katero se določijo način obračunavanja in plačevanja stroškov specializacije ter druge medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.
Višino stroškov specializacije, ki vključuje tudi stroške izpita, višino stroškov priznavanja programov specializacij in višino stroškov priznavanja specialističnega naziva, določi zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(1) V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.
(2) Naloge glavnega mentorja so naslednje:
1. pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu, ki ga potrdi zbornica,
2. usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka v skladu s programom specializacije,
3. sodeluje s področnimi mentorji in spremlja njihovo delo,
4. ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
5. predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
6. organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.
(3) Področni mentor usposablja in nadzira specializanta, potrjuje pridobljene kompetence in glavnemu mentorju poroča o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov. Področni mentor izvaja mentorstvo posredno in neposredno.
(4) Glavnemu in področnim mentorjem se zagotavljajo:
– plačilo v skladu s kolektivno pogodbo,
– čas za kakovostno delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela,
– čas za dodatno usposabljanje v trajanju dveh delovnih dni letno.
(5) Podrobnejša navodila za delo glavnega mentorja in področnih mentorjev določi zbornica v Navodilih za mentorje, ki jih objavi na svoji spletni strani.
(1) Zbornica imenuje glavne in področne mentorje na predlog pooblaščenih izvajalcev za obdobje šestih let.
(2) Zbornica vodi seznam glavnih in področnih mentorjev, ki ga posodablja najmanj enkrat letno.
(3) Glavni mentor je magister farmacije z učiteljskim nazivom ali magister farmacije specialist s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor ima najmanj pet let izkušenj na svojem področju.
(4) Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ osem specializantov.
(5) Področni mentor je specialist določene specialnosti, lahko pa je tudi drug strokovnjak pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi strokovnjaki, ki niso magistri farmacije. Področnega mentorja specializantu s sklepom določi pooblaščeni izvajalec s seznama področnih mentorjev.
(1) Glavnega mentorja ali področnega mentorja se razreši mentorstva v naslednjih primerih:
– zaradi nespoštovanja ali neizpolnjevanja mentorskih dolžnosti (na predlog specializanta ali zavoda, v katerem je mentor zaposlen),
– zaradi neizvrševanja mentorskih dolžnosti v skladu z veljavno zakonodajo (na predlog zbornice), ali
– če mentor sam zahteva razrešitev.
(2) Glavnega mentorja razreši s sklepom zbornica, področnega mentorja pa pooblaščeni izvajalec.
(3) Zbornica oziroma pooblaščeni izvajalec pred sprejetjem sklepa o razrešitvi glavnega mentorja oziroma področnega mentorja seznani z razlogi za razrešitev in mu da možnost, da se o njih izjavi v osmih dneh. Če se mentor ne izjavi, se domneva, da se z navedbami strinja.
(4) Zoper sklep o razrešitvi ima glavni mentor oziroma področni mentor pravico do pritožbe v 15 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi, če meni, da je bil kršen postopek razrešitve in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v prvem odstavku tega člena. Pritožbo vloži na zbornico. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(5) O pritožbi odloča izvršni odbor zbornice.
(6) Zbornica glavnega ali področnega mentorja, ki je bil razrešen v skladu z določbami tega člena, izbriše iz seznama glavnih in področnih mentorjev.
(7) Specializantu, katerega glavni mentor je bil razrešen, zbornica določi začasnega glavnega mentorja za dobo največ šest mesecev. V tem roku zbornica specializantu imenuje novega glavnega mentorja.
V. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
(1) Specializacija se začne z dnem, ki je določen v odločbi o specializaciji.
(2) Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče pridobiti znanja in veščine programa specializacije.
(3) Dejansko traja specializacija tako dolgo, da specializant pridobi znanja in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko samostojno opravljal delo.
(4) Obrazložen predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v 30 dneh od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na ministrstvo.
Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljena druga specializacija).
Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.
(1) Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.
(2) Začasne prekinitve opravljanja specializacije (zaradi bolezni, izrednega dopusta ipd.), ki skupaj ne trajajo dalj kot štiri tedne v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.
(3) Zaradi daljše odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se opravljanje specializacije prekine in trajanje specializacije ustrezno podaljša. Specializant o opravičljivih razlogih za prekinitev opravljanja specializacije nemudoma obvesti zbornico.
V program specializacije se lahko priznava podiplomsko izobraževanje in usposabljanje, ki je skladno s programom ali delom programa zadevne specializacije. V čas specializacije se lahko šteje tudi obdobje izobraževanja in usposabljanja na lastne stroške ali delo v tujini, če je bilo usposabljanje v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela, odloča zbornica, ki se po potrebi posvetuje s pooblaščenimi izvajalci.
Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, najpozneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu zbornici predlaga prenehanje specializacije. O predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta. Zoper odločitev zbornice se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na ministrstvo.
(1) Opravljanje posameznih delov programa specializacije se v času specializacije potrjuje v listu magistra farmacije specializanta, ki je v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezna znanja, izkušnje in veščine.
(2) Specializant kot prilogo lista magistra farmacije specializanta vodi evidenco aktivnosti na področju usposabljanja in njihov obseg, iz katerih izhaja pridobitev kompetenc, predpisanih s programom specializacije, kar potrdi področni oziroma glavni mentor.
VI. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin glavni mentor in področni mentorji preverjajo med potekom specializacije.
(1) Specializant, ki opravi predpisan program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.
(2) Vlogo za opravljanje specialističnega izpita naslovi na zbornico. K vlogi specializant priloži ustrezno izpolnjen list magistra farmacije specializanta iz Priloge 2 tega pravilnika, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti specializanta na specialistični izpit, vezano specialistično nalogo in morebitne druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije.
(3) Specializant priloži toliko izvodov vezane specialistične naloge, kolikor je članov izpitne komisije, za glavnega mentorja in somentorja, če je bil ta specializantu imenovan, ter izvoda za arhiv zbornice in za knjižnico Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
(4) Opravljanje specialističnega izpita odobri zbornica.
Ne glede na določbo drugega odstavka 19. člena tega pravilnika se lahko specializant, ki po mnenju glavnega mentorja že pred potekom specialističnega programa obvlada celoten program specializacije, predčasno prijavi k specialističnemu izpitu. V tem primeru ne sme specializantu manjkati več kot šest mesecev opravljanja specializacije glede na siceršnji program specializacije. K vlogi za predčasni pristop k specialističnemu izpitu, ki mora biti v skladu s prejšnjim členom, priloži tudi mnenje glavnega mentorja iz prvega stavka tega člena.
(1) Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v 15 dneh po prejemu vloge izda odločbo, s katero odobri opravljanje specialističnega izpita in določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Datum specialističnega izpita se predhodno uskladi s člani izpitne komisije, rok za specialistični izpit pa ne sme biti krajši od 15 dni od dne vročitve odločbe. Odločba se pošlje specializantu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju.
(2) Na utemeljeno prošnjo specializanta lahko predsednik izpitne komisije preloži specialistični izpit za največ 15 dni. V vsakem drugem primeru specializant ponovno zaprosi za opravljanje specialističnega izpita.
(3) Kadar član izpitne komisije iz utemeljenih razlogov zaprosi za svojo zamenjavo, ima specializant pravico zahtevati, da se specialistični izpit odloži za najmanj 15 dni, ki se šteje od vročitve obvestila o zamenjavi člana izpitne komisije.
(1) Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Izpitna komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik je specialist z več kot petletnimi izkušnjami tiste specialnosti, iz katere se opravlja specialistični izpit, ali visokošolski učitelj s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Predsednik izpitne komisije ima vsaj petletne izkušnje v preverjanju znanja na specialističnih izpitih. Druga dva člana izpitne komisije sta specialista s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija, in izpolnjujeta pogoje za glavnega mentorja iz 17. člena tega pravilnika. Zapisnikarja, ki je magister farmacije, določi predsednik izpitne komisije.
(2) Seznam članov izpitnih komisij pripravi zbornica v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani.
(3) Specialističnemu izpitu praviloma prisostvuje tudi glavni mentor, vendar ne sme sodelovati pri delu izpitne komisije.
(1) Specializant na specialističnem izpitu predstavi specialistično nalogo.
(2) V nadaljevanju specialističnega izpita člani izpitne komisije specializantu zastavljajo vprašanja, ki se nanašajo na specialistično nalogo in na teoretično poznavanje stroke s področja temeljnega predmeta specializacije oziroma predmeta, ki ga določi glavni mentor ob začetku izdelave specialistične naloge.
(1) Izpitna komisija odloča z večino glasov vseh članov izpitne komisije.
(2) Uspeh specializanta na specialističnem izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Če specializant pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako »cum laude«. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.
(1) Če je specializant neuspešen pri opravljanju specialističnega izpita, lahko izpitna komisija zahteva podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za nadaljevanje.
(2) Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.
(3) Posebne zahteve, ki jih postavi izpitna komisija, se morajo nanašati na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila med specialističnim izpitom. Izpitna komisija določi del programa, ki ga mora specializant ponoviti, ali navede znanja in veščine, ki jih mora specializant utrjevati pod nadzorom glavnega mentorja in področnih mentorjev.
(1) Če specializant neopravičeno ne pride na specialistični izpit ali odstopi od že začetega specialističnega izpita, se šteje, da specialističnega izpita ni opravil.
(2) Če specializant ne pride na specialistični izpit iz opravičljivega razloga, se mora k specialističnemu izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer odloči zbornica, se šteje, da se specializant prvič prijavlja na specialistični izpit.
Specializant, ki tretjič ne opravi specialističnega izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja specialističnega izpita.
Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju specialističnega izpita.
O poteku specialističnega izpita se piše zapisnik na obrazcu, ki je v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga vsi člani izpitne komisije. Zapisnik se izroči specializantu in zbornici najpozneje v sedmih dneh po končanem specialističnem izpitu.
(1) Specializantu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu, ki je v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti.
(2) Zbornica izda specialistu potrdilo iz prejšnjega odstavka najpozneje v 15 dneh po opravljenem specialističnem izpitu.
(1) Specialistični naziv, pridobljen v tujini, se prizna, če je program specializacije v tujini primerljiv programu, ki velja v Republiki Sloveniji.
(2) O priznanju specializacije na podlagi prejšnjega odstavka odloči zbornica, ki lahko predhodno pridobi mnenje ustreznih strokovnih organizacij.
VII. SPECIALIZACIJE DRŽAVLJANOV DRŽAV, KI NISO ČLANICE EVROPSKE UNIJE
Državljan države, ki ni članica Evropske unije, lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu specializacije, ki velja za državljane Republike Slovenije.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Osebe, ki jim je bila odobrena specializacija pod pogoji in na način, ki je veljal do uveljavitve tega pravilnika, in so začele opravljati program specializacije, nadaljujejo s specializacijo in opravijo izpit po pogojih, veljavnih do uveljavitve tega pravilnika.
(1) Pooblaščeni izvajalci, pri katerih so se opravljale specializacije do uveljavitve tega pravilnika in izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov specializacij, izvajajo specializacije tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Glavnim mentorjem in področnim mentorjem, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika vpisani v register glavnih in področnih mentorjev pri zbornici, začne obdobje iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika teči z dnem uveljavitve tega pravilnika.
Javni razpis za specializacije iz 9. člena tega pravilnika se za leto 2019 razpiše najpozneje do 30. septembra 2019.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za magistre farmacije (Uradni list RS, št. 79/00, 55/04, 33/05, 34/08, 36/11 in 79/11).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-2/2019
Ljubljana, dne 30. avgusta 2019
EVA 2019-2711-0009
