Na podlagi drugega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17– ZUreP-2) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 6. redni seji dne 17. septembra 2019 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur – sprememba št. 1
(1) Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega izvedbenega prostorskega načrta Občine Šentjur – sprememba št. 1 se nanaša na ureditev kamnoloma Hrastje.
(2) V postopku priprave Sprememb in dopolnitev občinskega izvedbenega prostorskega načrta Občine Šentjur – sprememba št. 1 je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in izdana odločba št. 35409-35/2019-8 z dne 23. 8. 2019 Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, o sprejemljivosti vplivov njegove izvedbe na okolje.
V Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18) se v 1. členu, drugega odstavka za besedilom »IPN« doda besedilo »in SD IPN – št. 1« ter pred piko doda besedilo »in 06/2016«.
V 3. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kartografski del IPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
I. Grafični prikazi izvedbenega dela
1. pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000
3. prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000
4. prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5000.
II. Grafični prikazi podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP HR7
1. Prikaz GJI in grajenega javnega dobra ter prikazi vplivov in povezav s sosednjimi območji
2. Ureditvena situacija
3. Karakteristični prerezi
4. Parcelacija«.
V 7. členu se:
– v četrti točki Preglednice 1: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP za prvo alinejo doda nova alineja, »– podrobni PIP,«.
– v Preglednici 1: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP na območju Žusma (OŽU), naselje Hrastje (HR) se EUP HR 7 spremeni besedilo tako, da se glasi:
HR7 | / | LN | podrobni PIP | / | / | / | / | da |
V 104. členu se:
– naslov spremeni tako, da se glasi: »Območja EUP v Dobrini z oznako DO12 (Žusem), v Hrastju z oznako HR7 (Hrastje), v Loki pri Žusmu z oznako LŽ10 (Žamerk), v Prapretnem z oznako PT2 (Zelence):«
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Območja EUP z oznakami DO12, HR7, LŽ10 in PT2 so namenjena izkoriščanju mineralnih surovin. Država je podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin kamnolomu Žusem, Žamerk, Zelence in za del območja kamnoloma Hrastje.«
– v celoti črta tretji odstavek.
– peti in šesti stavek četrtega odstavka spremenita tako, da se glasita: »Deponiranje humusa in odrivke ter rudarske jalovine naj se izvaja na območju kamnoloma ali na za to urejeni lokaciji (izven območja EPO) ter se jih shrani za končno sanacijo. Zasipavanja terena izven ožjega območja se ne izvaja.«
Za 104. členom se doda nov 104.a člen, ki se glasi:
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP HR 7 – kamnolom Hrastje:
I. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Območje kamnoloma Hrastje se nahaja v podeželskem zaledju hribovitega dela Občine Šentjur, ki je vizualno dokaj neizpostavljen. Kamnolom se zajeda v zahodno pobočje hriba Veliki Špiček med 345 m in 460 metri nadmorske višine. Ureditveno območje kamnoloma Hrastje (HR 7) obsega zemljišča parcelnih številk 231/3, 231/6, 232, 233, 234, 235, 241-del, 246, 247, 248, 249, 250/1, 257/1, 257/2, 257/3, 257/4, 258/1, 258/2 in 259, vse k.o. Dobrina. Površina območja HR7 je cca 6,0 ha.
II. PROGRAM DEJAVNOSTI IN VRSTE OBJEKTOV
(1) Kamnolom Hrastje na podlagi podeljene rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine tehničnega kamna – dolomita, obratuje že skoraj 30 let. Ureditev območja kamnoloma HR7, zaokrožena na njegovo končno mejo, ki izboljšuje stanje reliefa in krajinskega videza in omogoča revitalizacijo terena, opredeljuje rudarska tehnična dokumentacija. V novem razširjenem pridobivalnem prostoru (HR 7) se v obsegu izvajanja rudarskih del in po zaključku izkoriščanja mineralnih surovin predvideva njegova sanacija, skladno z rudarsko dokumentacijo.
(2) Na območju kamnoloma so dovoljene vrste dejavnosti:
– pridobivanje rudnin in kamnin (odkopi, izkopi, drobljenje, mletje, čiščenje, sušenje, separiranje, mešanje),
– storitve za rudarstvo (raziskovalne storitve, kot so jemanje vzorcev in geološka opazovanja, drenaža, odstranjevanje jalovine ipd.),
– posredništvo in trgovina na debelo,
– predelava nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov,
– alpinizem, plezanje in druge podobne športne vaje v delu ureditvenega območja, če se v skladu s predpisi zagotovijo varnostni ukrepi, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje.
(3) Na območju kamnoloma so dovoljene naslednje vrste gradenj:
– gradnja in postavitev novih objektov v skladu z določili tega člena,
– odstranitev objektov,
– vzdrževanje objektov.
(4) Na območju kamnoloma so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
(4.1) Zahtevni in manj zahtevni objekti:
– objekti za pridobivanje in odkopavanje mineralnih surovin (rudarski objekti, rudarski postroji, rudarska infrastruktura ipd.), vključno z objekti in ureditvami za skladiščenje teh mineralnih surovin, in spremljajoči objekti (pisarne, garderobe, sanitarije, priročna skladišča za spravilo ročnega orodja, manjših zalog goriva ipd.),
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja,
– separacije in naprave za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov,
– zadrževalniki in vodni zbiralniki,
– stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,
– plezalni parki,
– objekti v skladu s poglavjem IX. Obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(4.2) Nezahtevni in enostavni objekti:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstreški, pokrita skladišča ipd.),
– sanitarne enote (lahko tudi premične),
– pomožni objekti v javni rabi, kolesarske poti, pešpoti,
– ograje in podporni zidovi,
– samostojna parkirišča,
– male komunalne čistilne naprave oziroma nepretočne greznice,
– rezervoarji, vodnjaki, vodometi,
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– objekti za oglaševanje, informacijske ter usmerjevalne / smerne table.
III. OBLIKOVANJE, ODKOPAVANJE IN SANACIJA
III/1. Oblikovanje območja
(1) Obstoječi kamnolom trenutno sestavlja šest etaž, pri čemer sta peta in šesta oblikovani le v skrajnem vzhodnem delu. Obstoječe etaže se nahajajo na naslednjih višinah:
– osnovni plato na koti 344 m n.v.,
– prva etaža na kotah med 360 in 365 m n.v.,
– druga etaža na kotah med 375 in 380 m n.v.,
– tretja etaža na kotah med 390 in 395 m n.v.,
– četrta etaža na kotah med 405 in 410 m n.v.,
– peta etaža na koti okoli 425 m n.v.,
– šesta etaža na koti okoli 435 m n.v.
(2) Z zaokrožitvijo kamnoloma se bodo s predvidenim odkopavanjem in sanacijo, večinoma zadržale obstoječe etaže, s sprotnim prilagajanjem višinskim kotam, ki so predvidene kot končne kote posameznih etaž kamnoloma. Elementi kamnoloma bodo oblikovani v amfiteatrični obliki. Nove etaže bodo zasnovane na naslednjih okvirnih višinah:
– osnovni plato na koti okoli 344 m n.v.,
– prva etaža na koti okoli 360 m n.v.,
– druga etaža na koti okoli 375 m n.v.,
– tretja etaža na koti okoli 395 m n.v.,
– četrta etaža na koti okoli 415 m n.v.,
– peta etaža na koti okoli 430 m n.v.
Vrh kamnoloma bo na višinski koti okoli 460 m.
(3) Kote etažnih ravnin bodo podrobneje določene z rudarskim projektom za izvedbo ob upoštevanju realnih razmer na terenu in tehničnih pogojev zagotavljanja zanesljive stabilnosti.
III/2. Sanacija
(1) Odkopavanje mineralne surovine se opravlja po etažah določene širine in višine od zgoraj navzdol in od zunanjega roba proti notranjosti. Po opravljenih delih na posameznih etažah se te sprotno rekultivira Zagotoviti je potrebno ukrepe za varstvo ljudi in živali.
(2) Sanacijo kamnoloma sestavljata tehnična in biološka sanacija
(3) Tehnična sanacija:
(3.1) Na ureditvenem območju je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, odvodnjavanje in preprečevanje erozije.
(3.2) S sanacijo je potrebno sanirati tudi dostopne poti izven območja kamnoloma, ki so del pristopnega zemljišča, ter ohraniti le tiste, ki so namenjene za dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Na dostopnih in manipulacijskih površinah je potrebno z izvedbo peskolovov in odtokov, urediti sistem odvodnjavanja meteornih vod, da ne bo prihajalo do erozije.
(3.3) Predvideni končni naklon brežine kamnoloma kot celote, ki zagotavlja kamnolomu zadostno stabilnost, je največ 50°.
(3.4) Pri oblikovanju posameznih etaž in brežin je treba upoštevati naslednje pogoje:
– največja višina posamezne končne brežine ne sme presegati 20 m,
– minimalna širina posamezne končne etažne ravnine je med 6 in 7 m,
– naklonski kot posamezne končne brežine ne sme presegati 65º.
(3.5) Zaradi zagotavljanja večje potresne varnosti se lahko etaže izdelujejo tudi v dveh fazah z medetažami višine med 8 in 10 m, v odvisnosti od predvidene višine posamezne etaže.
(4) Biološka sanacija:
(4.1) V okviru biološke sanacije je predvidena zatravitev etažnih ravnin in zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami na podlagi zasadilnega načrta, v katerem morajo biti definirane uporabljene drevesne vrste ter način sajenja dreves. Pri izbiri drevesnih vrst je potrebno upoštevati, da je območje že sedaj termofilno, po izvedbi posega pa bo zaradi oblikovitosti terena in razgaljenosti tal termofilnost še izrazitejša. Zaradi navedenega priporočamo večji delež humusa v nasutju oziroma koncentriranje le-tega na lokaciji zasaditve posameznih dreves. Zasaditveni načrt pregleda in potrdi pristojna območna enota ZGS.
(4.2) Biološka sanacija obsega pripravo tal za ozelenitev ter pogozditev (zasaditev avtohtonih grmovnic in dreves). Pogozdijo se površine etažnih ravnin, prostor osnovnega platoja pa se zatravi in zasadi s posameznimi gručami dreves, po sanaciji pa se lahko vrne v kmetijsko rabo.
(4.3) Brežine naj bodo po možnosti čim bolj hrapave, s čimer bi se doseglo naravnejši videz in postopoma izboljšalo pogoje za rast rastlin.
(4.4) Zeleni pas vzdolž lokalne ceste se okrepi tako, da se pri izbiri drevesnih vrst upošteva zasaditev z večjim deležem listavcev.
(4.5) Načrtuje naj se mešana saditev z večjim deležem listavcev brez zasajanja plezalk, ker je obstojnejša in manj občutljiva. Naravna in umetna ozelenitev naj potekata kombinirano. Dajanje prednosti eni ali drugi ni priporočljivo kar zmanjšuje uspeh rekultivacije.
(4.6) Biološka sanacija mora vključiti tudi posek drevja v dvometrskem pasu od roba odkopne brežine ter selektivni posek nestabilnega gozdnega drevja v petmetrskem pasu od roba odkopne brežine. Morebitne nove gozdne robove se sanira z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in dreves.
(5) Oblikovanje stavb:
– velikost stavb je podrejena tehnološkim zahtevam,
– vse tehnološke objekte je obvezno prekriti s streho,
– stavbe so lahko začasne in premične, če to dopuščajo tehnološke zahteve,
– oblikovanje streh mora biti enotno, razen če tega ne dopuščajo tehnološke zahteve,
– strešna kritina mora biti praviloma v sivih tonih,
– dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov.
(6) Vrste odkopne metode:
(6.1) Odkopavanje tehničnega kamna – dolomita se v kamnolomu izvaja z vrtanjem in miniranjem ter bagerskim ali buldožerskim izkopom v etažah. V posameznih delih kamnoloma, kjer se pojavlja bolj zdrobljen material v večjem obsegu se lahko odkop izvaja tudi brez miniranja.
(6.2) Odkopani material se deloma na tovorna vozila naklada na etažah, deloma pa se ga z višjih etaž gravitacijsko premetava ali preriva do osnovnega platoja.
(6.3) Mineralno surovino se po potrebi predela v uporabno obliko in kakovost z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave.
(7) Parcelacija
Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
IV/1. Prometno urejanje
(1) Prometno ureditev območja tvorijo dostopna pot na osnovni plato in transportne (obratne) poti z osnovnega platoja na etaže. Kamnolom se preko obstoječega dovoza prometno navezuje na lokalno cesto LC 396091 Cerovec–Žamerk, ki poteka vzdolž zahodne meje kamnoloma. Obstoječi priključek se ohranja. Transportne poti na etaže potekajo oziroma bodo načeloma potekale v južnem delu prostorske ureditve.
(2) Investitor mora zagotoviti parkirne površine za zaposlene in obiskovalce ter prevozna sredstva za potrebe dejavnosti (kamioni, terenska vozila …). Te lahko zagotovi na območju kamnoloma (osnovni plato) oziroma na drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova uporaba za čas ureditve kamnoloma.
IV/2. Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode
(1) Odpadnih padavinskih voda ni dovoljeno ponikati (tudi ne po čiščenju na lovilcu olj).
(2) Odvodnjavanje najnižje etaže kamnoloma (osnovnega platoja) se mora ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do zastajanja in nepotrebnega ponikanja padavinskih voda.
(3) Vse padavinske odpadne vode vključno s padavinskimi vodami s streh objektov je potrebno preko usedalnikov speljati v odprtih muldah proti vzhodu v Drobinski potok.
(4) Na območju ni kanalizacijskega omrežja. Za potrebe zaposlenih je v kamnolomu postavljeno kemično stranišče.
IV/3. Oskrba z vodo
Območje kamnoloma je priključeno na obstoječe vodovodno omrežje. Na obravnavanem območju ni potrebe po ureditvi hidrantnega omrežja.
IV/4. Oskrba z električno energijo
Preko kamnoloma potekajo obstoječi nizkonapetostni nadzemni in podzemni elektro vodi pri katerih je potrebno upoštevati omejitve, določene z veljavnimi predpisi. Območje kamnoloma je priključeno na elektroenergetsko omrežje.
IV/5. Komunikacijsko omrežje
Na območju ni obstoječih komunikacijskih omrežij. Pri vseh posegih v prostor je potrebno preveriti eventuelne trase teh omrežij.
IV/6. Odpadki
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov je potrebno namestiti zabojnik z urejenim občasnim odvozom na komunalno deponijo.
(2) Odpadke, ki nastajajo pri tehnoloških procesih, je potrebno začasno skladiščiti na za to določenem mestu in z njimi ravnati v skladu s predpisi. Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla ter druge, skladno predpisu o odpadkih določene vrste odpadkov, je treba zbirati ločeno.
(3) Začasno skladiščeni odpadki ne smejo biti neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
(4) Skladno predpisu o odpadkih morajo biti morebitni nevarni odpadki pri začasnem skladiščenju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja ali človekovega zdravja in oddani pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
V/1. Varstvo tal, voda in zraka
(1) Pri izvajanju rudarskih del znotraj kamnoloma je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Humus je treba odstraniti in shraniti za sprotno rekultivacijo na začasno območje določeno za odlaganje. Humus mora bit shranjen tako, da ne bo prihajalo do erozijskega odnašanja humusa ter mešanja z neplodno odrivko. Priporoča se pokrivanje humusnega kupa oziroma se izvede druge ustrezne protierozijske ukrepe.
(2) Za izvedbo sanacije kamnoloma je potrebno določiti količino primernih materialov, ki so potrebni za sanacijo. Le-to je potrebno shraniti in ustrezno deponirati, viške jalovine pa je dovoljeno odpeljati iz kamnoloma.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno opredeliti način ravnanja z zemljo iz izkopa (rudarski odpadki) pri odkrivanju gornje etaže, ki je v času pridobivanja ne bo možno uporabiti pri sanaciji, hkrati pa tudi ne odložiti na neaktivno etažo. S tem materialom obsipavanje obstoječega gozdnega drevja ni sprejemljivo.
(4) Ob severozahodnem robu območja kamnoloma se nahaja objekt vodnega vira Hrastje za potrebe Občine Šentjur, na katerega pa, na podlagi izvedenih sezmičnih meritev, kamnolom nima čezmernega vpliva. Kamnolom je obratoval že pred ureditvijo vodnega vira, obratovanje kamnoloma pa ne vpliva na izdatnost ali kvaliteto tega vira. Poleg izvajanja običajnih ukrepov varovanja okolja in naravnih virov, so se ob izvajanju razstreljevanja v kamnolomu redno izvajale seizmične meritve na objektu vodnega vira, ki so dokazovale, da miniranje ne povzroča negativnih učinkov na objekt. Z nadaljevanjem rudarskih del se čelo kamnoloma in s tem tudi odkopna dela odmika od lokacije vodnega vira, s čimer se zmanjšuje potencialna možnost škodljivih vplivov na vodni vir. Tudi v prihodnje je treba pri urejanju kamnoloma zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni eventuelno možni vplivi na vode in vodni režim ter zaradi morebitnih učinkov na vodni vir občasno izvajati sezmične meritve ob izvajanju razstreljevanja.
(5) Oskrba z gorivi za delovne stroje je predvidena s sprotnim dovažanjem po dnevnih potrebah. Skladiščenje naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi v kamnolom ni predvideno.
(6) Poškodovane razstrelilne naboje ali naboje pobrane iz zatajenih min ni dovoljeno raztresati po materialu. Uničevanje razstrelilnih nabojev se lahko izvaja le z eksplozijo po predpisanih postopkih.
(7) V primeru nezgod ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v tla, vpisati v gradbeni dnevnik in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, upravljavca vodovoda, policijo, zdravstveno inšpekcijo ali gasilsko enoto. Za zmanjšanje reakcijskega časa, ob morebitnih nesrečah z delovnimi stroji, je potrebno imeti v bližini lokacije rezervni delovni stroj, s katerimi se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemljine. V primeru razlitja naftnih derivatov in drugih nevarnih tekočin je potrebno onesnaženje takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati in odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Čim prej je potrebno izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Na osnovi analiz je potrebno kontaminirano zemljino predati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov. Upravljavec vodovoda mora glede na mesto in količino razlite tekočine zagotoviti monitoring (na stroške investitorja) na zajetju, ki bi lahko bilo ogroženo od onesnaževal.
(8) Pri urejanju kamnoloma se lahko uporabljajo le prevozna sredstva in stroji, ki so tehnično brezhibni. Brezhibnost le-teh je treba redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca.
(9) Zaradi naravne vlažnosti hribine nastajajo v procesu odkopavanja mineralne surovine le zanemarljive emisije prahu. Za preprečevanje morebitnega prekomernega širjenja prahu se ob daljših sušnih obdobjih izvaja oziroma je treba izvajati močenje materiala in transportnih poti. Pred vožnjo po javnih cestah se očistijo kolesa tovornih vozil, da se blato ne raznaša po cestah in se s tem dodatno ne praši ozračja.
V/2. Varstvo gozdov
Posek gozdnega drevja se izvede po pridobitvi dovoljenja. Posek drevja je potrebno prilagoditi letnemu izkoriščanju, razen v delu, kjer bo predvideno gravitacijsko presipavanje materiala. Krčitev drevja označi in evidentira pristojna območna enota Zavoda za gozdove. Pri pripravi nadaljnje dokumentacije je potrebno določiti prostor za začasno deponijo lesa.
Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih mora ostati neovirano. Zagotoviti je treba neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo. Gradnja objektov, odlaganje viškov odkopane zemlje in drugega materiala v gozdu ni dovoljeno.
V/3. Varstvo pred hrupom
Območje se uvrša v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter jih je treba redno vzdrževati.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
VI/1. Splošno
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti.
(2) Ob ureditvenih delih je treba za gašenje in reševanje zagotoviti neoviran in varen dostop ter delovne površine za intervencijska vozila.
(3) Izvajanje razstreljevalnih del je treba izvajati v skladu s predpisi in poskrbeti za varnost ljudi, živali in premoženja.
(4) Na območju kamnoloma vrednost projektnega pospeška tal 0,15 [g] (potresna nevarnost).
VI/2. Varstvo pred požarom
(1) Požarno varstvo na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Prostori, v katerih so shranjene požarno nevarne snovi ter vsi delovni stroji in naprave morajo biti opremljeni z ustreznimi aparati za gašenje požarov. Za vse morebitne ostale stavbe morajo biti zagotovljene naprave za gašenje skladno s predpisi. Gašenje z vodo načeloma ni zaželeno.
(3) Sežiganje gorljivih delov (npr. grmičevje in drevje) je dovoljeno ob vlažnem vremenu v času brezvetrja in pod ustrezno kontrolo. Odstranjevanje odpadkov z uporabo ognja ni dovoljeno.
Odkopavanje se načeloma opravlja po etažah določene širine in višine od zgoraj navzdol in od zunanjega roba območja proti notranjosti. Pred začetkom urejanja posameznih delov kamnoloma je treba izdelati ustrezne transportne poti s pripadajočo infrastrukturo. Po opravljeni delih na posameznih etažah se te sprotno rekultivira.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev, določenih s tem členom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati obstoječe prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) Znotraj območja, za infrastrukturna omrežja in javno dobro pa tudi zunaj območja, so dopustna odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.
(3) Dovoljene so manjše tolerance pri dimenzijah in višinah posameznih etaž, osnovnega platoja in brežin ter v grafikah prikazanih kot terena, če je v skladu s predpisi možno zagotoviti varnostne ukrepe, s katerimi ne bo ogroženo življenje in premoženje in to dopuščajo lastnosti mineralne surovine (stabilnost brežin).
(4) Dovoljena je postavitev tudi drugih spremljajočih objektov in naprav začasnega tipa, ki niso navedeni v odloku, služijo pa za opravljanje dovoljenih dejavnosti v kamnolomu.
(5) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopne poti in manipulacijske površine), poteka komunalnih in energetskih vodov, priključkov ter naprav zaradi ustreznejših rešitev, vendar ne smejo bistveno vplivati na zasnovo ureditve območja.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
(1) Investitor ali izvajalec mora imenovati odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer. Le-ta mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika z rednim tedenskim opisom stanja okolja vseh delov kamnoloma in skrbeti za redno odpravljanje vseh odkritih pomanjkljivosti.
(2) Upravljavec kamnoloma mora zagotoviti ustrezen s streho prekrit objekt za: popravila in vzdrževanje strojev, parkiranje gradbenih strojev po končanju del ali v času daljših prekinitev, pretakanje goriv v delovne stroje, zbiranje in začasno hranjenje odpadkov (vključno s komunalnimi odpadki). Menjavanje olja v motorjih in drugih napravah izven tega objekta ni dovoljeno. Pretakanje goriv lahko opravlja le usposobljena oseba s predpisano opremo. Objekt mora imeti za naftne derivate neprepustno (betonsko) ploščad. Odpadne vode s te ploščadi je potrebno zbirati v neprepustnem bazenu, ki lahko zadrži celotno količino goriv in ga je potrebno redno prazniti. Ponikanje teh odpadnih voda, tudi preko lovilca olj, ni dovoljeno.
(3) Upravljavec kamnoloma mora v kamnolomu razpolagati z zaščitno folijo, lovilnimi koriti in ustreznimi absorpcijskimi sredstvi za omejitev in zajem eventualno razlitih tekočin. Količina absorpcijskega sredstva mora biti tolikšna, da je z njim mogoče nevtralizirati celotno količino goriva, ki se nahaja v strojih in vozilih v kamnolomu. Onesnažena absorpcijska sredstva, zaščitno folijo in lovilna korita je potrebno zbirati v ustrezni posodi na za-to določenem prostoru. Preprečiti se mora morebitno spiranje zaradi padavin. Nevarne odpadke je potrebno predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
(4) Za primere nesrečnih dogodkov kot so npr. razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati ali drugimi nevarnimi tekočinami mora investitor ali izvajalec izdelati navodilo za ukrepanje, za ravnanje z naftnimi derivati pa navodila za delo. Vsi delavci na gradbišču morajo biti z navodili seznanjeni in ustrezno usposobljeni za pravilno in takojšnje ukrepanje. V navodilu za ukrepanje morajo biti določene tudi pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije in so v 24-urni pripravljenosti. V intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog.
(5) Pri posegih na območju kamnoloma je treba zagotoviti varen promet na obstoječem cestnem omrežju.
(6) Med izvajanjem posegov na območju kamnoloma je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob posegih poškodovani.
(7) V času urejanja kamnoloma je treba zagotoviti ustrezno vzdrževanje objektov, prevoznih sredstev in strojev. Pri popravilu delovnih strojev na širšem območju kamnoloma je obvezno neposredno okolico stroja zaščiti z neprepustno folijo za zajem nevarnih tekočin.
(8) Med izvajanjem urejanja kamnoloma je treba zagotoviti zdravo in varno delo v rudarstvu, skladno s predpisi.
(9) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse objekte in naprave, postavljene oziroma zgrajene za ureditev kamnoloma, razen objekte za zagotavljanje varnosti pred padci (varovalne ograje), vzdrževanja območja (dostopne poti) ipd.
(1) Zaradi značilnosti predvidenega posega in velike občutljivost podzemne vode in vodnega vira je potrebno zagotoviti obratovalni monitoring onesnaževanja podzemne vode skladno z veljavno okoljsko zakonodajo.
(2) Obratovalni monitoring se izvaja po programu obratovalnega monitoringa.
(2.1) Program obratovalnega monitoringa je sestavljen iz hidrogeološkega in kemijskega dela.
(2.2) Poleg osnovnih in indikativnih parametrov se v program obratovalnega monitoringa vključi tudi merjenje koncentracij tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode (mineralna olja, BTX, identifikacija organskih spojin).
(2.3) Program obratovalnega monitoringa pred začetkom izvajanja obratovalnega monitoringa potrdi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja v postopkih izdaje predpisanih okoljevarstvenih soglasij ali dovoljenj.
(2.4) K programu obratovalnega monitoringa mora izvajalec obratovalnega monitoringa priložiti tudi program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode.«
7. člen
(1) Karte grafičnega dela IPN Občine Šentjur iz drugega odstavka 3. člena »3. prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« – list 35 (H2407) se nadomesti z novim listom.
(2) Karte grafičnega dela IPN Občine Šentjur iz drugega odstavka 3. člena »4. prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi gospodarske javne infrastrukture« – list 35 (H2407) se nadomesti z novim listom.
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka (SD IPN – št. 1), se končajo po dosedanjih predpisih razen v primeru, ko stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v skladu s tem odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur – sprememba št. 1 je na vpogled zainteresirani javnosti pri pristojni službi Občine Šentjur in na spletni strani Občine Šentjur. Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in na ministrstvu, pristojnemu za prostor.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2016(261)
Šentjur, dne 17. septembra 2019
