Na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) in prvega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ) Vlada Republike Slovenije izdaja
o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem
Ta uredba z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa zahteve za skladišča, v katerih se na prostem skladiščijo trdni gorljivi odpadki (v nadaljnjem besedilu: skladišče odpadkov na prostem), pogoje za skladiščenje takih odpadkov v teh skladiščih ter ukrepe varstva pred požarom.
(1) Ta uredba se uporablja za začasno skladiščenje pri izvirnem povzročitelju, predhodno skladiščenje pri zbiralcu in skladiščenje pri obdelovalcu (v nadaljnjem besedilu: skladiščenje), kadar ti hkrati skladiščijo 200 m3 ali več trdnih gorljivih odpadkov na prostem, razen če je s posebnim predpisom za posamezno vrsto ali tok odpadkov določeno drugače.
(2) Ta uredba se ne uporablja za skladiščenje odpadkov v standardiziranih ognjevzdržnih zabojnikih z vgrajenim zadrževalnim sistemom za prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, razen glede ravnanja z zadržano gasilno vodo.
(3) Za vprašanja v zvezi s skladiščenjem trdnih gorljivih odpadkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. gasilna voda je tekočina, ki nastane pri gašenju požarov v skladiščih odpadkov na prostem;
2. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. inženir s področja požarne varnosti je pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti v skladu s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
4. požarni sektor je zaokrožena celota znotraj skladišča na prostem, iz katere se zaradi uporabe predpisane razdalje ali požarnega zidu požar nekaj časa ne more širiti v sosednje požarne sektorje skladišča na prostem, na sosednje objekte ali v okolico;
5. požarno polje je zaokrožena celota znotraj požarnega sektorja, iz katerega se zaradi uporabe predpisane razdalje ali požarnega zidu požar ne more širiti v sosednja požarna polja, na sosednje objekte ali v okolje;
6. skladišče odpadkov je skladišče odpadkov v stavbah in skladišče odpadkov na prostem;
7. skladišče odpadkov na prostem je skladišče, ki ni skladišče odpadkov v stavbi;
8. stavba je stavba v skladu z zakonom, ki ureja graditev;
9. trdni gorljivi odpadki so odpadna plastika, odpadna guma, razen izrabljenih gum iz predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, odpadni papir, odpadni les, odpadni tekstil ali mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale, ter trdno gorivo iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo; in
10. upravljavec skladišča odpadkov na prostem je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov in obdelovalec odpadkov, ki upravlja skladišče odpadkov na prostem.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v predpisu, ki ureja odpadke, predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in predpisih, ki urejajo graditev in varstvo pred požari.
(zahteve za skladišče odpadkov na prostem)
(1) Skladišče odpadkov na prostem mora izpolnjevati naslednje zahteve:
1. v celoti mora biti ograjeno z najmanj 1,8 m visoko ograjo, da je preprečen dostop nepooblaščenim osebam ter vsem vozilom in osebam izven obratovalnega časa skladišča, razen če je to skladišče že del ograjenega območja;
2. na vidnem mestu mora biti nameščena tabla z napisom »Skladišče odpadkov« in naveden naziv upravljavca skladišča odpadkov na prostem;
3. tla skladišča odpadkov na prostem morajo biti v skladu s stanjem tehnike utrjena tako, da so neprepustna, odporna proti učinkovanju skladiščenih odpadkov in proti gasilni vodi ter omogočajo učinkovito odtekanje odpadnih vod brez zastajanja vode in nastajanja luž;
4. s padavinskimi odpadnimi vodami z manipulativnih površin, ki lahko pridejo v stik s trdnimi gorljivimi odpadki in drugimi odpadnimi vodami, ki nastanejo na območju skladišča, je treba ravnati tako, kot je določeno za industrijske odpadne vode v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
5. za gašenje trdnih gorljivih odpadkov, za katere se uporablja kot gasilno sredstvo izključno voda, morajo biti ob pogoju, da so na voljo vsaj dve uri pri pretočnem tlaku najmanj 2,5 bar (zahteva za pretočni tlak velja le, če se voda zagotavlja iz hidrantnega omrežja), zagotovljene najmanj naslednje količine vode za gašenje:
– za požarne sektorje s površino, manjšo od 1.600 m2: 96 m3/h,
– za požarne sektorje s površino, enako ali večjo od 1.600 m2: 192 m3/h;
6. zagotovljeni morajo biti dostopi, dovozi, delovne površine in postavitvene površine za gasilsko ali drugo intervencijo v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za dostope, dovoze, delovne površine in postavitvene površine za gasilsko ali drugo intervencijo.
(2) Za izpolnjevanje zahteve iz 5. točke prejšnjega odstavka se glede načinov zagotavljanja vode za gašenje lahko uporabljajo:
– javni ali zasebni vodovod,
– naravni vodotoki in stoječe vode (potoki, reke, jezera ipd.),
– vodnjaki ali
– rezervoarji za vodo za gašenje.
(3) Če zahtevane količine vode za gašenje ni mogoče zagotoviti samo z enim virom, je treba zagotoviti dva ali več virov vode za gašenje.
(4) Viri za zagotavljanje vode za gašenje morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– javni vodovod ustreza za preskrbo z vodo za gašenje, če poleg redne porabe za pitno in sanitarno vodo zagotavlja še zanesljivo dobavo, potreben pretok in zalogo za gašenje;
– naravni vodotoki in stoječe vode morajo imeti dovolj velik stalen dotok, globino ter odvzemno mesto – črpališče. Črpališče je prostor za postavitev gasilnega vozila dovolj blizu vode, da sesalna višina ni večja od 5 m. Na mestu črpanja mora biti voda globoka najmanj 0,4 m. Do črpališča mora biti omogočen dovoz za gasilsko vozilo v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za dovoze za gasilska vozila. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti mesta za postavitev potrebnega števila prenosnih motornih brizgaln in dostop do teh mest. Odvzem vode mora biti zagotovljen tudi v zimskih razmerah. Če površina vode zmrzuje, je treba omogočiti črpanje vode izpod ledu;
– vodnjak s talno vodo je primeren vir vode za gašenje, če je dotok vode tolikšen, da pri črpanju zahtevane količine vode gladina talne vode ne pade pod 5 m;
– rezervoarji za vodo za gašenje so lahko pokriti ali odkriti. Za odvzem vode je potreben jašek ali vgrajena toga sesalna cev z gasilsko spojko velikosti A (premera 110 mm) ter s sesalnim košem na dnu rezervoarja in povratnim ventilom z izpustom. Globina rezervoarja mora biti takšna, da sesalna višina ne presega 5 m. Jašek ali toga sesalna cev morata biti od stavbe oddaljena najmanj 10 m.
(5) Zračna razdalja od skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov do vira vode za gašenje iz drugega odstavka tega člena je lahko največ 80 m.
(6) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora zagotoviti, da je med gašenjem požara preprečeno onesnaženje tal in voda s snovmi, ki nastajajo pri gašenju.
(7) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora zagotoviti zadrževalni sistem za prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, s čimer se prepreči kakršno koli izcejanje, izpiranje, uhajanje ali odvajanje te vode v kanalizacijo, površinske in podzemne vode ter je omogočen njen ločeni zajem.
(8) Zadrževalni sistem je lahko nepremičen ali premičen, njegova prostornina pa mora zagotoviti prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, ki bi nastala ob gašenju. Prostornino zadrževalnega sistema določi inženir s področja požarne varnosti.
(9) Skladišče odpadkov na prostem v okviru zbirnega centra izvajalca obvezne občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora izpolnjevati tudi zahteve glede zbirnega centra iz predpisa, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov.
(10) Skladišče odpadkov na prostem v okviru centra za ravnanje s komunalnimi odpadki pri izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora izpolnjevati tudi zahteve za center za ravnanje s komunalnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov.
(1) Trdnih gorljivih odpadkov ni dovoljeno skladiščiti zunaj skladišč odpadkov.
(2) V skladišču odpadkov na prostem sta prepovedana uporaba odprtega ognja in kajenje.
(zahteve za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem)
(1) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora poleg izpolnjevanja zahtev za skladiščenje odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, urediti in vzdrževati skladišče odpadkov na prostem tako, da:
1. trdni gorljivi odpadki zaradi skladiščenja ne spreminjajo fizikalnih in kemijskih lastnosti;
2. se za prevoz in manipulacijo s trdnimi gorljivimi odpadki uporabljajo vozila, ki so opremljena tako, da se prepreči razsutje odpadkov;
3. so nepremične posode, zabojniki ali druge embalažne enote, v katerih so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, izdelane iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov;
4. so nepremične posode, zabojniki ali druge embalažne enote, ki se uporabljajo za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov, izdelane tako, da omogočajo varno polnjenje, praznjenje in vzorčenje odpadkov;
5. skladiščeni trdni gorljivi odpadki in postavitev embalažnih enot omogočajo neoviran dostop in premikanje z viličarjem ali podobnim strojem;
6. je najmanjša razdalja med zunanjim robom trdnih gorljivih odpadkov, ki niso skladiščeni v zaprtih embalažnih enotah, in omrežjem za prenos in distribucijo električne energije, plinovodom ali drugim energetskim omrežjem vsaj 15 m;
7. je glede na vrsto in količino skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov vedno v zadostni količini zagotovljeno ustrezno gasilno sredstvo.
(2) Trdne gorljive odpadke je dovoljeno skladiščiti na prostem pod naslednjimi pogoji:
1. višina trdnih gorljivih odpadkov je lahko največ 5 m oziroma največ 4 bale, če so balirani, pri čemer te v višino ne smejo presegati 4 m;
2. širina trdnih gorljivih odpadkov je lahko največ 40 m, če je po celotni dolžini skladiščenih odpadkov omogočena prosta dostopnost z dveh strani, in 20 m, če je prost dostop po celotni dolžini mogoč le z ene strani;
3. največja širina skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov v pregradnih skladiščnih prostorih na prostem je 10 m, pri čemer mora biti pregrada vsaj 1 m višja od skladiščenih odpadkov, na pregradi pa mora biti ta višina vidno označena;
4. skladiščeni trdni gorljivi odpadki morajo biti od stavb oddaljeni najmanj 20 m ali pa je treba med stavbo in odpadki zagotoviti požarni zid;
5. požarni sektorji in požarna polja so urejena v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 7. člena te uredbe; in
6. skladiščeni trdni gorljivi odpadki so od meje skladišča odpadkov na prostem, do katere je z zunanje strani možen prost dostop, oddaljeni najmanj 10 m ali pa je na meji skladišča odpadkov na prostem zagotovljen zaščitni zid iz negorljivih materialov in ustrezne višine, da se prepreči, da bi bil požar podtaknjen z zunanje strani.
(3) Skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov mora biti izvedeno tako, da je zagotovljena stabilnost odpadkov in da ne prihaja do zdrsov ali porušitev. Balirani odpadki se skladiščijo z zamikanjem bal, da se prepreči vertikalno širjenje požara.
(4) V skladišču odpadkov na prostem mora biti zagotovljena redna, vsaj na dve uri, vizualna kontrola z obhodom, ali ustrezen videonadzor, s katerim se spremlja stanje skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov, da bi se hitro prepoznalo stanje, ki bi lahko povzročilo onesnaženje okolja ali gorenje odpadkov, ter izvedli ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja ali gorenja odpadkov. O izvedeni kontroli je treba voditi evidenco, iz katere je razvidno časovno zaporedje dogodkov in ugotovitev. Evidenco je treba hraniti najmanj eno leto in ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.
(5) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem določi osebo, ki je v primeru intervencije odgovorna za sporočanje sprotnih podatkov o vrsti in količini skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov na prostem gasilski ali drugi intervencijski enoti.
(6) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora občino, na področju katere skladišči odpadke na prostem, pred začetkom skladiščenja seznaniti z vrstami in največjimi dovoljenimi količinami trdnih gorljivih odpadkov, ki bi v skladišču odpadkov na prostem v nekem trenutku lahko bile prisotne, da občina na podlagi pridobljenih podatkov lahko dopolni operativni gasilski načrt.
(ukrepi varstva pred požarom)
(1) Ukrepi varstva pred požarom se načrtujejo za vrsto in največjo količino trdnih gorljivih odpadkov, ki se lahko skladiščijo v skladišču odpadkov na prostem.
(2) Gradbeno-tehnični ukrepi varstva pred požarom se opredelijo v načrtu gospodarjenja izvirnega povzročitelja odpadkov, načrtu zbiranja odpadkov zbiralca odpadkov ali načrtu ravnanja z odpadki obdelovalca odpadkov.
(3) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem v skladu s predpisi s področja graditve objektov gradbeno-tehnične ukrepe varstva pred požarom v skladiščih odpadkov na prostem določi v sodelovanju z inženirjem s področja požarne varnosti in od njega pridobi izjavo o skladnosti gradbeno-tehničnih ukrepov varstva pred požarom v skladišču odpadkov na prostem s to uredbo.
(4) V izjavi iz prejšnjega odstavka inženir s področja požarne varnosti prikaže skladnost skladiščenja z gradbeno- tehničnimi zahtevami te uredbe, predvsem z vidika zagotovitve požarnih sektorjev in požarnih polj, odmikov med požarnimi sektorji, med odpadki in objekti ter med požarnimi polji, glede zagotavljanja vode ali drugih sredstev za gašenje ter glede izpolnjevanja zahtev v zvezi z zagotavljanjem prestrezanja in zadržanja gasilnih vod.
(5) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem izjavo o skladnosti gradbeno-tehničnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena priloži načrtu gospodarjenja z odpadki, načrtu zbiranja odpadkov ali načrtu ravnanja z odpadki.
(6) V skladišču odpadkov na prostem je treba požarno varnost zagotavljati tudi z ureditvijo požarnih sektorjev. Površina požarnega sektorja ne sme presegati 1.600 m2, med požarnimi sektorji pa je treba zagotoviti najmanj 20 m praznega prostora ali požarni zid.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je največja velikost požarnega sektorja skladiščenih odpadkov na prostem 3.200 m2, če je ta opremljen s sistemom za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje in z vgrajenim avtomatskim gasilnim sistemom, ki zagotavlja popolno požarno zaščito. Obseg in vrsto vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite določi inženir s področja požarne varnosti.
(8) Znotraj požarnih sektorjev je treba oblikovati požarna polja, katerih površina ne sme presegati 400 m2, in med njimi zagotoviti prazen prostor širine najmanj 5 m ali požarni zid.
(9) Skladišče odpadkov na prostem, kjer so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, mora biti glede na vrsto teh odpadkov opremljeno tudi z ustreznim vgrajenim sistemom za odkrivanje in javljanje požara ter ustreznim vgrajenim gasilnim sistemom.
(10) V skladišču odpadkov na prostem, kjer so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, mora upravljavec skladišča odpadkov na prostem zagotoviti načrt nadzorovanja temperature trdnih gorljivih odpadkov in voditi evidenco o nadzorovanju temperature. V načrtu nadzorovanja temperature trdnih gorljivih odpadkov se z upoštevanjem značilnosti skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov določijo pogostost in način nadzora temperature, odgovorna oseba za nadzor, merila za prepoznavanje stanj, ko zaradi povišane temperature lahko pride do samovžiga trdnih gorljivih odpadkov, in navodila glede ukrepov, ki jih je treba izvesti za preprečitev požara. Evidenca o nadzorovanju temperature je del evidence o kontroli skladišča iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe.
(11) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora določiti tudi organizacijske ukrepe varstva pred požarom, in sicer:
– ne glede na določbe predpisa o požarnem redu mora tudi za skladišče odpadkov na prostem izdelati požarni red in pri tem smiselno upoštevati zahteve glede njegove izdelave iz predpisa, ki ureja požarni red;
– ne glede na določbe predpisa, ki ureja izdelavo požarnega načrta, mora za skladišče odpadkov na prostem izdelati požarni načrt in pri tem smiselno upoštevati zahteve tega predpisa glede vsebine požarnega načrta. Poleg tega mora požarni načrt vsebovati še podatke o vrstah in največjih količinah trdnih gorljivih odpadkov v skladišču odpadkov na prostem ter prikaz njihove mikrolokacije na območju skladišča, priporočena sredstva za gašenje posameznih vrst odpadkov ter ime, priimek in telefonsko številko odgovorne osebe upravljavca skladišča in njena pooblastila;
– ne glede na določbe predpisa, ki ureja izdelavo načrta evakuacije, mora za skladišče odpadkov na prostem izdelati načrt evakuacije in pri tem smiselno upoštevati zahteve tega predpisa glede vsebine načrta evakuacije. Načrt evakuacije mora biti nameščen pri vhodu. Na prostem morajo biti evakuacijske poti in zbirno mesto označeni v skladu s predpisi, ki določajo varnostne znake.
(12) Organizacijske ukrepe varstva pred požarom iz prejšnjega odstavka določi upravljavec skladišča odpadkov na prostem sam ali od njega pooblaščena oseba, kot to določa predpis, ki ureja usposabljanje in pooblastila za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
(13) Za izbiro in namestitev gasilnih aparatov za začetno gašenje požarov v skladišču odpadkov na prostem se glede na požarno nevarnost in površino smiselno uporabljajo predpisi s področja varstva pred požarom, ki urejajo izbiro in namestitev gasilnih aparatov.
(14) Zaposlene v skladišču odpadkov na prostem je treba redno, najmanj vsaki dve leti, usposabljati za varstvo pred požarom, pri čemer se glede vsebine in načina usposabljanja upoštevajo predpisi, ki urejajo usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom.
(15) V skladišču odpadkov na prostem mora biti zagotovljeno požarno varovanje, ki ga izvaja poklicna ali prostovoljna gasilska enota, kot to določajo predpisi, ki urejajo požarno varovanje.
(16) V primerih, ko zahtev iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti, mora biti v skladišču odpadkov na prostem zagotovljena:
– 24-urna prisotnost najmanj ene osebe, ki je odgovorna za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije v skladu s predpisi, ki urejajo usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom, ali
– opremljenost s sistemom za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje in z vgrajenim avtomatskim gasilnim sistemom, ki zagotavlja popolno požarno zaščito, vključno s požarnim varovanjem v skladu s predpisom, ki ureja požarno varovanje.
(17) V skladišču odpadkov na prostem so na razdalji do 60 metrov od skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov, kjer vmes ni požarnega zidu, ali na požarnem zidu dovoljena vroča dela samo ob prisotnosti požarne straže.
(18) Izvod podpisanega požarnega načrta mora upravljavec skladišča odpadkov na prostem izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je locirano skladišče. Pred izdelavo požarnega načrta lahko upravljavec skladišča odpadkov na prostem zaprosi pristojno gasilsko enoto, da mu svetuje pri izdelavi požarnega načrta.
(19) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora s pristojno gasilsko enoto, ki bi v primeru požara izvedla intervencijo v tem skladišču, vsaj enkrat na tri leta izvesti vajo za primer izrednega dogodka.
(20) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem pred spremembo vrste ali količine skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov, ki vpliva na požarno varnost, zagotovi strokovno presojo, s katero se preveri ustreznost izvedenih gradbeno-tehničnih ukrepov, ki vplivajo na stanje varstva pred požarom v skladišču odpadkov na prostem. Strokovno presojo izdela inženir s področja požarne varnosti.
(21) Če je zaradi spremembe iz prejšnjega odstavka treba spremeniti požarni red, požarni načrt ali načrt evakuacije, ga upravljavec skladišča odpadkov na prostem spremeni najpozneje do začetka obratovanja v skladu s spremembami, izvedenimi na podlagi strokovne presoje iz prejšnjega odstavka. Izvod podpisanega spremenjenega požarnega načrta izroči gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je locirano skladišče.
(1) Požarna odpornost požarnih zidov, ki so del nosilne konstrukcije, mora biti v skladu s predpisom, ki ureja požarno klasifikacijo gradbenih proizvodov najmanj REI90, drugih požarnih zidov pa najmanj EI90.
(2) Požarni zid med trdnimi gorljivimi odpadki mora biti vsaj 1 m višji od skladiščenih odpadkov, kot izhaja iz točke 1 Priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Požarni zid med trdnimi gorljivimi odpadki in stavbo mora biti tako visok, da sevanje toplote, ki se sprošča ob požaru, ne doseže zgornjega dela stavbe, kot izhaja iz točke 2 Priloge te uredbe. Požarnega zidu ni treba zagotoviti, če stavba s svojo požarno odpornostjo preprečuje prenos požara.
(zahteve za ravnanje z zadržano gasilno vodo)
(1) Za zadržano gasilno vodo je treba zagotoviti:
– odvzem in analizo vzorca glede na parametre, ki jih določi pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, in so navedeni v načrtu ravnanja z gasilno vodo iz tretjega odstavka tega člena,
– pred odvajanjem v vode ali javno kanalizacijo čiščenje v ustrezni čistilni napravi tako, da niso presežene mejne vrednosti emisije snovi iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki se nanašajo na odvajanje industrijske odpadne vode v vode, ne glede na določbo, da se ta predpis ne uporablja pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka je treba z zadržano gasilno vodo ravnati kot z odpadkom, kadar:
– čiščenje zadržane gasilne vode do predpisanih mejnih vrednosti tehnično ni izvedljivo ali
– so stroški čiščenja zadržane gasilne vode v ustrezni čistilni napravi nesorazmerno višji od stroškov njene obdelave v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(3) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem določi način ravnanja z zajeto gasilno vodo v načrtu ravnanja z gasilno vodo, ki ga izdela pred začetkom skladiščenja trdnih gorljivih odpadkov, in pri tem upošteva:
– značilnosti trdnih gorljivih odpadkov in snovi, za katere se lahko predvidi, da nastanejo ob gorenju teh odpadkov,
– pričakovane značilnosti onesnaženosti gasilne vode,
– pričakovane količine gasilne vode,
– seznam parametrov iz prve alineje prvega odstavka tega člena,
– predlog pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa iz prve alineje prvega odstavka tega člena glede ravnanja z gasilno vodo,
– mnenje upravljavca javne kanalizacije oziroma čistilne naprave v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, da predlaganemu odvajanju zajete gasilne vode ne nasprotujeta, ali
– predvideno nadaljnje ravnanje z gasilno vodo, če z njo ravna kot z odpadkom.
(4) Seznam parametrov iz prve alineje prvega odstavka tega člena, predlog pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa iz pete alineje prejšnjega odstavka in mnenje upravljavca javne kanalizacije oziroma čistilne naprave iz šeste alineje prejšnjega odstavka so priloge načrta ravnanja z gasilno vodo, ta pa je priloga načrta gospodarjenja z odpadki, načrta zbiranja odpadkov ali načrta ravnanja z odpadki.
(5) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem po požaru najpozneje v 30 dneh izdela poročilo o ravnanju z gasilno vodo. To poročilo je priloga:
– poročila o prvih meritvah oziroma obratovalnem monitoringu odpadne vode iz predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, ali
– poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(6) Poročilo o ravnanju z gasilno vodo iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj podatke o:
– količini zadržane gasilne vode,
– rezultatih analize gasilne vode,
– opis nadaljnjega ravnanja z gasilno vodo.
(7) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja v treh dneh po zahtevi predloži poročilo o ravnanju z gasilno vodo iz prejšnjega odstavka.
(uporaba drugih gradbeno-tehničnih ukrepov in zahtev)
(1) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 6. člena te uredbe glede višine baliranih odpadkov, tretji odstavek 6. člena te uredbe glede zamikanja baliranih odpadkov in osmi odstavek 7. člena te uredbe glede oblikovanja požarnih polj se pri skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem lahko uporabijo gradbeno-tehnični ukrepi in zahteve iz drugih standardov ter tehničnih smernic, ki določajo požarnovarnostne ukrepe v smislu te uredbe ali ukrepe in zahteve, ki temeljijo na izračunih v okviru metod požarnega inženirstva, pod pogojem, da se z drugimi gradbeno-tehničnimi ukrepi in zahtevami zagotovi enaka ali višja stopnja požarne varnosti kot z gradbeno-tehničnimi ukrepi in zahtevami iz 1. točke drugega odstavka 6. člena te uredbe, tretjega odstavka 6. člena te uredbe in osmega odstavka 7. člena te uredbe.
(2) Z uporabo drugih gradbeno-tehničnih ukrepov in zahtev iz prejšnjega odstavka je treba preprečiti širjenje požara na druge skladiščene odpadke in sosednje stavbe, zagotoviti hitro in varno evakuacijo prisotnih v skladišču, zagotoviti neoviran in varen dostop gasilskih in reševalnih enot ter omogočiti učinkovito posredovanje gasilskih enot.
(3) Druge gradbeno-tehnične ukrepe in zahteve iz prvega odstavka tega člena določi inženir s področja požarne varnosti z izdelavo načrta s področja požarne varnosti v skladu s predpisi s področja graditve.
(4) Načrt iz prejšnjega odstavka, iz katerega mora nedvoumno izhajati, da je z drugimi gradbeno-tehničnimi ukrepi in izpolnjenimi zahtevami iz prvega odstavka tega člena zagotovljena enaka ali višja stopnja požarne varnosti kot z ukrepi in zahtevami iz 1. točke drugega odstavka 6. člena te uredbe, tretjega odstavka 6. člena te uredbe in osmega odstavka 7. člena te uredbe, je priloga načrta gospodarjenja z odpadki, načrta zbiranja odpadkov ali načrta ravnanja z odpadki.
(potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov)
Ministrstvo v potrdilu o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov poleg podatkov iz predpisa, ki ureja odpadke, določi še navedbo datuma načrta zbiranja odpadkov, s katerim upravljavec skladišča odpadkov na prostem dokazuje izpolnjevanje zahtev te uredbe.
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpektorji, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravljajo nadzor nad izvajanjem:
– 5. in 6. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe,
– drugega do osmega odstavka 4. člena te uredbe,
– drugega odstavka 5. člena te uredbe,
– 7. točke prvega odstavka 6. člena te uredbe,
– 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 6. člena te uredbe,
– tretjega, petega in šestega odstavka 6. člena te uredbe,
– 7., 8. in 10. člena te uredbe.
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov ali obdelovalec odpadkov, če:
1. ne določi osebe, ki je v primeru intervencije odgovorna za sporočanje sprotnih podatkov o vrsti in količini skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov na prostem gasilski ali drugi intervencijski enoti (peti odstavek 6. člena),
2. ne ravna v skladu s šestim odstavkom 6. člena te uredbe,
3. ne ravna v skladu s petim odstavkom 7. člena te uredbe,
4. ne ravna v skladu z osemnajstim odstavkom 7. člena te uredbe,
5. ne izvede vsaj enkrat na tri leta vaje za primer izrednega dogodka s pristojno gasilsko enoto, ki bi v primeru požara izvedla intervencijo v skladišču (devetnajsti odstavek 7. člena),
6. ne zagotovi strokovne presoje, s katero se preveri ustreznost izvedenih gradbeno-tehničnih ukrepov, ki vplivajo na stanje pred požarom v skladišču odpadkov na prostem v skladu z dvajsetim odstavkom 7. člena te uredbe,
7. ne ravna v skladu z enaindvajsetim odstavkom 7. člena te uredbe,
8. ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe,
9. ne ravna v skladu s petim odstavkom 9. člena te uredbe,
10. ne ravna v skladu s šestim odstavkom 9. člena te uredbe,
11. ne predloži poročila o ravnanju z gasilno vodo na zahtevo ministrstva ali pristojnega inšpektorja v skladu s sedmim odstavkom 9. člena te uredbe,
12. ne zagotovi ravnanja v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov ali obdelovalec odpadkov.
(3) Z globo od 1.000 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov ali obdelovalec odpadkov, če:
1. ne zagotovi, da skladišče odpadkov na prostem izpolnjuje zahteve iz 1. do 6. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe,
2. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 4. člena te uredbe,
3. ne zagotovi, da viri za zagotavljanje vode za gašenje izpolnjujejo zahteve iz prve do četrte alineje četrtega odstavka 4. člena te uredbe,
4. ne zagotovi, da je zračna razdalja od skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov do vira vode za gašenje iz drugega odstavka 4. člena največ 80 m (peti odstavek 4. člena),
5. ne zagotovi, da je med gašenjem požara preprečeno onesnaževanje tal in voda s snovmi, ki nastajajo pri gašenju (šesti odstavek 4. člena),
6. ne zagotovi zadrževalnega sistema za prestrezanje in zadrževanje gasilne vode v skladu s sedmim odstavkom 4. člena te uredbe,
7. ne zagotovi nepremičnega ali premičnega zadrževalnega sistema, katerega prostornina zagotavlja prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, ki bi nastala ob gašenju (osmi odstavek 4. člena),
8. trdne gorljive odpadke skladišči zunaj skladišč odpadkov (prvi odstavek 5. člena),
9. se v skladišču odpadkov na prostem uporablja odprti ogenj ali se kadi (drugi odstavek 5. člena),
10. ne uredi in vzdržuje skladišča odpadkov na prostem v skladu s 1. do 7. točko prvega odstavka 6. člena te uredbe,
11. ne zagotovi, da se trdni gorljivi odpadki skladiščijo na prostem v skladu s 1. do 6. točko drugega odstavka 6. člena te uredbe,
12. ne skladišči trdnih gorljivih odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe,
13. ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe,
14. ne načrtuje ukrepov varstva pred požarom v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
15. ne ravna v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe,
16. ne zagotovi požarne varnosti v skladišču trdnih gorljivih odpadkov v skladu s šestim odstavkom 7. člena te uredbe,
17. ne ravna v skladu s sedmim odstavkom 7. člena te uredbe,
18. ne zagotovi, da so znotraj požarnih sektorjev oblikovana požarna polja, katerih površina ne presega 400 m2, in ne zagotovi, da je med njimi prazen prostor širine najmanj 5 m ali požarni zid (osmi odstavek 7. člena),
19. ne zagotovi, da je skladišče odpadkov na prostem, kjer so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga glede na vrsto teh odpadkov, opremljeno z ustreznim vgrajenim sistemom za odkrivanje in javljanje požara ter z ustreznim vgrajenim gasilnim sistemom (deveti odstavek 7. člena),
20. ne zagotovi načrta nadzorovanja temperature trdnih gorljivih odpadkov in ne zagotovi vodenja evidence o nadzorovanju temperature v skladu z desetim odstavkom 7. člena te uredbe,
21. ne ravna v skladu z enajstim odstavkom 7. člena te uredbe,
22. pri izbiri in namestitvi gasilnih aparatov za začetno gašenje požarov v skladišču odpadkov na prostem ne ravna v skladu s trinajstim odstavkom 7. člena te uredbe,
23. ne zagotovi usposabljanja za varstvo pred požarom zaposlenih v skladišču odpadkov na prostem v skladu s štirinajstim odstavkom 7. člena te uredbe,
24. ne zagotovi, da v skladišču odpadkov na prostem požarno varovanje izvaja poklicna ali prostovoljna gasilska enota (petnajsti odstavek 7. člena),
25. ne ravna v skladu s šestnajstim odstavkom 7. člena te uredbe,
26. ne ravna v skladu s sedemnajstim odstavkom 7. člena te uredbe,
27. ne zagotovi požarne odpornosti požarnih zidov, ki so del nosilne konstrukcije, v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,
28. ne zagotovi, da je požarni zid med trdnimi gorljivimi odpadki vsaj 1 m višji od skladiščenih odpadkov (drugi odstavek 8. člena),
29. ne zagotovi, da je požarni zid med trdnimi gorljivimi odpadki in stavbo tako visok, da sevanje toplote, ki se sprošča ob požaru, ne doseže zgornjega dela stavbe, razen če stavba s svojo požarno odpornostjo preprečuje prenos požara (tretji odstavek 8. člena),
30. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe,
31. ne ravna v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe,
32. ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe,
33. ne zagotovi, da druge gradbeno-tehnične ukrepe in zahteve iz prvega odstavka 10. člena te uredbe določi inženir s področja požarne varnosti z izdelavo požarnega načrta (tretji odstavek 10. člena),
34. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe.
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov ali obdelovalec odpadkov.
(3) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(1) Izvirni povzročitelj, ki na dan uveljavitve te uredbe začasno skladišči trdne gorljive odpadke v skladišču odpadkov na prostem, mora načrt gospodarjenja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke, prilagoditi zahtevam 7. in 9. člena oziroma 10. člena te uredbe najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Izvirni povzročitelj, ki na dan uveljavitve te uredbe začasno skladišči trdne gorljive odpadke v skladišču odpadkov na prostem, mora skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov prilagoditi zahtevam 4. do 9. člena oziroma 10. člena te uredbe najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve te uredbe. Če je zaradi tega potrebna gradnja po predpisih, ki urejajo graditev, mora skladišče odpadkov na prostem prilagoditi zahtevam iz te uredbe v 36 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(3) Zbiralec, ki na dan uveljavitve te uredbe predhodno skladišči trdne gorljive odpadke v skladišču odpadkov na prostem, mora ne glede na izdano potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov skladiščenje odpadkov prilagoditi določbam 4. do 9. člena oziroma 10. člena te uredbe najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve te uredbe. Če je zaradi tega potrebna gradnja po predpisih, ki urejajo graditev, mora skladišče prilagoditi zahtevam iz te uredbe v 36 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(4) Če je zaradi prilagoditve zahtevam iz 4. do 9. člena oziroma 10. člena te uredbe potrebna sprememba načrta zbiranja odpadkov, mora zbiralec vložiti vlogo za spremembo potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(5) Izvajalec obdelave, ki na dan uveljavitve te uredbe skladišči trdne gorljive odpadke v skladišču odpadkov na prostem, mora ne glede na izdano okoljevarstveno dovoljenje skladiščenje odpadkov prilagoditi določbam 4. do 9. člena oziroma 10. člena te uredbe najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve te uredbe. Če je zaradi tega potrebna gradnja po predpisih, ki urejajo graditev, mora skladišče prilagoditi zahtevam iz te uredbe v 36 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(6) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora najpozneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe občino, na območju katere ima skladišče, seznaniti z vrstami in največjimi količinami skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov v skladu s šestim odstavkom 6. člena te uredbe.
(7) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora najpozneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe požarni načrt iz osemnajstega odstavka 7. člena te uredbe izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju skladišča odpadkov na prostem.
(8) Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora najpozneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe ukrepe varstva pred požarom opredeliti v načrtu gospodarjenja izvirnega povzročitelja odpadkov, načrtu zbiranja odpadkov zbiralca odpadkov ali načrtu ravnanja z odpadki obdelovalca odpadkov.
(9) Če mora upravljavec skladišča odpadkov na prostem zaradi gradnje iz drugega, tretjega in petega odstavka tega člena spremeniti požarni red, požarni načrt ali načrt ravnanja z gasilno vodo, mora požarni načrt najpozneje do začetka obratovanja po izvedeni gradnji izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju skladišča odpadkov na prostem.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-27/2019
Ljubljana, dne 29. avgusta 2019
EVA 2018-2550-0079
Vlada Republike Slovenije
