Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I-43/13-8, 61/17 – ZUreP-2) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji dne 26. 9. 2019 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr., 9/17 – teh. popr., 9/17, 79/17 – teh. popr. in 12/18 – teh. popr.) (v nadaljnjem besedilu: OPN).
II. VSEBINA SPREMEMB IN DOPOLNITEV
(1) Spremembe in dopolnitve OPN (v nadaljnjem besedilu: SD OPN) vsebujejo tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del SD OPN je sestavljen iz:
– Odloka,
– Priloge 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora,
– Priloge 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora,
– Priloga 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(3) Grafični del SD OPN vsebuje naslednje karte:
– strateški del:
– Zasnova prostorskega razvoja (karta 1),
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometne infrastrukture (karta 2.1),
– Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje in prikazi območij razpršene poselitve (karta 3),
– izvedbeni del:
– Pregledna karta Občine Vrhnika z razdelitvijo na liste,
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
– Podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za območje Mokrice (VR_2107, VR_1311, VR_1674),
– Ureditvena situacija zemljiške parcele 1820/1, k. o. Vrhnika,
– Zazidalna situacija z zunanjo in prometno ureditvijo (BB_3677),
– Urbanistična zasnova v dveh variantah (VR_1852).
III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
V drugi alineji tretjega odstavka 2. člena se spremeni šesta podalineja in za šesto podalinejo doda novo sedmo in osmo podalinejo, tako da se alineja glasi:
»– izvedbeni del:
– Pregledna karta Občine Vrhnika z razdelitvijo na liste,
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
– Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje Mokrice (VR_2107, VR_1311, VR_1674),
– Ureditvena situacija zemljiške parcele 1820/1, k. o. Vrhnika,
– Zazidalna situacija z zunanjo in prometno ureditvijo (BB_3677),
– Urbanistična zasnova v dveh variantah (VR_1852).«.
Spremeni se 6. člen tako, da se glasi:
(kvaliteten prostor in bivanje)
Občina Vrhnika bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje ter kvaliteten prostor. Kakovostno bivalno okolje bo krepila z ustrezno zasnovanimi bivalnimi objekti, dobro dostopnostjo vseh vrst infrastrukture, z dostopnostjo do urejenih zelenih površin ter celovitim ohranjanjem kvalitete stanja okolja, kar vključuje zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje virov pitne vode pred onesnaženjem (tako za javne vodovode, kot za lastno oskrbo s pitno vodo, zlasti na kraškem območju ne glede na to ali imajo določena vodovarstvena območja ali ne) ter racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo.«.
Spremeni se deveti odstavek 10. člena tako, da se glasi:
»(9) Predvidena je širitev kamnolomov Verd, Lesno Brdo, Čelo in Mivšek. Za območja širitve kamnolomov se pripravi občinske podrobne prostorske načrte.«.
V prvem odstavku 23. člena se za alinejo A doda nova alineja, ki se glasi:
»Ag | območja razpršene gradnje«. |
V 24. členu se:
– spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »(1) Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določene parcele, namenjene gradnji, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada parcela, namenjena gradnji, iz veljavnega upravnega dovoljenja, objektom zgrajenim pred letom 1967 pa parcela, namenjena gradnji, v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dopustno obstoječe objekte porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dovoljenim povečanjem objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati za 10 % od velikosti obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije ali kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih – brez dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti.«;
– se v prvi alineji drugega odstavka pred besedo »objekt« doda besedo »pomožni«.
Črta se drugi odstavek 27. člena.
Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi:
a) so dopustne gradnje in/ali spremembe namembnosti obstoječih objektov:
– gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objekta;
b) določila pod točko a) tega odstavka niso dovoljena za namene opravljanja ali razširitve naslednjih dejavnosti:
– kompostiranja,
– asfaltnih baz,
– objektov za zbiranje, predelavo in odlaganje nevarnih odpadkov,
– dejavnosti, ki povzročajo prekomeren hrup in druge škodljive vplive na ljudi in okolje.«.
V 31. členu se spremenita prvi in drugi odstavek, tako da se glasita:
»(1) Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, za katere veljajo varstveni režimi in ležijo na ogroženih območjih, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.
(2) Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov je treba upoštevati usmeritve hidrotehnične stroke. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.«.
Spremeni se četrti odstavek 32. člena tako, da se glasi:
»(4) Dopustni pomožni objekti glede na namensko rabo prostora so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.«.
Spremeni se prvi odstavek 33. člena tako, da se glasi:
»(1) Objekti za lastne potrebe so:
– nadstrešek: streha naslonjena na objekt, ali samostoječa, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ali kot streha nad zunanjimi bivalnimi površinami, ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– garaža: enoetažen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 50 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– drvarnica: enoetažen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
– lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., s površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom;
– steklenjak: enoetažen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– uta oziroma senčnica: enoetažna, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, prostornina do 60 m3, globina do 2 m;
– grajeni prostor na drevesu: površina do 5 m2, višina od tal do vrha objekta do 5 m;
– grajeni prostor na vodi: površina do 10 m2;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
– zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m;
– zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3.«.
V 34. členu se:
– spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:
»(1) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so:
– kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m2 in višino do dve etaži, če gre za dvojni kozolec (toplar) oziroma z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec;
– kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, shranjevanja oziroma sušenja lesa, z bruto površino največ 150 m2, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke 6 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– rastlinjak: nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta; ali v obliki tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo; površina do 150 m2 in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom,
– silos: objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – tlorisna površina največ 100 m2, višina najvišje točke objekta največ 10 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
– zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, prostornine do 1000 m3;
– vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
– betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, prostornine do 250 m3;
– ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
– vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m;
– hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2;
– staja: lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
– krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom;
– molzišče: prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na pašnikih, tlorisna površina največ 150 m2 in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa;
– ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi: višina največ 2,2 m;
– poljska pot: pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 3,5 m;
– gozdna cesta: ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, širina vozišča v premi do 3,5 m;
– grajena gozdna vlaka: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, širina planuma vlake v premi do 3,5 m;
– gozdna učna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu.«;
– spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »(3) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, (razen rastlinjaka), ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, je dopustno graditi tudi na območjih namenske rabe K1 in K2 izven 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da ima investitor gradnje v lasti oziroma zakupu: (1) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali (2) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.«;
– spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »(4) Na območju namenske rabe G se lahko gradijo: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče, molzišče, gozdna cesta, gozdna vlaka in obora za rejo divjadi in ograja za pašo živine.«;
– v petem odstavku se črta stavek »Na območju kulturne dediščine naj oblikovanje čebelnjakov sledi tradicionalnemu vzorcu.«;
– črta enajsti odstavek;
– prejšnji dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti odstavek se preštevilčijo v enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti odstavek;
– nov štirinajsti odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(14) Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku, mora biti v skladu s predpisi s področja voda, pridobljeno vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč.«;
– doda nov sedemnajsti odstavek, ki se glasi: »(17) V območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine oblikovanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov sledi tradicionalnim vzorcem. Regionalno značilni pomožni gospodarski objekti, kot so npr. čebelnjak, kašča, skedenj, kozolec (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec), se lahko gradijo na osnovi pridobljenih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne strokovne službe varstva kulturne dediščine.«.
V 35. členu se:
– za osmo alinejo prvega odstavka doda nova deveta alineja, ki se glasi: »– javne sanitarije: enoetažen objekt, površina do 25 m2, višina do 6 m.«;
– v drugem odstavku črta ločilo z besedo », pokrajin«.
Spremeni se 36. člen tako da se glasi:
(1) Vadbeni objekti so namenjeni športu in rekreaciji na prostem in so:
– otroško in drugo javno igrišče: površina do 500 m2,
– športno igrišče: travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno nogometu, odbojki, bejzbolu, ragbiju in drugim igram z žogo, brez grajenih tribun, tlorisna površina do 1000 m2,
– kolesarska steza: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, širine do 1,2 m,
– planinska pot: ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop v hribe, širina do 1 m,
– smučišče: travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim športom, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča,
– sprehajalna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, širina do 1,2 m,
– športno strelišče: tlorisna površina do 1000 m2,
– trimska steza: ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, širina do 1 m,
– vzletišče: travnata površina, namenjena vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, tlorisna površina do 5 ha.
(2) Pri vadbenih objektih so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodnih, gozdnih, krajinskih in reliefnih značilnosti območja.
(3) Otroško, športno ali drugo javno igrišče je dopustno postavljati na območju namenske rabe G, in sicer v 100 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča, pod pogojem, da ne ovira gozdarske dejavnosti oziroma ni v nasprotju z ekološkimi ali socialnimi funkcijami gozda.«.
V 38. členu se spremeni:
– peta alineja prvega odstavka tako, da se glasi:
»– protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Z upoštevanjem Operativnega programa varstva pred hrupom (OP Hrup 2012-2017) je dovoljena postavitev protihrupne ograje na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora. Višina protihrupne ograje je največ 2,20 m.«;
– drugi odstavek, tako da se glasi:
»(2) Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč, z ograjami navedenimi v prvem odstavku tega člena, ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vojske, zaščite in reševanja ter objektov in naprav GJI. Ograjevanje z ograjami navedenimi v prvem odstavku tega člena ni dopustno na vodnih zemljiščih.«.
Spremeni se drugi odstavek 39. člena tako, da se glasi:
»(2) Gradnja podpornega zidu, višjega od 1,20 m, je dopustna za potrebe gradnje GJI, kadar ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov.«.
Črta se sedma alineja prvega odstavka 40. člena.
V 43. členu se:
– spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »(3) Dovoljeni so le manjši zamiki fasad od gradbene linije (do 0,5 m). Če ni z gradbeno linijo določeno drugače, mora biti odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od meje sosednjih parcel najmanj 4 m oziroma ob občinskih cestah najmanj za varovalni pas občinske ceste, pri pomožnih objektih pa najmanj 1,5 m.«;
– črta šesti odstavek;
– prejšnji sedmi in osmi odstavek se preštevilčita v šesti in sedmi odstavek;
– doda se nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Soglasje občine kot lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno, kadar je za poseg pridobljeno soglasje občine kot upravljavca javne ceste.«.
V 45. členu se:
– v šestem odstavku za besedo »proizvodnih« vrine besedna zveza »in skladiščnih«;
– spremeni deseti odstavek tako, da se glasi: »(10) Kritina mora biti temno sive, temno rjave ali opečno rdeče barve. V območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine mora biti kritina temno sive ali opečno rdeče barve.«.
Spremeni se sedma alineja 46. člena tako, da se glasi:
»D | objekti velikega merila | pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, skladiščem, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki«. |
Spremeni se dvanajsti odstavek 47. člena tako, da se glasi:
»(12) Pri urejanju okolice stavb je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 2,0 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Nasipi in vkopi niso dovoljeni na poplavnih ogroženih območjih in območjih vrtač.«.
Spremenita se sedmi in osmi odstavek 53. člena tako, da se glasita:
»(7) Pri posegih v progovni pas in v varovalni progovni pas železniške proge je treba upoštevati veljavne zakonske in podzakonske akte s področja varnosti v železniškem prometu.
(8) V primeru gradnje objektov in komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane železniške proge, s 3kV DC električnim sistemom, je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi.«.
Črta se štirinajsti odstavek 54. člena.
Črta se osmi odstavek 55. člena.
V 58. členu se:
– spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »(2) Varovalni pas plinovoda se šteje od osi voda na vsako stran, in sicer znaša pri prenosnem sistemu zemeljskega plina 65 m oziroma 100 m od ograje kompresorske postaje, pri distribucijskem sistemu zemeljskega plina pa 5 m.«;
– črta tretji odstavek;
– spremeni in preštevilči četrti odstavek tako, da se glasi: »(3) V skladu s področno zakonodajo je treba za posege znotraj varovalnega pasu sistema zemeljskega plina pridobiti soglasje in projektne pogoje s strani upravljavca sistema.«.
V 59. členu se:
– v tretjem odstavku spremeni šesto alinejo tako, da se glasi: »– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od vključno 20 kv 1 m;«;
– v tretjem odstavku pred zadnjo alinejo vrine novo sedmo alinejo, ki se glasi: »– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m,«;
– črta peti in šesti odstavek;
– spremeni deseti odstavek tako, da se glasi: »(10) Varovalni pas in rezervat za sistem javne razsvetljave znaša 3 m od osi voda na vsako stran.«;
– prejšnji sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek preštevilčijo v šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
Spremeni se druga alineja drugega odstavka 60. člena tako, da se glasi:
»– gradnja drugih telekomunikacijskih objektov in naprav (bazne postaje, antene, oddajniki) so dopustni na območjih namenske rabe S, C, I, B, ZS, ZD, P, E, O, F, A, K, G, LN in f;«.
Spremeni se drugi odstavek 61. člena tako, da se glasi:
»(2) Zbirna mesta za odpadke in ekološki otoki morajo biti dobro prometno dostopni in locirani izven cestišča.«.
V 66. členu se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Pri posegih na vodnih in priobalnih zemljiščih je treba upoštevati že pridobljene vodne pravice podeljene na podlagi področnega predpisa.«.
V 67. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Enako kot vodovarstvena območja je treba varovati pred onesnaženjem tudi vire pitne vode, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij.«.
V 68. členu se zadnja dva odstavka preštevilčita v četrti in peti odstavek.
V 70. členu se:
– v drugi alineji šestega odstavka spremeni besedna zveza »DG_515 (SK)« tako, da se glasi »DG_515 (ZS)«;
– spremenita prva in druga alineja sedmega odstavka tako, da se glasita:
»– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij centralnih dejavnosti ter območij proizvodnih dejavnosti. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: PO_705 (SK), PO_706 (SK), PO_688 (SK), VR_1469 (E), VR_1321 (SSea), VR_1320 (SSv), VR_2066 (ZS), VR_2055 (ZD), VR_1447 (IG), VR_1985 (PC), VR_1865 (PO), VR_2102 (ZD), VR_1452 (IP), VR_2077 (ZS), VR_1291 (SSea), VR_1315 (IG), VR_2033 (SSea), VR_1449 (CU), VR_1450 (CU),VR_1451 (SSea), VR_645 (SSea), VR_2035 (SSea) in VR_1965 (ZD);«;
»– delno preusmeriti in prestaviti izlivni odsek vodotoka Perilo z izlivom v vodotok Lahovka. Poseg se izvede v EUP-jih: SV_1377 (VC), SV_3033 (K1) in VR_1452 (IP);«;
– spremenita prva in tretja alineja osmega odstavka tako, da se glasita:
»– zgraditi zadrževalnik na Beli. Ukrep se izvede v EUP-jih: VR_1950 (VI), VR_1805 (PC), VR_1806 (K2), VR_1807 (G), VR_1808 (G), VR_1809 (G), VR_1811 (G), VR_3708 (G), VR_3709 (K2), VR_3710 (G), VR_3712 (G), VR_1822 (VC), VR_2151 (O), VR_2036 (G) in VR_2037 (G);«;
»– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in športnega parka. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: VR_1422 (SSea), VR_1426 (SSeb), VR_2703 (K1), VR_2661 (K1), VR_1673 (PC), VR_1392 (SSeb), VR_1362 (IG), VR_1700 (CD), VR_1360 (SB), VR_1359 (SB), VR_477 (SSea), VR_1358 (SSea), VR_481 (SSv), VR_1369 (SSea), VR_1367 (SSea), VR_1366 (Sv), VR_1680 (SSea), VR_465 (CD), VR_466 (IG), VR_1278 (SSea) oziroma VR_1277 (ZP), VR_1270 (SSea) oziroma VR_1410 (ZP), VR_1861 (SK), VR_1381 (SK), VR_1269 (BC), VR_2026 (CD), VR_473 (CU), VR_457 (CU) oziroma VR_1412 (ZP) in VR_1313 (ZD), VR_1766 (CU) oziroma VR_1444 (ZD), VR_1330 (SSea) in VR_1470 (O);«;
– v devetem odstavku spremenita besedni zvezi »VR_1337 (IP)« in »VR_1335 (CU)« tako, da se glasita »VR_1337 (O)« in »VR_1335 (CD)«.
V prvem odstavku 71. člena se za obstoječim besedilom doda nov stavek, ki se glasi:
»V postopku pridobitve vodnega soglasja za zasip vrtače je potrebno preveriti odtočni režim voda.«.
V 72. členu se doda dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Za posege, dovoljene na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.«.
Spremeni se 74. člen tako, da se glasi:
(območja zaščite in reševanja)
Za potrebe zaščite in reševanja so določena območja:
– za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev: športni park Vrhnika (VR_1269), igrišče ob OŠ AMS Vrhnika (VR_1297), območje bivše Vojašnice 26. oktober (VR_3713 in VR_2116), športni park Tičnica (VR_2110), športni park Drenov Grič (DG_515), športni park Verd (VR_1473), športni park Stara Vrhnika (SV_963), športni park Podlipa (PO_691), športni park Bevke (BB_399), igrišče ob šoli Bevke (BB_1796), športni park Blatna Brezovica (BB_373), športni park Pokojišče (BO_1813);
– za pokop ljudi: pokopališče Vrhnika (VR_1364), pokopališče Verd (VR_1347), pokopališče Stara Vrhnika (SV_962), pokopališče Podlipa (PO_702), pokopališče Velika Ligojna (VL_1831), pokopališče Bevke (BB_1231), pokopališče Blatna Brezovica (BB_359), pokopališče Zaplana (ZA_1819);
– za deponijo ruševin: območje Tičnica (VR_2127, VR_2080, VR_2176, VR_2140, VR_2126, del VR_2129, VR_3528), kamnolom Verd (VE_294), odlagališče IUV pri kamnolomu Verd (VE_298), kamnolom Čelo (SV_988), bivši kamnolom Podčelo (SV_1572), kamnolom Lesno Brdo (DG_537), kamnolom Drenov Grič (DG_493), kamnolom Mivšek, (ZA_1071);
– heliport: stadion v športnem parku Vrhnika (VR_1269).«.
Spremeni se 75. člen tako, da se glasi:
Gradnja in urejanje zaklonišč osnovne zaščite se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja gradnjo in vzdrževanje zaklonišč.«.
V tretjem odstavku 76. člena se doda nova prva alineja, ki se glasi:
»V štirimetrskem pasu zunaj ograje območij za potrebe obrambe niso dovoljene gradnje objektov visoke gradnje ter izvajanje ureditev ozelenjevanja z grmovno in drevesno vegetacijo.«.
Spremeni se 77. člen tako, da se glasi:
(1) Zagotovi se dodatne vire pitne vode ter nadgradi obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Za zagotavljanje kakovostne pitne vode se sanira vodovodni sistem v tistem delu, kjer so vodovodne cevi iz azbesta.
(3) Za izboljšanje bivalnega okolja se dogradi manjkajoče komunalno omrežje, zgradi centralno čistilno napravo Vrhnika ter obnovi dotrajane kanale.
(4) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja preko omrežja individualnih in skupnih zbirnih mest za komunalne odpadke. Iz zbirnih mest se komunalne odpadke odvaža v komunalno cono Tojnice. Zgradi se nov zbirni center na Tojnicah.
(5) Obrati, ki lahko povzročajo onesnaženje okolja večjega obsega se lahko umeščajo le v območja z namensko rabo IP in v skladu s predpisi, ki urejajo vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(6) Obrati večjega ali manjšega tveganja za okolje se lahko umeščajo le v območja z namensko rabo IP in v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
(7) Na območjih na katerih so tla onesnažena nad mejno vrednostjo, ni dopustno načrtovati objektov in ureditev, ki so namenjene stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ali zadrževanju večjega števila ljudi.«.
V 78. členu se:
– vrine nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Upravljavec železnice ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.«;
– spremeni dvanajsti odstavek tako, da se glasi: »Na območju namenske rabe CU, ki se nahaja na območju obremenjenosti s hrupom zaradi avtoceste, se za vse obstoječe varovane prostore stavb predvideva ustrezna pasivna zaščita skladno s področnimi predpisi.«;
– prejšnji deseti, enajsti in dvanajsti odstavek se preštevilčijo v enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek.
V prvem odstavku 80. člena se za tretjo alinejo doda novo alinejo, ki se glasi:
»– zajem odpadnih požarnih voda kadar obstaja verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami (npr. lovilne posode brez odtokov, odporne na vse vplive potencialnih snovi).«.
V 84. členu se črtajo sedmi, osmi in deveti odstavek.
V 86. členu:
– zadnji stavek prvega člena, ki se glasi: »Posegi na območjih kulturne dediščine so dopustni izključno z upoštevanjem kulturnovarstvenih pogojev in pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.« postane drugi odstavek;
– prejšnji drugi, tretji in četrti odstavek se preštevilčijo v tretji, četrti in peti odstavek.
V 94. členu se spremeni besedna zveza »BTP počitniške hiše je največ 75 m2« tako, da se glasi:
»BTP počitniške hiše je največ 120 m2.«.
V 113. členu se črta alineja, ki se glasi:
»Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: – v okviru enega kmetijskega gospodarstva sta dopustni največ dve stanovanjski enoti.«. |
Za 113. členom se doda se nov 113.a člen, ki se glasi:
(območje razpršene gradnje – Ag)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območje razpršene gradnje je namenjeno kmetijam in bivanju. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo, – gozdarstvo, – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi dopolnilne dejavnosti samo kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Dopustni objekti in naprave: – stanovanjske stavbe, – kmetijsko gospodarski objekti, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za dopolnilne dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki), – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne; |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: Obstoječe objekte je dopustno porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dovoljenim povečanjem objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati za 10 % od velikosti obstoječega objekta, vse v smislu oblikovne sanacije ali kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih – brez dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti. Gradnje iz prvega odstavka, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 50 % | / | najmanj 30 % |
Višina objektov: – stanovanjski objekti največ P + 1 + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP.«. |
Spremeni se 114. člen tako, da se glasi:
(najboljša kmetijska zemljišča – K1)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Najboljša kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo. Dopustni objekti, naprave in posegi v prostor: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu s 34. členom in Prilogo 1 tega odloka, – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža), – začasni objekti po pogojih 35. člena tega odloka (oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), – gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: (1) daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, (2) lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, (1) ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, (2) je prepoznan kot razpršena gradnja ali (3) ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, – objekti za spremljanje stanja okolja v skladu s 37. členom tega odloka, – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, – vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi v skladu s 36. členom in Prilogo 1 tega odloka. Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, veljajo režimi določeni v predpisih o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. Na najboljših kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v skladu z veljavno področno zakonodajo. Na podlagi izvedene presoje se ugotovi ali je določen poseg izvedljiv ali ne.«. |
Spremeni se 115. člen tako, da se glasi:
(druga kmetijska zemljišča – K2)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Druga kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo. Dopustni objekti, naprave in posegi v prostor: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu s 34. členom in Prilogo 1 tega odloka, – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža), – začasni objekti po pogojih 35. člena tega odloka (oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), – gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: (1) daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, (2) lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, – objekti za spremljanje stanja okolja v skladu s 37. členom tega odloka, – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, – vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi v skladu s 36. členom in Prilogo 1 tega odloka. Na drugih kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, veljajo režimi določeni v predpisih o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. Na drugih kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v skladu z veljavno področno zakonodajo. Na podlagi izvedene presoje se ugotovi ali je določen poseg izvedljiv ali ne.«. |
Dosedanje Priloge odloka se spremenijo tako, da se v celoti zamenjajo ter predstavljajo prilogo tega Odloka:
– Priloga 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora,
– Priloga 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora,
– Priloga 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(prenehanje veljavnosti PIN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji PIN:
1. Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča v Bevkah (Uradni list SRS, št. 42/88),
2. Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu (Uradni list RS, št. 42/90),
3. Odlok o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu (Uradni list RS, št. 64/96),
4. Odlok o ureditvenem načrtu širitve pokopališča Blatna Brezovica (Uradni list RS, št. 22/00),
5. Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča Podlipa (Naš časopis, št. 271/01),
6. Odlok o zazidalnem načrtu Vrtnarija 2 – za območje dopolnilne blokovne gradnje in širitve parkirnih površin (Uradni list RS, št. 47/01),
7. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Vrtnarija 2 – za območje dopolnilne blokovne gradnje in širitve parkirnih površin (Naš časopis, št. 305/04),
8. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Mokrice na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6) (Uradni list RS, št. 76/06).
(veljavnost sprejetih PIN)
Z dnem uveljavitve tega odloka se kot veljavni PIN štejejo:
1. Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki (Uradni list RS, št. 55/92, Naš časopis, št. 417/14),
2. Odlok o zazidalnem načrtu za avtoodpad na Tojnicah – Hribar Jože, Zalaznikova 5, Ljubljana (Uradni list RS, št. 3/95),
3. Odlok o spremenjenem in dopolnjenem zazidalnem načrtu Mizarstvo Vidmar v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 1/96, Naš časopis, št. 304/04),
4. Odlok o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni list RS, št. 64/96, 30/97, Naš časopis, št. 430/15, 446/17),
5. Odlok o ureditvenem načrtu območja Pristave v Bistri (Uradni list RS, št. 1/98, 18/98 – popr., Naš časopis, št. 430/15),
6. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Uradni list RS, št. 51/98, Naš časopis, št. 429/15),
7. Odlok o zazidalnem načrtu za območje podjetje CMC v industrijski coni Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 35/99),
8. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Uradni list RS, št. 60/99, Naš časopis, št. 335/07),
9. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 278/01, 318/05, 395/12, 408/13, 430/15, 455/17),
10. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V1P/6-veterinarska postaja na Vrhniki (Naš časopis, št. 297/03),
11. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3 M/2-izgradnja II. faze centralne čistilne naprave Vrhnika (Naš časopis, št. 297/03),
12. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05, Naš časopis, št. 338/07 – teh. popr.),
13. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt (del območja urejanja V1O/1 z deli morfoloških enot 4A/1 in 4A/3) (Uradni list RS, št. 71/05, Naš časopis, št. 462/18),
14. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za Trgovski center Spar na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6-Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 107/05, 77/06, Naš časopis, št. 330/06 – teh. popr., 453/17),
15. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Uradni list RS, št. 29/07, Naš časopis, št. 407/13, 417/14),
16. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/07, Naš časopis, št. 471/19),
17. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3P/3 UNICHEM v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 66/07, Naš časopis, št. 444/16),
18. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki (Uradni list RS, št. 102/07, 15/16),
19. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovino Lidl v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 14/08),
20. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki (del območja urejanja V1S/2, morfološka enota 2B/6) (Uradni list RS, št. 19/10),
21. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu na Vrhniki (Naš časopis, št. 373/10),
22. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki (Naš časopis, št. 374/10),
23. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Vrhnika – Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 405/13),
24. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Kralovše na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6, morfološka enota 1B/2) (Naš časopis, št. 405/13),
25. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pekarno Vrhnika (Naš časopis, št. 410/13),
26. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič (Naš časopis, št. 411/13),
27. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice (Naš časopis, št. 428/15 – UPB1),
28. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah (Naš časopis, št. 428/15 – UPB1),
29. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dom upokojencev Vrhnika (Naš časopis, št. 443/16),
30. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji – Tojnice z mostom čez Ljubljanico (Naš časopis, št. 443/16),
31. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas) (Naš časopis, št. 448/17),
32. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) (Naš časopis, št. 449/17, 452/17 – teh. popr., 457/18 – teh. popr.),
33. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo vaškega jedra naselja Verd (Naš časopis, št. 455/17),
34. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za industrijsko cono Tojnice 1 (Naš časopis, št. 457/18),
35. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tojnice 3 (Naš časopis, št. 462/18),
36. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Počitniško naselje Prezid 1 – del (Naš časopis, št. 462/18),
37. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Počitniško naselje Prezid 2 – del (Naš časopis, št. 462/18),
38. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske (Naš časopis, št. 462/18),
39. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Hrib – Gradišče) (Naš časopis, št. 463/18).
(1) Odstopanja od PIP so določena v Prilogi 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 124. člen Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14).
(1) SD OPN Občine Vrhnika so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh izvodih v analogni obliki.
(2) SD OPN Občine Vrhnika v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežih Občine Vrhnika, Upravne enote Vrhnika in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPN Občine Vrhnika opravljajo pristojna ministrstva.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-1/2015(5-08)
Vrhnika, dne 30. septembra 2019
