Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, s spremembami), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, s spremembami), Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vipava (Uradni list RS, št. 27/17) ter 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11, s spremembami) oziroma predpisov, ki bodo navedene predpise nadomestili, je Občinski svet Občine Vipava na 7. redni seji dne 20. 6. 2019 sprejel
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Vipava
Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vipava (v nadaljevanju tudi: Občina).
(1) S tem odlokom se določa:
I. | Splošne določbe; |
II. | Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe; |
III. | Vrste in obseg storitev javne službe: |
| A. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
| B. obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
| C. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; |
IV. | Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe; |
V. | Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe; |
VI. | Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe; |
VII. | Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe; |
VIII. | Nadzor; |
IX. | Kazenske določbe; |
X. | Prehodne in končne določbe. |
(2) Določila odloka so obvezna za:
– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,
– za izvajalce javne službe in
– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet javnih služb iz tega odloka so:
– nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,
– blato iz greznic,
– živalski stranski proizvodi, ki se predelujejo v kafileriji,
– gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,
– odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,
– ostali odpadki, ki v klasifikacijskem seznamu odpadkov niso opredeljeni kot komunalni odpadki (skupina 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov) ali kot odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (podskupina 15 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov) razen manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev.
Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih državnih predpisov.
(uporabljeni izrazi v odloku)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, na javnih površinah ter v javnih zavodih kot tudi njim podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti (v nadaljevanju: odpadki). Uvrščeni so v skupino 20 klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih ali v podskupino 15 01, kadar gre za odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek.
2. Mešani komunalni odpadki predstavljajo preostanek odpadkov nastal v sistemu ločenega zbiranja odpadkov; sestavljen je iz mešanice vseh tistih frakcij odpadkov, za katere ločen zajem bodisi ni predviden ali jih sistem zaradi napačnega ravnanja imetnikov odpadkov na izvoru ni uspel ločeno prestreči ter so se znašle vmešane v toku preostanka odpadkov
3. Ločeno zbrane frakcije so komunalni odpadki iz skupine 20 01 klasifikacijskega seznama odpadkov, za katere mora izvajalec javne službe zagotoviti ločen zajem na izvoru (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno). Nekatere od teh frakcij je dovoljeno in zaželeno zajemati skupaj po ustreznih zbirno predelovalnih skupinah in/ali jih ločeno razvrščati kasneje v sortirnici.
4. Biorazgradljive frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju biološki odpadki) so odpadki s klasifikacijsko številko 20 01 08 – biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki s klasifikacijsko številko 20 02 01 – biorazgradljivi odpadki iz vrtov, parkov in pokopališč, za katere mora izvajalec javne službe zagotoviti ločen zajem. Biorazgradljivi odpadki s klasifikacijsko številko 20 01 08, ki nastajajo v gostinstvu oziroma obratih za pripravo hrane niso predmet tega odloka.
5. Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike, teže in/ali sestave niso primerni za odlaganje v običajnih zabojnikih za mešane komunalne odpadke, kot npr. pohištvo, vzmetnice, preproge, sanitarna oprema, kovinski predmeti, športni rekviziti, večji plastični predmeti, itd. Tudi za to vrsto odpadkov mora izvajalec javne službe zagotoviti ločen zajem. Odpadna električna in elektronska oprema ne sodita h kosovnim odpadkom, vendar se ti dve vrsti odpadkov ob akcijah zbiranja kosovnih odpadkov ob ustreznih pogojih lahko zbirata skupaj.
6. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so komunalni odpadki, ki v svoji sestavi vsebujejo okolju nevarne snovi, npr. odpadna mineralna in jedilna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki, akumulatorji, čistila, halogenska svetila itd. Nastajajo v relativno majhnih količinah. Imetniki se jih ne smejo znebiti na noben drug način, kot le z oddajo v organiziranih akcijah zbiranja nevarnih odpadkov ali v zbirnem centru. Izvajalec javne službe nevarne odpadke predaja specializiranim organizacijam, ki so registrirane za zbiranje in nadaljnje ravnanje z njimi.
7. Odpadna komunalna embalaža je komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali je po naravi in sestavi podoben gospodinjskim odpadkom in nastaja v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov. Prevladuje prodajna embalaža.
8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.
9. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je s strani Občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.
10. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja), njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
11. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
12. Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer uporabniki javne službe te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na zbiralnicah ločenih frakcij so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov.
13. Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.
14. Premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.
15. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov.
16. Zbirni center je v skladu s predpisi opremljeno in urejeno območje, namenjeno prevzemanju, predhodnemu razvrščanju in predhodnemu skladiščenju vseh tistih vrst komunalnih odpadkov, za katere ločen zajem na prosto dostopnih ekoloških otokih (zbiralnicah) ni predviden in/ali dovoljen. Vsaka občina mora imeti najmanj en zbirni center, kjer občani lahko oddajo vse vrste komunalnih odpadkov kot tudi manjših količin gradbenih odpadkov.
17. Center za ravnanje z odpadki Ajdovščina (v nadaljevanju: CERO Ajdovščina) je manjši tehnološki kompleks izvajanja dejavnosti ravnanja z odpadki lociran na ajdovskem polju nekaj sto metrov pod vasjo Dolga Poljana in je v upravljanju Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina. Sestavni deli kompleksa CERO Ajdovščina so: (1) zbirni center za komunalne odpadke, ki vključuje tudi obrat za pripravo ločenih/presortiranih frakcij za njihovo odpremo ter pretovorno postajo za transfer mešanih komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana; (2) odlagališče v zapiranju (izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča je obvezno glede na veljavne Uredbe ter dikcije pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja); (3) zbirni center za določene vrste nekomunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju občin Ajdovščina in Vipava; (4) kompostarna, ki je namenjena obdelavi raznih vrst biorazgradljivih odpadkov, predvsem tistih iz gospodinjstev; (5) sortirnica suhih frakcij komunalnih odpadkov s tehnologijo za proizvodnjo alternativnega goriva; (6) obrat za predelavo mineralnih frakcij gradbenih odpadkov. CERO Ajdovščina v svoji sestavi nima obratov za mehansko in biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov kot tudi ne aktivnih odlagalnih polj za odlaganje preostanka po obdelavi.
18. Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (v nadaljevanju: RCERO Ljubljana) je obsežen tehnološki kompleks namenjen izvajanju dejavnosti ravnanja z odpadki, lociran na južnem obrobju Ljubljane v upravljanju javnega podjetja Snaga Ljubljana. Poglavitne enote v sestavi RCERO Ljubljana so obrati za mehansko in biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov velikih kapacitet in odlagališče za odlaganje preostankov odpadkov po obdelavi. Mešane komunalne odpadke zbrane na območju večine občin osrednjega in zahodnega dela Slovenije se odpremlja na obdelavo v RCERO Ljubljana.
19. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
20. Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
21. Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik).
22. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu.
23. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča).
24. Ponovna uporaba je vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani.
25. Recikliranje je vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki.
Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,
2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,
3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
4. zagotovitev učinkovitega zajema in ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,
5. vzpostavitev nadzora nad pravilnim ločevanjem odpadkov,
6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje,
7. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
8. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje),
9. zagotovitev obdelave komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,
10. ureditev deponiranja ostankov predelave komunalnih odpadkov,
11. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,
12. izboljšanje dostopa do storitev javnih služb.
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun Občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu Občine.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima Občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(območje izvajanja in dostopnost storitev)
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.
(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah, oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja.
(vrste in način izvajanja gospodarskih javnih služb)
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so:
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka tega člena v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju,
– s podelitvijo koncesije.
(3) Izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine je javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 23 B, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju tudi: izvajalec zbiranja).
(4) Izvajalec gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov je koncesionar podjetje SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana, kateremu je Občina neposredno podelila koncesijo skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe (v nadaljevanju tudi: izvajalec obdelave in izvajalec odlaganja).
(5) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko izvajalec javne službe s soglasjem Občine pooblasti na podlagi predpisov podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se lahko prevoz mešanih komunalnih odpadkov, namenjenih nadaljnji obdelavi, iz lokacije CERO Ajdovščina do lokacije RCERO Ljubljana izvaja preko podizvajalca.
(7) Izvajalci javnih služb zagotavljajo izvajanje javnih služb na celotnem območju Občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi Občine, ki urejajo področja javnih služb ravnanja z odpadki, tako da so storitve javnih služb dostopne vsem povzročiteljem odpadkov.
(obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki)
(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež ter ne glede na to, ali razpolagajo s poslovnim prostorom ali ne.
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju tudi: uporabniki).
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike, mu izvajalec zbiranja lahko izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki. Če povzročitelj tudi po izreku opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v okviru storitve zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov oziroma, katere delovanje ali dejavnost na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov:
– fizične osebe v gospodinjstvu,
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,
– lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev,
– pravne osebe,
– osebe, ki so izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– osebe, ki upravljajo javne površine (na primer: tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),
– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah,
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba), prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb. Za obveznosti po tem odloku so solidarno odgovorni vsi polnoletni člani gospodinjstva.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Povzročitelj odpadkov iz prvega odstavka tega člena, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor oziroma objekt (v nadaljevanju: najemodajalec oziroma lastnik), je dolžan določiti povzročitelja odpadkov (v nadaljevanju: najemnik oziroma uporabnik) in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanja ali drugega prostora oziroma objekta izvajalcu zbiranja to sporočiti na obrazcu izvajalca. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec oziroma lastnik, ki subsidiarno odgovarja za obveznosti najemnika oziroma uporabnika.
(5) Če je stanovanje ali drug prostor oziroma objekt v solastnini, so za obveznosti uporabnikov javne službe solidarno odgovorni vsi solastniki, ne glede na to, če se solastniki dogovorijo, da obveznosti prevzame eden od solastnikov.
(6) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno.
(7) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča.
(8) Povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu zbiranja.
(1) Občina izvajalcu zbiranja podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev, soglasij ali mnenj k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine.
(2) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine.
(3) Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov.
(Tehnična pravila za ravnanje s komunalnimi odpadki)
(1) Izvajalec zbiranja v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnična pravila za ravnanje s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: Tehnična pravila), ki določajo podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki. Tehnična pravila morajo biti usklajena z občinsko upravo, sprejme jih župan Občine in z njim seznani Občinski svet Občine.
(2) Tehnična pravila iz prejšnjega odstavka obsegajo:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke,
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij,
– pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
– podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,
– podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,
– pogostost prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,
– normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbene in nepogodbene uporabnike ter ostale uporabnike javne službe,
– način obračunavanja in podrobnosti glede določitve obračunskih količin za posamezne povzročitelje,
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3) Tehnična pravila se morajo tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
(4) Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnih pravil poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samih Tehničnih pravil.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(vrste in obseg javne službe)
(1) Posamezna javna služba obsega naslednje storitve:
1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje in odvoz odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
– prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.
2. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov:
– obdelava, predelava ali odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,
– zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,
– skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.
3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov:
– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,
– odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,
– nadzor odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.
(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(3) S tem odlokom prevzame izvajalec zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi za celotno območje Občine.
(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
A. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološki odpadki,
– kosovni odpadki,
– nenevarni odpadki,
– druge vrste odpadkov v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih.
(2) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Odpadki, ki ostanejo po izločitvi odpadkov iz prvega odstavka, so ostanki komunalnih odpadkov, ki se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke. Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnimi pravili.
(2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke.
(3) Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali drugo.
(4) Pravne osebe, ki so večji povzročitelji, ker ustvarijo večjo količino komunalnih odpadkov oziroma razpolagajo s samostojnimi poslovnimi objekti, zagotovijo lastne zabojnike ali najem uredijo z izvajalcem javne službe.
(5) Izvajalec zbiranja mora za zabojnike v lasti izvajalca zagotavljati čiščenje zabojnikov skladno s Tehničnimi pravili.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati.
(namenske tipizirane vreče)
Namenske tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto.
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij.
(2) Praviloma so na posamezni lokaciji zbiralnice ločenih frakcij postavljeni zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike, kovin in sestavljeno embalažo) ter za stekleno embalažo, zabojnik za mešane komunalne odpadke, običajno pa tudi zabojnik za biološke odpadke.
(3) Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.
(4) Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa na zbiralnico ločenih frakcij namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.
(5) Zbiralnice ločenih frakcij je dolžan periodično vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja. Povzročitelji so pri odlaganju odpadkov v namenske zabojnike za odpadke dolžni skrbeti za red in čistočo na zbiralnicah ločenih frakcij ter preprečiti onesnaževanje okolice zbiralnic ločenih frakcij.
(6) Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na zbiralnicah ločenih frakcij redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(lokacije zbiralnic ločenih frakcij)
(1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila.
(2) Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se zbiralnica namešča.
(zbiralnice nevarnih frakcij)
(1) Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij v naseljih, ki imajo 500 ali več prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, po vnaprej določenem urniku. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj dvakrat letno.
(3) Izvajalec zbiranja mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, uporabnikom iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
(4) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
(1) Zbirni center je namenjen uporabi vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.
(2) Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun.
(3) V zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– steklo vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– biorazgradljive odpadke,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila in tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
– kosovne odpadke,
– izrabljene gume do 50 kg.
(4) V centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov.
(ostale dejavnosti v zbirnem centru)
V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.
(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja.
(2) Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru oddajo le v času obratovanja.
(3) Uporabnik se mora pred oddajo odpadkov v zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(4) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(5) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko subvencionira zbiranje odpadkov, ki vsebujejo azbest, in klavnične odpadke.
(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti občinski inšpekcijski organ.
(1) CERO Ajdovščina je namenjen uporabi vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.
(2) CERO Ajdovščina je zbirni center, ki ima poleg funkcije osrednjega zbirnega centra za odpadke za območje občin Ajdovščina in Vipava tudi funkcijo pretovorne postaje za odpadke, namenjene raztovoru vseh na območju občin Ajdovščina in Vipava zbranih odpadkov ter njihovi pripravi za prevoz do kraja njihove končne obdelave ali odstranitve. Za nekatere vrste odpadkov (npr. biološke) se kraj končne obdelave nahaja na isti lokaciji kot zbirni center (npr. kompostarna, ki je namenjena obdelavi bioloških vrst odpadkov in deluje v sestavi centra za ravnanje z odpadki Ajdovščina).
(določene vrste komunalnih odpadkov)
(1) Prevzemna mesta za prevzemanje določenih vrst komunalnih odpadkov se praviloma določijo na javnih površinah. Odločitev glede lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca.
(2) Prevzemna mesta, ki so na javnih površinah in predstavljajo občinsko infrastrukturo vzdržuje izvajalec zbiranja, za red in čistočo na teh mestih pa morajo skrbeti tudi uporabniki z vestnim odlaganjem odpadkov.
(3) Za prevzemna mesta iz prvih dveh odstavkov tega člena štejejo prevzemna mesta, ki so namenjena več povzročiteljem odpadkov skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipizirane zabojnike, oziroma prevzemna mesta, kjer povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipizirane zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov in se nahajajo na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta.
(4) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(1) Povzročitelji odpadkov lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:
– če imajo možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku,
– jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke brez uporabe plastične vrečke oziroma zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.
(2) Povzročitelji, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.
(3) Pri povzročitelju izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja in občinski inšpekcijski organ.
(4) Povzročitelji, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo, te zbirajo v vodotesnem zabojniku na za to določenem prevzemnem mestu in na način določen v Tehničnih pravilih.
(5) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter druge tovrstne odpadke.
(2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru.
(3) Izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno zagotovi prevzem s Tehničnimi pravili določene količine kosovnih odpadkov pri uporabniku, po predhodnem naročilu in brez doplačila.
(4) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.
(javne prireditve in čistilne akcije)
(1) Organizator javne prireditve mora o prireditvi obvestiti izvajalca javne službe zbiranja najmanj sedem dni pred njenim začetkom.
(2) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.
(3) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.
(4) Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku.
(5) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve in se obračunajo skladno z veljavnim cenikom izvajalca zbiranja.
(6) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za biorazgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s kuhinjskimi odpadki iz gostinstva.
(7) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj osem dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.
(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije.
(3) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku petnajst dni od dneva, ko je za odpadke izvedel, oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti, stanja ni prijavil občinski inšpekciji. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, oziroma je lastnik zemljišča v roku prijavil stanje občinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna.
V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg, obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (različne ovire na cesti ali parkirani avtomobili in podobno), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire.
B. OBDELAVA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV
(1) Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le izvajalec obdelave teh odpadkov.
(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov po trenutno veljavnih uredbah obsega le obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju Občine.
(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v RCERO Ljubljana.
(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje iz prejšnjega odstavka, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(5) Izvajalec obdelave mora zagotavljati tudi transport odpadkov od lokacije obdelave do lokacije odlaganja odpadkov.
C. ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV
(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja)
(1) Izvajalec odlaganja mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.
(2) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.
(4) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(5) Izvajalec odlaganja obračunava tudi strošek okoljske dajatve.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:
– zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov,
– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov,
– zbiralnice ločenih frakcij,
– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,
– zbirni centri,
– delovni stroji,
– center za obdelavo odpadkov,
– odlagališče odpadkov.
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.
(kataster prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij)
Izvajalec zbiranja mora voditi kataster prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij. Vsebina katastra se opredeli v Tehničnih pravilih.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov obveščati na krajevno običajen način in na svoji spletni strani o:
– ciljih, prednostih in koristih ločenega zbiranja odpadkov,
– lokaciji in času obratovanja zbirnega centra,
– ločenih in nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,
– območju, načinu in pogojih prepuščanja kuhinjskih odpadkov,
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,
– načinu prepuščanja kosovnih odpadkov,
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij,
– spremembah Tehničnih pravil in
– drugih pomembnih vsebinah, ki imajo vpliv na pravilno ravnanje z odpadki s strani povzročiteljev odpadkov.
(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)
Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati, izobraževati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako, kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi v zbirnem centru,
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje,
– izločajo vse biološke odpadke od ostalih komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali predelajo v kompost v hišnih kompostnikih,
– ne mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,
– še uporabne materiale prepuščajo v uporabo tretjim osebam.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– uporaba zabojnikov za odpadke,
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,
– da je obveščen o storitvah javnih služb,
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske javne službe,
– ozaveščanje o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanju o zmanjševanju količine odpadkov.
Uporabniki imajo obveznost:
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,
– zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in zbiralnicah ločenih frakcij zaprti, vreče pa zavezane (zaprte),
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno plačevati storitve javne službe,
– obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najpozneje v osmih dneh po nastanku spremembe,
– zagotoviti izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta,
– uporabljati storitve v skladu z določili tega odloka, Tehničnih pravil in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(1) Prepovedano je:
– odlagati odpadke izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke in na mesta, ki za to niso določena,
– onesnaževati prevzemna mesta in zbiralnice ločenih frakcij ali okolice,
– s čimer koli ovirati dostop do prevzemnega mesta ali zbiralnice,
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,
– brskati po zabojnikih ter razmetavati odpadke,
– prebirati, prelagati ali odvažati odpadke iz prevzemnih mest ali zbiralnic, brez pisnega dovoljenja izvajalca,
– lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske zabojnike, pisati ali risati po njih in jih barvati,
– opustiti uporabo storitev javne službe.
(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.
(3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje, zemljo in pepel,
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
– odpadno embalažo,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– gume in pnevmatike,
– odpadne nagrobne sveče,
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,
– odpadne baterije in akumulatorje,
– biorazgradljive kuhinjske odpadke.
(4) Nekomunalne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za komunalne odpadke.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz:
– plačil uporabnikov storitev javne službe,
– sredstev občinskega proračuna,
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– subvencij,
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– drugih virov.
(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitev na podlagi predloga elaborata, ki ga pripravi izvajalec javne službe, potrdi Občinski svet Občine.
(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z morebitnim donosom na osnovna sredstva, skladno z veljavno metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(4) Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko Občina oblikovati subvencijo iz proračuna Občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije, s sklepom določi občinski svet.
(5) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene storitev.
(6) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov.
(1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je teža (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju.
(2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:
– za gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,
– za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,
– za lastnike praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, skladno z zakonodajo, ki ureja večstanovanjske objekte: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,
– za sobodajalce – imetnike turističnih sob in apartmajev: število nočitev po dejanski zasedenosti ležišč.
(3) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov.
(4) Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali zbiralnicah ločenih frakcij ter za tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo.
(5) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov.
(6) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov.
(občasna uporaba in začasni izostanek uporabe)
(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, daljše zdravljenje, bivanje v domu starejših občanov, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
(2) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa izven območja te Občine, se oprosti plačila stroškov za storitve iz prejšnjega člena za obdobje, ki je navedeno na potrdilu o šolanju in potrdilu o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil.
(obveznost sporočanja podatkov za obračun)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno na obrazcu izvajalca prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje petnajst dni pred začetkom uporabe nepremičnine, oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja v prijavi navesti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih dalje. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(4) Če povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja ne sporoči potrebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Izvajalec zbiranja lahko v tem primeru storitev javne službe obračuna v skladu z določilom tretjega odstavka tega člena.
(5) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun storitev javne službe, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju Občine,
– podatke o nosilcih gospodinjstev in ID gospodinjstva,
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
– podatke o številu nočitev posameznih imetnikov apartmajev in turističnih sob za obdobje enega leta, in sicer od 1. 9. preteklega leta do 31. 8. tekočega leta,
– podatke o površinah poslovnih objektov,
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.
(6) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedeniškega mnenja bremenijo uporabnika.
(1) Cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za pravne osebe so izražene v evrih na kilogram in so enake kot za gospodinjstva.
(2) Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ter osebe, ki so izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se opredeli na naslednji način:
– za pravne osebe, ki so večji povzročitelji, ker ustvarijo večjo količino komunalnih odpadkov oziroma razpolagajo s samostojnimi poslovnimi objekti in so zato dolžni imeti lastno posodo (ali več posod) za odpadke: s sklenitvijo pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja, ki jo skleneta na podlagi podane prijave ravnanja z odpadki v dejavnosti;
– za pravne osebe, ki ustvarjajo manjše količine odpadkov kot večji povzročitelji iz prve alineje, in oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke: na podlagi podane prijave ravnanja z odpadki v dejavnosti;
pri čemer normative za obračun količine storitev za posamezno vrsto dejavnosti določi izvajalec zbiranja v Tehničnih pravilih.
(3) Pogodba mora biti sklenjena oziroma prijava ravnanja z odpadki v dejavnosti podana pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
(4) V primeru, da povzročitelji odpadkov iz drugega odstavka ne poda prijave ravnanja z odpadki v dejavnosti, izvajalec zbiranja obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe.
(način obračunavanja zbiranja komunalnih odpadkov)
Način obračunavanja in podrobnosti glede določitve obračunskih količin za posamezne povzročitelje določi izvajalec zbiranja v Tehničnih pravilih.
(1) Izvajalec izvaja poračune na način, kot ga določajo veljavni predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Količinski poračun se izvede najmanj enkrat letno, pri čemer se upošteva predračunske količine za prihodnje obdobje ter obračunske (dejanske) količine za preteklo obdobje.
(3) Izvajalec vsako leto pripravi elaborat cen, iz katerega je razvidna tudi razlika med dejansko obračunsko ceno za preteklo leto (izračunano na podlagi dejansko nastalih stroškov in količin) in potrjeno ceno za preteklo leto. Nastala razlika se v novem elaboratu upošteva pri izračunu predračunskih cen za prihodnje obdobje, ki jih potrdi Občinski svet Občine.
(1) Storitve ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) Obveznost plačevanja storitev ravnanja z odpadki, to je zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, nastane za povzročitelja s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko povzročitelj pridobi v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje objekt, prostor ali površino, oziroma s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko prične z izvajanjem dejavnosti.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,
– zemljišče in objekti zbiralnic ločenih frakcij,
– zemljišče prevzemnih mest.
(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.
(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.
(vzdrževanje objektov in naprav)
(1) Zbirni centri in zbiralnice ločenih frakcij so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.
(2) Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in zbiralnic ločenih frakcij bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpekcijski organ, pooblaščeni delavci izvajalca zbiranja pa opravljajo strokovni nadzor.
(2) V primeru ugotovljenih kršitev odloka inšpektor izda ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če:
1. ne periodično vzdržuje in čisti zbiralnic ločenih frakcij (peti odstavek 17. člena),
2. ne organizira ločenega zbiranja nevarnih frakcij (drugi odstavek 19. člena),
3. ne zagotovi najmanj enkrat letno prevzem kosovnih odpadkov pri uporabniku po predhodnem naročilu (tretji odstavek 26. člena),
4. ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (30. člen),
5. ne oddaja zbranih odpadkov ustreznim predelovalcem (prvi odstavek 31. člena),
6. ne vodi katastra prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij (34. člen),
7. ne obvešča javnosti (35. člen),
8. ne obvešča uporabnikov o pravilnem ravnanju z odpadki (36. člen).
(2) Z globo 400 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 1.500 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 9. člena),
2. če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 29. člena),
3. če ne upošteva določenih prepovedi pri ravnanju z odpadki (prvi odstavek 39. člena),
4. če ne obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 44. člena).
(2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 1.000 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 400 EUR se sankcionira posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 500 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba:
1. če odpadkov ne ločuje ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike (četrti odstavek 9. člena),
2. če ne odlaga odpadkov v namenske zabojnike za odpadke (prvi odstavek 15. člena),
3. če ne odlaga odpadkov v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij (prvi odstavek 17. člena),
4. ne skrbi za red in čistočo pri odlaganju odpadkov v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij (peti odstavek 17. člena),
5. če odlaga odpadke izven zbirnega centra (šesti odstavek 22. člena),
6. če predloži izjavo o kompostiranju in ne izvaja kompostiranja (drugi odstavek 25. člena),
7. če ne zagotovi izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta (šesta alineja 38. člena),
8. če ne upošteva prepovedi sežiganja odpadkov (drugi odstavek 39. člena),
9. če odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke (tretji odstavek 39. člena),
10. če odlaga nevarne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke (četrti odstavek 39. člena),
11. če ne poda prijave ravnanja z odpadki pred pričetkom opravljanja dejavnosti (prvi odstavek 44. člena),
12. če ne sklene pogodbe z izvajalcem zbiranja pred pričetkom opravljanja dejavnosti (tretji odstavek 45. člena).
(2) Z globo 200 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 300 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 200 EUR se sankcionira posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (28. člen).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 79/03) in
– Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 79/03).
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-7/2019-1
Vipava, dne 20. junija 2019
