Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), VI. poglavja ter prve in tretje alineje 41. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1 in 68/18) je Občinski svet Občine Laško na 5. redni seji dne 25. 9. 2019 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško
Ta odlok določa, da se na celotnem območju Občine Laško plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo).
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
a) zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali kraj registracije gospodarske družbe, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ali ima pravno ali dejansko možnost neposredne uporabe stavbnega zemljišča;
b) zazidano stavbno zemljišče je zemljišče na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekt, pripadajoče zemljišče k stavbam oziroma objektom oziroma gradbena parcela, kot to predpisuje zakon ali podzakonski akt;
c) nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je po prostorskem načrtu predvidena gradnja stavb ali objektov;
d) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za stanovanjski namen in neto tlorisno površino garaž za osebna vozila. Prav tako zajema površine tistih stavb oziroma posameznih delov stavb in gradbenih inženirskih objektov za katere se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo na površinah, ki so navedene v občinskem prostorskem načrtu;
e) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za garaže in nestanovanjski namen, ki nimajo poslovnega namena je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb namenjenih za garaže ali za drug nestanovanjski namen. Pri nestanovanjskih stavbah se upoštevajo za odmero nadomestila, samo tiste površine stavb ali posameznih delov stavb, za katere je skladno s predpisi potrebno gradbeno dovoljenje;
f) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za poslovni namen in neto tlorisno površino vseh stavb ali posameznih delov stavb, ki so funkcionalno povezani z njim. Površine zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen, ki so zunanje poslovne površine, se določijo kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, zunanje prodajne površine, interna parkirišča, delavnice na prostem, skladišča, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinski vrtovi in kioski), ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmerja na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta;
g) površine za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča se štejejo tiste površine zemljišč, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto;
h) evidenca za odmero nadomestila je namenska zbirka podatkov za potrebe odmere nadomestila, ki jo vodi in upravlja pristojni upravni organ Občine Laško;
i) pristojni občinski upravni organ (v nadaljevanju: upravni organ) je občinski organ, ki je skladno s predpisi o organizaciji občinske uprave določen za izvajanje nalog v zvezi z odmero nadomestila.
EVIDENCA ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Za potrebe odmere nadomestila pristojni upravni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Podatke za evidenco pridobiva iz naslednjih virov:
– register nepremičnin (dejanska raba in površine: stavb, posameznih delov stavb in zemljiških parcel z identifikacijskimi oznakami nepremičnin);
– napovedi za odmero nadomestila;
– prejšnja evidenca občine o zavezancih za plačilo nadomestila;
– poslovni register, centralni register prebivalstva, zemljiška knjiga, podatki organa za stanovanjske zadeve in drugi podatki, ki izkazujejo neposredno uporabo stavbnih zemljišč za odmero nadomestila (imena, naslovi in matične številke zavezancev);
– podatki o splošni in individualni komunalni opremljenosti iz katastra gospodarske javne infrastrukture, obratnih katastrov gospodarskih javnih služb in drugih služb v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo;
– podatki o namenski rabi prostora in drugi prostorski podatki, ki so pomembni za odmero nadomestila, iz državnih in občinskih prostorskih aktov ter posamičnih upravnih aktov v zvezi z gradnjo stavb in inženirskih objektov;
– druge evidence in podatkovne zbirke, če je to potrebno za zagotovitev podatka za odmero nadomestila.
(2) V evidenci se vodijo podatki o:
– lokaciji (identifikacijska oznaka nepremičnine, naslov stavbnega zemljišča ali opis stavbnega zemljišča);
– razvrstitvi v skupino namembnosti stavbnega zemljišča glede na dejansko rabo stavbe oziroma posameznega dela stavbe za zazidana stavbna zemljišča ter o namenski rabi zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča;
– skupni komunalni opremljenosti (cestno omrežje, javna razsvetljava, zelene in javne površine);
– individualni komunalni opremljenosti (dejanska možnost priključitve na vodovodno in kanalizacijsko omrežje);
– zavezancu (naziv, naslov, matična številka) in številu točk po posameznih elementih.
(3) Če upravni organ ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentiranih v predpisih o evidentiranju nepremičnin ali drugi podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi sam z metodami in tehnikami inventarizacije prostora ter z vprašalniki iz predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(4) Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(5) Za pravilnost gostujočih podatkov skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki.
(1) Upravni organ lahko zbira podatke o nepremičninah z napovedjo za odmero nadomestila pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe v etažni lastnini.
(2) V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko upravni organ pridobiva podatke z napovedjo od kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika.
(3) Lastnik, uporabnik, najemnik ali upravnik stavbe v etažni lastnini je dolžan poslati upravnemu organu pravilne in popolne podatke o nepremičnini v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila.
(4) Za potrebe seznanitve zavezancev s podatki evidence nadomestila upravni organ po potrebi opravi javno seznanitev skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin.
MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
(1) Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave;
2. namembnost in nesmotrno izkoriščenost stavbnega zemljišča;
3. merila za oprostitev plačevanja nadomestila.
(2) Podrobnejši merili za opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave:
– stopnja skupne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami skupne komunalne rabe, kot je cestno omrežje, javna razsvetljava, odvoz smeti, zelene in druge javne površine;
– stopnja individualne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami individualne komunalne rabe lokalne infrastrukture, kot sta vodovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje.
(3) Podrobnejši merili za določanje namembnosti stavbnega zemljišča:
– namembnost zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe po predpisih o evidentiranju nepremičnin, podrobneje pa jih ureja ta odlok;
– namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi namenske rabe zemljiške parcele ali dela parcele po prostorskih aktih.
VREDNOTENJE NADOMESTILA GLEDE NA KOMUNALNO OPREMLJENOST
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s skupno komunalno opremo se ovrednoti z naslednjim številom točk:
Skupna komunalna opremljenost zemljišča | Št. točk |
Cestno omrežje: | |
– asfaltna cesta | 11 |
– makadamska cesta | 4 |
Javna razsvetljava | 4 |
Odvoz smeti | 5 |
Urejena zelenica na funkcionalnem zemljišču stavb z več deli | 15 |
(2) Opremljenost stavbnega zemljišča z individualno komunalno opremo se ovrednoti z naslednjim številom točk:
Individualna komunalna opremljenost zemljišča | Št. točk |
Kanalizacija | 5 |
Vodovod | 4 |
(3) Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave.
(4) Skladno s tem odlokom ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na komunalne objekte in naprave individualne rabe, če je najbližji rob stavbnega zemljišča oddaljen največ:
– 200 m od javnega vodovoda,
– 500 m od asfaltirane ceste.
(5) V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
VREDNOTENJE NADOMESTILA GLEDE NA NAMEMBNOST
(1) Namembnost stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe, v naslednje skupine:
A – Stavbna zemljišča za stanovanjske namene in garaže
B – Stavbna zemljišča za storitveno, poslovno in industrijsko dejavnost
C – Stavbna zemljišča za namen izvajanja lokalne samouprave, njenih javnih zavodov in humanitarne dejavnosti.
(2) Razporeditev dejanskih rab stavb in posameznih delov stavbe v posamezne skupine je razvidna iz tabele, ki je priloga tega odloka (priloga 1).
(3) Točkovanje glede na namembnost stavbnega zemljišča:
Namembnost | Št. točk |
A | 13 |
B | 33 |
C | 10 |
(4) Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz tega odloka.
(5) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s faktorjem 0,5.
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Letna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 6. in 7. člena tega odloka,
– površine stavbnega zemljišča ugotovljenega v skladu z 2. in 3. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu z 9. členom tega odloka.
VREDNOST IN VALORIZACIJA VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Laško je za:
– stavbna zemljišča skupine A 0,0166 €,
– za stavbna zemljišča skupine B in C 0,0277 €.
(2) Vrednost točke se letno valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja. Župan sprejme ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke do 31. decembra in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke kot je določena v prvem odstavku tega člena, novo vrednost točke s sklepom določi občinski svet na predlog župana.
(4) Če sklep iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta.
ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE NADOMESTILA
(1) Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
(2) Vlogo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila, vloži zavezanec na pristojni davčni organ v rokih iz predpisov o davčnem postopku.
OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČEVANJA NADOMESTILA ZA FIZIČNE OSEBE
(1) Na zahtevo zavezanca lahko upravni organ zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.
(2) Zavezanec je lahko začasno opravičen plačila nadomestila stavbnega zemljišča:
– dokler je na osnovi enotne evidence upravičen do socialne pomoči;
– v primeru novogradnje, nadzidave ali dozidave stanovanjske hiše oziroma nakupa stanovanja za dobo 5 let od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo na pristojni občinski upravni organ.
NASTANEK OBVEZNOSTI IN SPREMEMBE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Obveznost plačila nadomestila nastane, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali je sklenjen drug pravni akt, ki izkazuje pravico uporabe stavbnega zemljišča.
(2) Zavezanec je dolžan v roku 15 dni od dneva vselitve, spremembe lastništva oziroma najema nepremičnine napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.
(3) Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba podatkov, ki vplivajo na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1. 1. naslednjega leta dalje.
(4) Če nastane sprememba med letom, se to upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je sprememba nastala.
(5) V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
(6) Nadomestilo v Občini Laško se poravna v dveh obrokih, ki zapadeta v plačilo do konca tekočega leta izdaje odločbe davčnega organa.
POSEBNE DOLOČBE GLEDE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA
(1) Nadomestilo se obračuna ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
(2) Kot podatek o uporabniku nepremičnine, ki ni njen lastnik, je pa zavezanec za plačilo nadomestila, se v seznamu upoštevajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo v stavbi ali delu stavbe prijavljeno prebivališče oziroma sedež pravne osebe (podatek AJPES).
(3) Če v zemljiški knjigi ni podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe oziroma lastniku parcele, ali če sta podatek o lastniku parcele iz zemljiške knjige in podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe v katastru stavb različna, ali če je lastnik parcele ali stavbe ali dela stavbe neznan ali je neznano prebivališče lastnika oziroma sedež pravne osebe, lahko upravni organ po uradni dolžnosti določi podatek o lastniku nepremičnine v evidenci nadomestila za namene odmere nadomestila na podlagi podatkov iz javnih in drugih zbirk podatkov oziroma na podlagi terenskega ogleda.
(4) Za primere dvoma določitve ostalih poslovnih površin, se te površine ugotavljajo v posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga vodi pristojni upravni organ. Za ta namen pristojni upravni organ zavezanca seznani s podatki, ki jih je ugotovil na podlagi podatkov iz predzadnjega odstavka 3. člena tega odloka.
NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec. Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojni upravni organ Občine Laško.
Če zavezanec ne vloži prijave za nadomestilo se kaznuje z globo:
– 850,00 EUR pravna oseba,
– 650,00 EUR samostojni podjetnik posameznik,
– 250,00 EUR odgovorna oseba pravne osebe,
– 250,00 EUR fizična oseba.
PRENEHANJE VELJAVNOSTI ODLOKA
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško (Uradni list RS, št. 59/17 in 57/18).
ZAČETEK VELJAVNOSTI IN UPORABE ODLOKA
Ta odlok začne veljati v roku osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2020.
Št. 07-04/2017
Laško, dne 25. septembra 2019
