Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95, 18/97, 30/98, Uradni list RS, št. 31/99, 44/18, Uradne objave časopisa Snežnik št. 4/06) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 8. redni seji dne 26. 9. 2019 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično središče Sviščaki
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično območje Sviščaki (Uradni list RS, št. 31/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za turistično središče Sviščaki (v nadaljevanju OPPN), ki je skladen z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 30/16, 56/17, 13/18, 47/19, 61/19).
(2) V postopku priprave OPPN je bil skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15) izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.
(3) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 674/12.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in nadzor nad izvajanjem odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki obsega:
– Izrez iz kartografskega dela OPN Ilirska Bistrica v merilu 1:5000,
– Situacijo obstoječega stanja z območjem OPPN in predvidenimi rušitvami v merilu 1:1000,
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:2500,
– Ureditveno situacijo, Situacijo poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije, vse v merilu 1:1000.
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateške prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN, Povzetek za javnost in Ostale priloge ter Okoljsko poročilo ter Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov in določila 4. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ilirska Bistrica, Uradni list RS, št. 30/16, 56/17, 13/18, 47/19, 61/19.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje se nahaja na nadmorski višini 1242 m, vzhodno od Ilirske Bistrice in zahodno od gore Snežnik. Območje v naravi predstavlja veliko gozdno jaso, katere severni del je urejen kot smučišča, južni del pa kot turistično naselje.
(2) Območje OPPN obsega parcele št. 2049/2, 2049/3, 2049/4, 2049/5, 2049/6, 2049/7, 2049/8, 2049/10, 2051, 2052, 2053/1, 2053/2, 2054/1, 2054/2, 2054/3, 2054/4, 2054/6, 2054/7, 2054/8, 2054/10, 2054/11, 2054/12, 2055/1, 2055/2, 2056, 2057, 2058/2, 2067/4, 2067/7 in dele parcel št.: 2049/9, 2054/9, 2067/1, 2067/5, 2067/6, 2067/7, vse k.o. Snežnik (2508) ter dele parcel št. 1523, 1524, 1525, 1527, 1531, vse k.o. Ilirska Bistrica (2525). Površina območja meri približno 44,86 ha.
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), potrebnih za komunalno opremljanje območja.
(prostorske enote in namembnost območja OPPN)
Območje urejanja OPPN vključuje dve enoti urejanja prostora (EUP), in sicer:
– SV 01, ki je določena kot posebno območje za površine za turizem BT, namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev, površina območja meri približno 14,98 ha in
– SV 02, ki je določena kot območje zelenih površin ZS, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem, površina območja meri približno 29,88 ha.
Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
– odstranitev objektov ali njihovih delov ter nezahtevnih in enostavnih objektov ali njihovih delov in naprav, kot je to določeno v 8. členu tega odloka ter GJI v povezavi z odstranjenimi objekti in napravami,
– prostorske ureditve, na območju SV 01, ki obsegajo gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo obstoječih objektov in nadomestne gradnje; gradnjo novih in rekonstrukcijo nekaterih obstoječih nezahtevnih in enostavnih objektov; gradnjo in urejanje zunanjih površin; gradnjo novega in rekonstrukcijo obstoječega omrežja in objektov GJI,
– prostorske ureditve na območju SV 02, ki obsegajo gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih objektov in žičnic; gradnjo – zaokrožitev obstoječih smučišč; gradnjo drugih objektov in naprav za šport, rekreacijo in bivanje na prostem; gradnjo nekaterih novih nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih tega odloka; gradnjo vodnega zadrževalnika za zbiranje padavinske vode za umetno zasneževanje smučišč; gradnjo in urejanje zunanjih površin; gradnjo novega in rekonstrukcijo obstoječega omrežja in objektov GJI,
– gradnjo novega in rekonstrukcijo obstoječega omrežja in objektov GJI izven meje območja OPPN.
(1) Dopustne dejavnosti v tem odloku so določene skladno z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD) pri čemer so navedene kategorije dejavnosti z oznakami. V primerih, ko so v okviru kategorije dopustne samo posamezne podkategorije, so te navedene, ostale podkategorije pa niso dopustne. V primeru, ko so v okviru posamezne podkategorije dopustne samo posamezne dejavnosti, so te posebej navedene, ostale dejavnosti pa niso dopustne.
(2) Na območju OPPN so skladno s pogoji in določil tega odloka dopustne naslednje dejavnosti:
– gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti z oznako SKD A 02.100, ki vključuje gojenje gozdov, obnova in varovanje sestojev, nega gozda (redčenje, čiščenje, spopolnjevanje) ter varstvo gozda in varovalnih pasov,
– trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili z oznako SKD G 47.110, ki vključuje trgovino na drobno z raznovrstnim blagom, med katerim prevladujejo prehrambni izdelki, pijače ali tobačni izdelki,
– trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z oznako SKD G 47.8,
– obratovanje žičnic z oznako SKD H 49.392,
– gostinske nastanitvene dejavnosti z oznako SKD I 55, ki vključujejo oddajanje nastanitvenih zmogljivosti potnikom, turistom in drugim gostom, za krajši čas (samo nastanitev, ali z vključeno prehrano) ter uporabo naprav za rekreacijo, prostore za razne prireditve ali druge storitve,
– dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov z oznako SKD I 55.100, ki vključuje dajanje nastanitvenih zmogljivosti v hotelih, v hotelih s konferenčnimi zmogljivostmi, v penzionih, gostiščih, prenočiščih v najem za krajši čas,
– počitniški domovi in letovišča z oznako SKD I 55.201,
– oddajanje zasebnih sob gostom z oznako SKD I 55.203,
– planinski domovi in mladinska prenočišča z oznako SKD I 55.204,
– druge nastanitve za krajši čas z oznako SKD I 55.209,
– dejavnost avtokampov, taborov z oznako SKD I 55.300,
– dejavnost strežbe jedi in pijač z oznako SKD I 56,
– dajanje športne opreme v najem in zakup z oznako SKD N 56, ki vključuje dajanje v najem koles, opreme za plažo (senčnikov, ležalnikov ipd.) in druge športne opreme,
– dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot z oznako SKD R 91.040, ki vključuje dejavnost narodnih parkov, naravnih rezervatov, tudi rezervatov za divjad ipd. in varstvo in urejanje kraških jam in drugih naravnih vrednot,
– obratovanje športnih objektov z oznako SKD R 93.110, ki vključuje dejavnosti odkritih in pokritih športnih objektov za najrazličnejše športe, s sedeži za gledalce ali brez (nogometnih in drugih igrišč, plavalnih bazenov, aren in stadionov za zimske športe) in organiziranje športnih dogodkov v lastnih športnih objektih,
– dejavnost športnih klubov z oznako SKD R 93.120,
– obratovanje fitnes objektov z oznako SKD R 93.130,
– druge športne dejavnosti z oznako SKD R 93.190, ki vključuje organiziranje in promocijo športnih dogodkov, s športnimi objekti ali brez njih, dejavnosti samostojnih športnikov, sodnikov, časomerilcev idr., dejavnost športnih lig, zvez ipd., dejavnosti povezane s promocijo športnih dogodkov, dejavnost gorskih vodnikov, dejavnosti, povezane z rekreacijskim lovom in ribolovom, dejavnosti lovskih in ribiških društev ali klubov, ki ne upravljajo z lovskimi oziroma ribiškimi okoliši in dejavnost varnostnikov, redarjev na smučiščih,
– dejavnost smučarskih centrov z oznako SKD R 93.292,
– druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas z oznako SKD R 93.299, ki vključujejo druge dejavnosti povezane z zabavo in rekreacijo (razen razvedrilnih in tematskih parkov), ki niso razvrščene drugje, to je organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave, dejavnosti rekreacijskih parkov, kopališč, plaž, termalnih rivier, vključno z izposojanjem opreme, kot so kopalne kabine in omarice, ležalniki itd., in obratovanje prostorov za piknike,
– popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov z oznako SKD R 95.290, ki vključujejo popravilo koles, popravilo športne opreme (razen športnega strelnega orožja), popravilo drugih izdelkov za osebno rabo ter montažo in brušenje smuči.
(3) Na območju OPPN so dopustne tudi dejavnosti:
– oskrba z električno energijo z oznako SKD D 35,
– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja z oznako SKD E 36, 37, 48 in 39,
– gradbeništvo z oznako SKD F 41, 42 in 43,
– komunikacijske dejavnosti z oznako SKD 61,
vendar izključno za potrebe izgradnje in obratovanja objektov in naprav, določenih s tem OPPN.
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja vzhodno od Ilirske Bistrice, zahodno od Snežnika na večji gozdni jasi sredi snežniških gozdov, na nadmorski višini okrog 1250 metrov.
(2) Območje OPPN je od Ilirske Bistrice oddaljeno 19 kilometrov, dostopno je po Regionalni cesti III. reda – turistična cesta (915 Ilirska Bistrica–Sviščaki–Leskova dolina–Pudob), ki se nadaljuje proti Mašunu, od tu pa na Zgornjo Pivko ali pa v Loško dolino. Zaradi svoje lege in dobrih cestnih povezav so Sviščaki najpomembnejše izhodišče za izlete na 1796 metrov visok Snežnik, oddaljen približno 2 uri hoje po označeni lahki poti.
(3) V času gradnje zajema vplivno območje OPPN zemljišča znotraj meje območja OPPN ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(4) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) OPPN se nanaša na določitev urbanističnih, arhitektonskih, krajinskih ter ostalih meril in pogojev za ureditev območja SV 01, namenjenemu za razvoj turizma in območja SV 02, namenjenemu oddihu, rekreaciji in športu na prostem ter meril za zaščito in varovanje okolja.
(2) Z OPPN je dopustna odstranitev več obstoječih objektov in naprav, odstranitev in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru gabaritov kot odstranjeni objekt (nadomestne gradnje), kadar s tem odlokom ni določeno drugače.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo na območju OPPN na območju SV 01 so:
– odstranitev in gradnja novega planinskega doma ali rekonstrukcija obstoječega planinskega doma,
– predvideni hotel z depandanso (2 lahko med seboj povezana objekta),
– počitniški bungalovi (4 objekti),
– predvideni novi počitniški objekti (11 objektov) kot zapolnitev obstoječe pozidave,
– rekonstrukcija obstoječih počitniških objektov, namenjeno predvsem investicijskemu vzdrževanju objektov ter sanaciji njihove vizualne podobe in odstranitev ter gradnja novih počitniških objektov (nadomestna gradnja) po določilih tega odloka,
– gradnja priključkov na GJI ter sanacija energetske učinkovitosti,
– odstranitev in gradnja novega gospodarskega objekta ali rekonstrukcija obstoječega gospodarskega objekta ob parkirišču,
– predvideni gostinski in sanitarni objekt ob ribniku,
– predvideni večnamenski športno rekreacijski objekt – letni plavalni ribnik, zimsko naravno drsališče,
– obstoječe večnamensko travnato igrišče za igre z žogo in sankališče, prostor za balinanje in piknik, predvideno otroško igrišče, prostor za kampiranje s potrebno infrastrukturo,
– gradnja, sanacija in dograditev obstoječega omrežja dovoznih cest, kolesarskih in peš povezav,
– predvideno parkirišče za vozila (osebna vozila, turistične avtobuse, avtodome s potrebno infrastrukturo),
– gradnja novega, rekonstrukcijo obstoječega in vzdrževanje omrežja in objektov GJI (elektro omrežje, telekomunikacijsko omrežje, vodovodno omrežje, omrežje in objekti za zbiranje in čiščenje odpadnih vod, omrežje in objekti za ločeno zbiranje in odvoz odpadkov).
(4) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo na območju OPPN na območju SV 02 so:
– gradnja ali rekonstrukcija žičnic – vlečnice ali sedežnice ob obstoječih in predvidenih smučiščih (4 naprave) s servisnimi objekti (vstopno izstopni objekti z oznako VIO 1 do 8 – nadstrešnice, servisni objekti za potrebe žičničarjev) na vstopnih in izstopnih postajah,
– predvideni gostinski in gospodarski objekt za potrebe vzdrževanja in oskrbe smučišč,
– rekonstrukcija (obnova in dograditev) obstoječih smučišč na površini približno 9,60 ha v prvi etapi,
– gradnja, rekonstrukcija (dograditev, širitev) smučišča ob žičnici 4 (zaokrožitev celotnega smučišča) na površini približno 3,40 ha v drugi etapi (po realizirani izgradnji smučišč v prvi etapi),
– gradnja in rekonstrukcija omrežja stez za tek na smučeh (po trasi obstoječe ceste proti Mašunu),
– gradnja trim steze, doživljajskega in adrenalinskega parka ter prostorov za piknik,
– gradnja in rekonstrukcija omrežja obstoječih cest, kolesarskih in pešpoti (sprehajalne poti, tematske poti, učne poti, počivališča),
– predvideni vodni zadrževalnik za zbiranje padavinske vode za umetno zasneževanje smučišč,
– gradnja novega, rekonstrukcija obstoječega in vzdrževanje omrežja in objektov GJI.
(nezahtevni in enostavni objektih)
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(3) Na območju OPPN so ob upoštevanju določil tega odloka dopustni naslednji novi nezahtevni in enostavni objekti:
– majhne stavbe ali majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ki pripada osnovni stavbi na gradbeni parceli do največ 25 % bruto tlorisne površine pritličja osnovne stavbe in nadstreški v sklopu prostorov za piknik, površin namenjenih športu, rekreaciji in igri manjših otrok na območju SV 01,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje kadar se uporabljajo kot varovalne in igriščne ograje. Sosedske ograje niso dopustne. Dopustna višina ograje je največ 1,2 m, okoli načrtovane akumulacije za zasneževanje pa 1,8 m.
– podporni zidovi,
– male ČN in nepretočne greznice (do izgradnje kanalizacijskega sistema in centralne ČN), razen za objekt z oznako GOS – GSP 2,
– rezervoarji za vodo,
– priključki na GJI,
– kolesarske poti, pešpoti, gozdne učne poti in druge podobne poti,
– športna igrišča na prostem,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: grajena obora, grajena poljska pot in grajena gozdna prometnica,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti na smučišču in
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov razen vadbenega bunkerja, vadbišča na prostem in vojaškega strelišča.
(4) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila 14., 15. in 16. člena tega odloka in smiselno ostala določila tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje.
(sanacija in legalizacija obstoječih hiš)
(1) Sanacija obstoječih objektov se nanaša na obstoječe počitniške hiše (PH) in obstoječe enostavne in nezahtevne objekte ter obsega njihovo obnovo in preoblikovanje (rekonstrukcija), sanacijo njihove vizualne podobe ter legalizacijo nedovoljenih gradenj ali njihovih delov.
(2) Za dovoljene gradnje se štejejo vsi:
– objekti, ki so zgrajeni v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje Sviščakov (Uradni list SRS, št. 18/67),
– objekti, katerih bruto tlorisna površina pritličja na dan uveljavitve tega odloka ne presega 65,00 m², etažnost pa ne presega kleti, pritličja, nadstropja in podstrešje (K+P+1+Po),
– enostavni in nezahtevni objekti znotraj 5,00 m pasu okoli objekta,
– objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem in
– obstoječi objekti zgrajeni pred letom 1967.
(3) Nedovoljene gradnje so vsi objekti, ki ne izpolnjujejo določil iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) S tem odlokom se legalizirajo vse nedovoljene gradnje po postopku, ki ga določa zakonodaja in v skladu s pogoji tega odloka. Glede oblikovanja legaliziranih objektov se uporabljajo določila tega odloka kot za novogradnje počitniških hiš.
(5) V primeru vzdrževanja se ohranijo obstoječi gabariti objektov.
(6) V primeru rekonstrukcije, je dopustno obstoječe objekte povečati ali zmanjšati do 10 % obstoječih tlorisnih gabaritov, vendar ne več kot do 65,00 m² bruto tlorisne površine pritličja, povečevanje vertikalnih gabaritov pa do kote, ki omogoča izvedbo strehe naklona 40°, kota venca ostane nespremenjena. Glede oblikovanja rekonstruiranih objektov se uporabljajo določila tega odloka kot za novogradnje počitniških hiš.
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav ter dovozne ceste in ostalo GJI.
(2) Umestitev objektov in naprav je določena s:
– horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
– točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave pozicionirani v prostoru,
– obveznimi gradbenimi linijami pritličnih delov objekta (za nekatere objekte, kadar je to posebej označeno v grafičnih prilogah).
(3) Pogoji za gabarite objektov, zgrajenih na mestu odstranjenih objektov (nadomestna gradnja) so enaki kot za načrtovane objekte z enako namembnostjo.
(4) Odmiki obstoječih in novih objektov so najmanj 4,00 m od meje gradbene parcele, če ni s tem OPPN določeno drugače. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so najmanj 1,00 m od meje gradbene parcele, razen varovalnih ograj in podpornih zidov. Ti so dopustni na meji gradbene parcele, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki gradbenih parcel, na katerih meji ograja ali podporni zid. Dopustni so tudi manjši odmiki, če s tem soglašajo lastniki prizadetih gradbenih parcel.
(5) Dopustna so odstopanja horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov, točkami zakoličbe in odmikov od mej gradbenih parcel skladno s 26. in z 41. členom tega odloka.
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov na območju SV 01)
(1) Velikost objektov in naprav je določena s:
– tlorisno dimenzijo in bruto tlorisno površino (v nadaljevanju BTP) brez balkonov,
– etažnostjo objektov, pri čemer pomeni oznaka K klet, oznaka P pritličje, oznake 1, 2 … etažo, oznaka Po podstrešje in oznaka IP izkoriščeno podstrešje (mansardo),
– največjo višino objekta od kote kleti do slemena ter
– višinskimi kotami izraženimi v metrih nadmorske višine (v nadaljevanju m Nmv), pri čemer je kota kleti ali pritličja (talne plošče) okvirna, prilagojena je dovozni cesti in dostopu in koti obstoječega terena in kotam obstoječih objektov.
(2) Velikosti objektov določene v tem členu so približne in se lahko spremenijo skladno z dopustnimi odstopanji (tolerancami), določenimi s tem odlokom.
Dopustna je gradnja balkonov širine največ 1,2 m in dolžine, ki ne presega dolžine krajše stranice objekta.
(3) Novi ali rekonstruirani obstoječi planinski dom (oznaka v grafičnih prilogah PD):
– tlorisna dimenzija je 23,00 x 10,00 m, BTP pritličja znaša 230,00 m²,
– etažnost je K + P + 1 + IP, največja višina znaša 14,50 m,
– kota kleti predvidenega objekta je 1242,00 m Nmv kota pritličja predvidenega objekta je 1245,00 m Nmv, kota slemena je 1256,50 m Nmv.
V primeru rekonstrukcije obstoječega planinskega doma se ta izvede v gabaritih obstoječega planinskega doma, ki se lahko poveča do gabaritov predvidenega novega planinskega doma.
(4) Predvideni hotel (oznaka v grafičnih prilogah H 1):
– tlorisna dimenzija objekta je:
– kletna etaža: 37,00 x 22,00 m, BTP kleti znaša 814,00 m2,
– pritličje in etaže: 37,00 x 11,00 m BTP pritličja znaša 407,00 m2,
– etažnost je K + P + 1 + Po, največja višina znaša 14,20 m,
– kota predvidenega objekta je 1245,50 m Nmv, kota pritličja predvidenega objekta je 1249,00 m Nmv, kota slemena je 1259,70 m Nmv.
(5) Predvidena depandansa hotela (oznaka v grafičnih prilogah H 2):
– tlorisna dimenzija objekta je 36,00 x 11,00 m, BTP pritličja znaša 396,00 m2,
– etažnost je K + P + IP, največja višina znaša 11,50 m,
– kota kleti predvidenega objekta je 1245,50 m Nmv, kota pritličja predvidenega objekta je 1249,00 m Nmv, kota slemena je 1257,00 m Nmv.
(6) Predvideni počitniški bungalovi (oznaka v grafičnih prilogah B1 do B4):
– tlorisna dimenzija objektov je 9,00 x 6,50 m, BTP pritličja znaša 58,50 m2,
– etažnost je K + P + IP, največja višina znaša 7,50 m,
– kota pritličij predvidenih objektov se prilagodijo terenu in je približno 1252,50 m Nmv, kota slemena pa približno 1260,00 m Nmv.
(7) Predvideni gostinski in sanitarni objekt ob športnih površinah (oznaka v grafičnih prilogah GOS 1):
– amorfna tlorisna oblika s skrajnimi dimenzijami 13,00 x 9,00 m, BTP znaša 90,00 m2,
– etažnost je K (opcija) P, največja višina znaša 4,50 m,
– kota obstoječega terena je 1240,00 m Nmv, kota pritličja objekta je 1240,50 m Nmv, kota slemena je 1245,00 m Nmv.
(8) Večnamenski športno rekreacijski objekt – letni plavalni ribnik, zimsko naravno drsališče:
– amorfna tlorisna oblika s skrajnimi dimenzijami 43,00 x 30,00 m, od tega približno 25,00 x 12,50 m plavalni del (drsališče), približno 20,00 x 8,00 m (organske oblike) neplavalni del, čofotalnik, približno 15,00 x 4,00 m (organske oblike), rastlinska čistilna naprava. Površina znaša približno 312,50 m2 plavalni del, 160,00 m2 neplavalni del in 60,00 m2 rastlinska čistilna naprava,
– objekt je na nivoju kote terena, največja globina znaša 1,8 m.
(9) Obstoječi (rekonstruirani) gospodarski objekt ob parkirišču (oznaka v grafičnih prilogah GSP 1):
– tlorisna dimenzija objekta je 14,00 do 20,00 x 9,00 do 10,00 m, BTP pritličja znaša približno 126,00 m2 do približno 200,00 m2,
– etažnost je delno ali v celoti vkopana klet K (opcija) + P + Po ali IP, največja višina objekta znaša 9,50 m,
– kota obstoječega terena je 1240,00 m Nmv, kota pritličja objekta je 1240,50 m Nmv, kota slemena je 1250,00 m Nmv.
(10) Predvidene počitniške hiše (oznaka v grafičnih prilogah PH 1 do 11)
– tlorisna dimenzija objekta 10,00 x 6,50 m, bruto tlorisna površina pritličja znaša 65,00 m2,
– etažnost je delno ali v celoti vkopana klet K + P + IP, največja višina objekta znaša 6,00 m nad koto pritličja,
– kota pritličja (talne plošče) je okvirna, prilagojena je dovoznim cestam in dostopom ter koti obstoječega terena,
– kota obstoječega terena je ±0,00 m (za vsak objekt drugače), kota pritličja objekta je +0,50 m, kota slemena je +6,00 m.
(11) Transformatorski postaji z oznako TP Sviščaki in TP Sviščaki 1 ter nadzemni del predvidene čistilne naprave ČN 1 so tlorisnih dimenzij največ 5,00 x 5,00 m, etažnost je P, največja višina objekta znaša 3,50 m. Kota pritličja (talne plošče) je prilagojena koti obstoječega terena.
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov in naprav za rekreacijo in šport na območju SV 02)
(1) Gostinski in gospodarski objekt (oznaka v grafičnih prilogah GOS – GSP 2):
– tlorisna dimenzija objekta je 33,00 x 12,00 m, BTP pritličja znaša 396,00 m2,
– etažnost je P + IP, največja višina objekta znaša 9,50 m,
– kota obstoječega terena je 1212,50 m Nmv, kota pritličja objekta 1213,00 m Nmv, kota slemena je 1222,46 m Nmv.
(2) Žičnice – vlečnice ali sedežnice ob obstoječih in predvidenih smučiščih:
– žičnica 1, dolžina 280 m, kota zgornje postaje 1305,00 m Nmv, kota spodnje postaje 1213,00 m Nmv,
– žičnica 2, dolžina 212 m, kota zgornje postaje 1305,00 m Nmv, kota spodnje postaje 1263,00 m Nmv,
– žičnica 3, dolžina 300 m, kota zgornje postaje 1333,50 m Nmv, kota spodnje postaje 1283,00 m Nmv,
– žičnica 4, dolžina 456 m, kota zgornje postaje 1362,50 m Nmv, kota spodnje postaje 1213,00 m Nmv.
Dolžine in kote nadmorskih višine so približne in se lahko spremenijo glede na teren in zasnovo načrtovane žičnice.
(3) Objekti ob vstopu in izstopu na in iz žičnic – vstopno izstopni objekti VIO 1 do 8
– tlorisna dimenzija objekta je 6,00 x 5,00 m, BTP znaša 30,00 m²,
– etažnost je P, največja višina objekta znaša 3,50 m,
– kota pritličja (talne plošče) je prilagojena koti obstoječega terena in koti vstopno/izstopne postaje žičnice.
(4) Transformatorska postaja z oznako TP Sviščaki 2 ter nadzemni del predvidene čistilne naprave ČN 2 sta tlorisnih dimenzij največ 5,00 x 5,00 m, etažnost je P, največja višina objekta znaša 3,50 m. Kota pritličja (talne plošče) je prilagojena koti obstoječega terena.
(pogoji in usmeritve za zasnovo in oblikovanje objektov)
(1) Zasnova objektov je prilagojena njihovemu namenu. Zaradi prilagajanja reliefu je dopustna izgradnja delno ali v celoti vkopane kleti. Vsi objekti so grajeni klasično, z uporabo kombinacije armiranega betona in opeke (kletni in pritlični deli objektov) ter lesa, ki prevladuje (vidni del fasade kleti, pritlični deli objektov, etaže). Strehe objektov so simetrična dvokapnica z naklonom 30 do 40°, razen objektov z oznako GOS 1, ki ima ravno streho in objektov ob vstopu in izstopu na in iz žičnic, katerih streha je dvokapna, enokapna ali ravna, vendar za vse objekte enako. Kritina bo temne mat barve. Fasade so omet ali lesene ter kombinacija kamna, betona, ometa in lesa. Barve fasade so v nesvetlečih (mat – obvezno!) odtenkih sive in rjave barve oziroma v naravni barvi kamna in lesa.
(2) Kapacitete objektov določene v tem členu (število ležišč, število sob) lahko odstopajo, razen kapacitet ležišč, ki se ne smejo povečati in presegati 120, lahko pa se prerazporedijo med objekti PD, H in B.
(3) Novi planinski dom – PD je zasnovan kot več etažni bivalni objekt. Pritlični del je namenjen gostinskim in družabnim prostorom neposrednim izhodom na teraso, etaže pa bivalnim (spalnim) prostorom neposrednim izhodom na balkon ali ložo. Objekt ima skupno do 30 ležišč (npr.: skupna ležišča in približno 5 sob).
(4) Predvideni hotel – H 1 je zasnovan kot gostinsko bivalni objekt. V kletni etaži so kuhinja, skladiščni in pomožni prostori ter manjši wellnes z neposrednim izhodom na prosto. Preko kletne etaže je objekt lahko povezan s sosednjim objektom H2 (depandanso). Pritlični del objekta je namenjen gostinskim in družabnim prostorom, etaže pa bivalnim (spalnim) prostorom. Objekt ima kapaciteto do 20 ležišč v npr.: 10 sobah.
(5) Predvidena depandansa hotela H 2 je zasnovana kot bivalni objekt. V kletni etaži je objekt lahko povezan s sosednjimi objekti (hotelom H 1). Vse etaže so namenjene bivalnim (spalnim) prostorom. Objekt ima kapaciteto do 50 ležišč v sobah in apartmajih.
(6) Predvideni bungalovi B1, B2, B3 in B4 so zasnovani kot bivalni objekti. Objekti imajo delno ali v celoti vkopano klet, v kateri je lahko tudi garaža. V pritličju so bivalni prostori, kuhinja in sanitarni prostori, v etaži (mansardi) pa spalni prostori. Na nivoju (koti) pritličja je terasa, ki je lahko podkletena in je hkrati streha nad garažo ali parkirnimi prostori. Objekti imajo skupno kapaciteto do 20 ležišč.
(7) Predvideni gostinski in sanitarni objekt ob športnih površinah – GOS 1 je zasnovan kot objekt, namenjen gostinskim, sanitarnim prostorom in garderobi ter kot gospodarski objekt s strojnico ob plavalnem ribniku in naravnem drsališču. Objekt je pritličen, lahko je delno ali v celoti podkleten. Objekt je amorfne, nepravilne oblike z ravno streho, ki je lahko ozelenjena.
(8) Obstoječi (rekonstruirani) gospodarski objekt ob parkirišču – GSP 1 je preoblikovan in namenjen za gospodarske dejavnosti (oskrba prometnih in drugih površin, vzdrževanje zelenic, sanitarni objekt ob parkirišču in parkirišču za avtodome in kampu). Objekt je pritličen, lahko je delno ali v celoti podkleten, lahko ima izkoriščeno podstrešje (mansardo). Objekt je klasično grajen, pri obnovi bo kot gradbeni material uporabljeno več lesa, v primeru potrebe statične sanacije tudi armiran beton in/ali jeklo.
(9) Predvidene počitniške hiše – PH 1 do 11 so zasnovane kot stanovanjske stavbe. Objekti so pritlični, lahko so delno ali v celoti podkleteni, lahko ima izkoriščeno podstrešje (mansardo). Objekti so klasično grajeni, kot gradbeni material prevladuje les. Obstoječe počitniške hiše je možno vzdrževati in rekonstruirati z namenom rednega in investicijskega vzdrževanja objektov, sanaciji nedovoljeno zgrajenih objektov ter sanaciji njihove vizualne podobe, sanaciji in dograditvi priključkov na GJI ter sanaciji energetske učinkovitosti. Za obnovo vidnih delov objekta (fasada, stavbno pohištvo, streha) se uporabijo enake usmeritve kot za predvidene objekte. Sprememba namembnosti objektov v nestanovanjske stavbe ni dopustna razen za stavbe za kratkotrajno nastanitev (prenočišča, razpršeni hotel, turistični apartmaji).
(10) Gostinski in gospodarski objekt – GOS – GSP 2 je zasnovan kot objekt namenjen gostinskim in sanitarnim prostorom (do 30 % BTP) ter kot gospodarski objekt ob smučišču (garaža za teptalni stroj, delavnica za popravilo žičnic, teptalnega stroja in druge opreme). Objekt je pritličen, lahko je delno ali v celoti podkleten, ima izkoriščeno podstrešje (mansardo).
(11) Večnamenski športno rekreacijski objekt – letni plavalni ribnik, zimsko naravno drsališče je zasnovan kot naravni plavalni ribnik z osrednjim plavalnim delom ortogonalne oblike in organsko zasnovanim delom za neplavalce (čofotalnik) in organsko oblikovano rastlinsko čistilno napravo, ki so med seboj ločeni z lesenimi pohodnimi ploščadmi. Ob vodni površini je lesena ploščad (terasa) za sončenje in posedanje. V zimskih mesecih je zaledenela vodna površina namenjena drsanju.
(12) Objekti VIO 1–8 ob vstopu in izstopu na in iz žičnic so zasnovani kot kombinacija nadstrešnice in zaprtih objektov. Objekti so enoetažni, namenjeni za obratovanje, upravljanje in nadzor žičnic in smučišča (prostori za osebje, strojnica, prostor za shranjevanje opreme in opreme za prvo pomoč). Objekti so oblikovno usklajeni z ostalimi objekti na ureditvenem območju OPPN, hkrati so prilagojeni tehnologiji žičnice, zato je dopustna tudi izvedba enokapnih ali ravnih streh.
(13) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov ter za nove ali rekonstruirane TP in nadzemni deli ČN veljajo določila kot je to določeno v (1) točki tega člena in smiselno ostala določila tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje. TP so lahko tudi vgrajene v drug objekt, v tem primeru veljajo pogoji oblikovanja tega objekta.
(splošni pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1) Osnovna usmeritev urejanja zunanjih površin in ozelenjevanja je ohranjanje obstoječih zelenih površin in obstoječega gozda ter njihova sanacija. Vsi posegi se smiselno prilagajajo pozicijam obstoječih dreves in drugim krajinskim (reliefnim) značilnostim. Nove ureditve so zasnovane sonaravno s čim večjo uporabo naravnih materialov (kamen, les). Pri ozelenjevanju se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste, pri zatravljanju se uporablja seme z dodatkom semenega drobirja z okoliških travnikov.
(2) Gostinski vrtovi in prostori za preživljanje prostega časa na prostem ob objektih so utrjene površine – peščene, tlakovani s kamnom, betonskimi tlakovci ali lesom, sicer pa zatravljeni. Površina tlakovanega dela ne presega 30 % BTP površine poslovne ali bivalne enote, ki ji je namenjena.
(3) Pešpoti in dovozne ceste so makadamske (peščene) ali utrjene (asfaltirane ali tlakovane s kamnom ali betonskimi tlakovci). Površine prostorov za piknik in površine namenjene športu, rekreaciji in igri manjših otrok, so delno utrjene (peščene) sicer pa zatravljene.
(4) Zelene površine so delno sanirane obstoječe zelene površine, delno urejene nove zelene površine. Kjer je možno se med objekti zasadijo nova drevesa. Robovi jas se zasadijo s posamičnimi drevesi ter nižjimi grmovnicami.
(5) Na celotnem ureditvenem območju OPPN se sanira gozdni rob, izbor drevesnih in grmovnih vrst za urejanje območja mora biti v skladu z gozdno združbo, ki raste na območju. Zaradi varovanja gozda se posegi smiselno prilagajajo pozicijam obstoječih dreves.
(6) Pri posegih urejanja naselja se vedno najprej ugotovi vitalnost in ambientalno vrednost dreves in smiselno oceni, katera drevesa je potrebno varovati in katera se lahko odstrani oziroma nadomesti.
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1) Ob planinskem domu – PD, hotelu H 1 in ob depandansi H 2 so zunanje površine urejene kot gostinski vrtovi, površine za bivanje (sedenje, poležavanje) na prostem ter za igro manjših otrok. Med objekti, posameznimi programskimi enotami in drugimi območji znotraj OPPN se zgradijo pešpoti. Ostale površine so ozelenjene.
(2) Na območju naselja obstoječih in predvidenih počitniških hiš PH1 do PH11 določijo se gradbene parcele ob objektih pri čemer se upošteva že zaznamovane meje v prostoru. Sosedskih ograj ni dopustno postavljati, dopustni so nižji (do višine 0,50 m) kamniti zidovi, kamnite zložbe ali nižje strižene žive meje. Na pobočjih je možna uporaba podpornih zidov kamnitega videza namesto preoblikovanja reliefa. Nove ceste niso predvidene, predvidena je sanacija obstoječih cest, dovozov in dostopov do objektov, ki se jih praviloma ohrani v makadamski oziroma peščeni izvedbi, razen dela kategorizirane gozdne ceste št. 052113, kjer se izvede protiprašno asfaltiranje.
(3) Osrednja jasa med planinskim domom, plavalnim ribnikom in naseljem obstoječih in predvidenih počitniških hiš se uredi kot velika travnata površina, namenjena rekreativnim dejavnostim (igre z žogo, sankanje, druge rekreativne zvrsti). Obstoječa dovozna cesta, ki preko jase vodi do nekaterih počitniških hiš se zaradi celovitosti jase odstrani in nadomesti z novo dovozno cesto po robu jase. Robovi jase se gosteje zasadijo.
(4) Ob gostinskih objektih GOS1 in GOS – GSP 2 so urejene zunanje površine kot gostinski vrt katerega površina je do 100 % BTP pritličja objekta ter kot površine za bivanje (sedenje, poležavanje) na prostem ter za igro manjših otrok. Ostale površine so ozelenjene – zatravljene.
(5) Ob gospodarskih objektih GSP 1 in GOS – GSP2 so urejene manipulativne površine, ki so v makadamski izvedbi. Njihova površina je do 50 % BTP pritličja objekta. Ostale površine so ozelenjene – zatravljene.
(6) Smučišča in ostale zelene površine predstavljajo veliko gozdno jaso sredi prevladujoče gozdne združbe Ilirski bukovi gozdovi. Na travniških površinah razen žičnic ni predvidenih večjih posegov. Površine se urejajo kot travniki, za odvodnjavanje se uredijo odvodni jarki na sonaraven način. Načrtovane ureditve adrenalinski park, tematske in učne poti ter trim steza se uredijo na smučiščih, v gozdovih med smučišči, pri čemer se izkoristi gozdne poseke odstranjenih žičnic. V bližini gostinskih objektov ter na določenih delih na robu gozdnih jas se uredijo prostori za šport in rekreacijo (balinišče, rusko kegljišče …), prostori za igro otrok ter prostori za piknik, ki lahko vključujejo urejen prostor za žar, mizo in klopi za sedenje ter nadstrešnico.
(7) Na gozdnih površinah, oznaka v grafičnih prilogah G, na katerih ni načrtovanih posegov v prostor, so dopustni posegi, ki sodijo v okvir gospodarjenja z gozdovi, dopustna je gradnja gozdnih prometnic, planinskih pešpoti in GJI.
(8) Parkirišče za avtodome in prostor za kampiranje se uredi v sklopu centralnega parkirišča. Uredi se 7 do 12 parkirnih mest za avtodome, ki so opremljeni z energetskimi in komunalnimi priključki (elektrika, voda, kanalizacija). Parkirišča so makadamska ali utrjena s tlakovci. Na zeleni površini ob parkirišču je delno na travniku, delno v gozdu urejeno šotorišče. Šotorišče je travnato, ograjeno z nizko leseno ograjo.
(pogoji in usmeritve za urejanje cest in poti)
(1) Glavna dovozna cesta – Regionalna cesta III. reda – turistična cesta (915 odsek 1376 Ilirska Bistrica–Grda draga), kategorizirana gozdna cesta št. 052113 in dovozna cesta A, se preko območja asfaltirajo, ostale dovozne ceste so v makadamski izvedbi z urejenim odvodnjavanjem.
(2) Pešpoti, tematske poti so peščene, na izpostavljenih delih so lahko utrjene z betonskimi tlakovci, kamnom in souporabo lesa. Ob dovozni cesti A je pešpot ali pločnik dopustno asfaltirati. Kolesarske povezave se uredijo po obstoječih cestah, uredi se ustrezna prometna signalizacija, usmerjevalne in obvestilne table.
(3) Steze za tek na smučeh se uredijo na obstoječi cesti med Sviščaki in Mašunom, posebne ureditve niso predvidene, uredi se ustrezna signalizacija.
(4) V primeru, da načrtovani posegi vplivajo na traso obstoječih učnih, tematskih in drugih poti, se te v sklopu načrtovane investicije ustrezno preuredijo, prilagodijo ali nadomestijo.
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme)
(1) Urbano (parkovno) opremo na celotnem območju OPPN sestavljajo:
– elementi za posedanje (klopi, mize),
– otroška igrala,
– elementi za opremo gostinskih vrtov in prostorov za piknik,
– elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje, stopnišča, brvi),
– elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
– svetilke, drogovi za zastave, usmerjevalne in obvestilne table.
(2) Vsi elementi urbane opreme so prilagojeni značaju območja. V čim večji meri se uporablja lesene elemente, kamen in ostale sonaravne materiale. Koši za odpadke so zaprti tako, da je preprečen dostop živalim. Nameščajo se v čim manjšem številu, nadomesti jih napis – navodilo kje se odlagajo odpadki.
(3) Vsa oprema je oblikovno enotna. Za celotno območje se izdela celostna podoba opreme, obvestilnih in usmerjevalnih tabel.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(cestno omrežje in parkirne površine)
(1) Prometno omrežje tvorijo obstoječa regionalna cesta III. reda – turistična cesta št. 915, odsek 1376, Ilirska Bistrica–Grda draga, (v nadaljevanju regionalna cesta RT 915) od km 18,900 do km 19,390, v smeri stacionaže državne ceste, obstoječa kategorizirana gozdna ceste št. 052113 (v nadaljevanju gozdna cesta GC 052113), in obstoječe ter predvidene nekategorizirane dovozne ceste. Obstoječe in predvideno prometno omrežje deluje kot enoten sistem.
(2) Na obravnavanem območju se uredijo naslednje ceste:
– obnova, sanacija in dograditev (rekonstrukcija) dela regionalne ceste RT 915, ki je znotraj obravnavanega območja ob planinskem domu in hotelu asfaltirana. Širina ceste RT 915 znotraj obravnavanega območja je najmanj 5,00 m z obojestransko urejeno utrjeno bankino širine 0,75 m;
– obnova, sanacija in dograditev (rekonstrukcija) dela gozdne ceste GC 052113, ki se preko obravnavanega območja asfaltira, širine je najmanj 4,00 m, z obojestransko urejeno bankino 0,50 m;
– izgradnja dovozne ceste z oznako A za dovoz do predvidenih objektov PD, H1, H2, in B1-4. Cesta A se asfaltira, širine je 5,00 m z enostransko urejenim parkiranjem ob vozišču. Cesta A se zaključi ob hotelu z manjšim obračališčem premera 18,0 m za obračanje intervencijskih vozil in vzdrževanje;
– izgradnja dovoznih cest z oznako B in C za dovoz do predvidenega objekta GOS 1 ter do obstoječih in predvidenih počitniških objektov. Cesti B in C sta makadamski ali proti prašno zaščiteni, širine najmanj 2,70 m. Cesta C se zaključi z manjšim »T« obračališčem za obračanje intervencijskih vozil in vzdrževanje;
– izgradnja, obnova, sanacija in dograditev (rekonstrukcija) obstoječe in predvidenih nekategoriziranih dovoznih in napajalnih cest, ki so makadamske ali proti prašno zaščitene. Širine nekategoriziranih cest so najmanj 2,70 m z izogibališči, ki jih lahko predstavljajo tudi križišča in hišni dovozi;
– izgradnja, obnova, sanacija in dograditev (rekonstrukcija) križišč in obračališč, ki se uredijo kot štirikraka ali trikraka križišča brez posebnih zavijalnih pasov na glavni prometni smeri ter kot obračališča z minimalnimi radiji.
(3) Parkiranje se uredi v ali ob obstoječih in predvidenih objektih ter na osrednjem parkirišču ob regionalni cesti – RT 915, in sicer:
– ob predvideni dovozni cesti A z enostransko urejenim parkiranjem ob vozišču kot pravokotno parkiranje (pod funkcionalnimi zemljišči objektov B1 – 4) in kot vzdolžno parkiranje. Predvidenih je 25 parkirnih mest (v nadaljevanju PM) za osebna vozila;
– ob počitniških hišah so parkirišča v sklopu funkcionalnih zemljišč, 1 do 2 PM za osebna vozila na objekt;
– na osrednjem parkirišču, ki je namenjeno predvsem dnevnim obiskovalcem je urejenih najmanj 84 do 94 PM za osebna vozila in 7 do 12 PM za avtodome;
– ob regionalni cesti RT 915 se uredi 2 do 5 PM za avtobuse, ki bodo na parkirno mesto zapeljali skozi parkirišče za osebna vozila in avtodome.
Na osrednjem parkirišču in ob predvideni dovozni cesti A je dopustno urediti parkirna mesta za oskrbo vozil z električno energijo po pogojih, ki jih določi upravljavec distribucijskega elektro omrežja.
(4) Osrednje parkirišče je makadamsko, parkirna mesta so lahko utrjena s tlakovci, dovozne ceste pa se lahko asfaltirajo. Dovoz na parkirišče je iz regionalne ceste RT 915, izvoz iz parkirišča pa preko skupnega priključka obstoječe gozdne ceste GC 052113 na regionalno cesto RT 915. Promet na parkirišču je urejen enosmerno.
(5) Za potrebe dimenzioniranja zgornjega ustroja prometnic obravnavanega območja se pred naslednjimi fazami izdelave projektne dokumentacije izdela geološko-geomehanski elaborat.
(6) Ob vseh cestah se uredi ustrezno odvodnjavanje z jarki v katere niso speljane ostale meteorne vode. Zagotoviti je treba ustrezne odmike ureditev od cestnega sveta (ograje, ozelenitve ...), hkrati pa upoštevati varovalni vidik – čim manj poseganja v gozd.
(7) Promet med gradnjo organizirati tako, da so omogočene varne povezave za motorni in nemotorni promet, povezave z obstoječimi objekti, dostop do gozdov z gozdarsko mehanizacijo po obstoječih javnih in gozdnih prometnicah. Po končani vsakokratni gradnji je treba na osnovi predhodnega monitoringa (pred začetkom rušenja in gradnje) obnoviti poškodovano vozišče.
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1) Vsi objekti znotraj ureditvenega območja OPPN se priključijo na elektroenergetsko omrežje, vsi bivalni in gospodarski objekti, razen vstopno izstopni objekti VIO 1 do 8, se priključijo na kanalizacijsko, objekti PD, H1, H2, B1, B2, B3, B4, GOS 1, GSP 1 in GOS-GSP2 pa tudi na vodovodno omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje.
(2) Vse vode GJI se uredi čim bolj po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti.
(3) Trase vodov GJI se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur, predvsem gozd, jarki in ostale reliefne značilnosti. Gradnja objektov in naprav GJI se izvaja usklajeno. Obstoječo grajeno in naravno strukturo ter obstoječo GJI se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(4) Pri načrtovanju, gradnji novega, rekonstrukciji obstoječega in vzdrževanju omrežja in objektov GJI je treba upoštevati pogoje (smernice in mnenja) upravljavcev omrežja in naprav GJI, ki so sestavni del tega OPPN.
(1) Območje se bo z vodo oskrbovalo iz obstoječega lokalnega vodovoda in vodohrana in iz lastnih virov (zbiranje deževnice, dovoz vode s cisternami). Dolgoročno se lahko oskrba z vodo zagotovi iz drugega vira, če bo ta umeščen in presojan v postopku CPVO na nivoju izdelave sprememb in dopolnitev OPN.
(2) Zbiranje deževnice ob objektih se vrši v podzemne ali nadzemne zbiralnike. Ti so v prostor umeščeni in oblikovani skladno z določili tega odloka, ki veljajo za enostavne in nezahtevne objekte. Nadzemni zbiralniki so lahko ob objektih v njihovih prizidkih ali v samostojnih objektih – lopah. Vse instalacije iz javnega vodovoda morajo biti izvedene ločeno in brez povezav z drugimi (lastnimi) vodnimi viri.
(3) Znotraj ureditvenega območja OPPN se zgradi, obnovi in dogradi (rekonstruira) vodovodno in hidrantno omrežje od obstoječih vodohranov V1 in V2 do obstoječih in predvidenih objektov. Obstoječi vodohran V2 je na obstoječi lokaciji dopustno povečati, glede na razpoložljivi vodni vir in potrebe.
(4) Znotraj ureditvenega območja OPPN se varuje koridor tlačnega vodovoda, ki bi potekal preko ureditvenega območja, če bo ta umeščen in presojan v postopku CPVO na nivoju izdelave sprememb in dopolnitev OPN.
(pogoji priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Zagotovi se ločen sistem kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda in za odvajanje padavinskih voda.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se zgradi kanalizacijski sistem, ki odvaja komunalne odpadne vode v dve čistilni napravi (v nadaljevanju ČN) z načrtovano skupno kapaciteto za 550 PPE. Na iztoku iz ČN je po potrebi (v odvisnosti od izbranih čistilnih naprav) treba namestiti še ustrezno dimenzionirane lovilce olj in maščob. Iztok iz ČN se spelje v meteorno kanalizacijo, površinski odvodnik ali v ustrezno dimenzionirano ponikovalnico.
(3) Na kanalizacijsko omrežje se obvezno priključijo vsi obstoječi in načrtovani objekti na ureditvenem območju OPPN in prostor za oskrbo avtodomov. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja se ob objektih zgradijo neprepustne in nepretočne greznice (v nadaljevanju NG). Investitor je dolžan zagotoviti njihovo redno vzdrževanje, praznjenje in odvoz odpadnih snovi na za to določeno odlagališče.
(4) Zgradita se dve napravi za zbiranje in čiščenje odpadnih vod z oznakami ČN 1 in NG na katere se priključijo naslednji objekti:
– na ČN 1 s kapaciteto 500 PPE se preko črpališča in tlačnega voda komunalnih odpadnih voda priključijo vsi obstoječi in predvideni objekti na območju SV 01,
– na NG, ki je vodotesna nepretočna greznica ali čistilna naprava s kapaciteto 50 PPE ali druga ustrezna naprava za zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih vod, se priključi gostinski in gospodarski objekt GOS – GSP 2 na območju SV 02. Pri načrtovanju naprave je treba upoštevati sezonsko (občasno) obratovanje objekta.
Tip ČN mora odgovarjati veljavnim standardom ter zagotavljati prečiščene vode predpisanim parametrom. Po začetku obratovanja ČN se izvedejo prve meritve in izvaja obratovalni monitoring.
(5) Padavinske vode z utrjenih površin se odvaja preko požiralnikov, usedalnikov in lovilcev olj v meteorno kanalizacijo. Vse parkirne, vozne in manipulativne površine se načrtujejo tako, da se utrdijo, po potrebi obrobničijo z dvignjenimi betonskimi robniki.
(6) Padavinske vode s streh planinskega doma, hotela, bungalovov in ostalih objektov ter z utrjenih površin ob objektih, se zbirajo v zbiralnikih in uporabijo za vodooskrbo. Padavinske vode s cest, parkirišč in avtobusnega postajališča se preko meteorne kanalizacije in lovilca olj vodijo do zadrževalnika za zasneževanje Z1.
(7) Odvečne padavinske vode se odvaja preko meteorne kanalizacije in objektov za zadrževanje voda v površinske odvodnike ali ponikovalnice. Ponikovalnice morajo imeti dokazano ustrezno ponikovalno sposobnost, kar zagotovi investitor izvede pa pooblaščen izvajalec.
(1) Na območju OPPN je obstoječe distribucijsko elektroenergetsko omrežje, katerega največja skupna moč je 1 MW, od tega obstoječi objekti že zasedajo 200 kW. Za napajanje predvidenih objektov je treba v enoti urejanja SV 01 preurediti obstoječi transformatorski postaji z oznako TP Sviščaki in TP Sviščaki 1 tako, da bo omogočen priklop novih odjemalcev. V enoti urejanja SV 02 se zgradi nova transformatorska postaja z oznako TP Sviščaki 2, ki se poveže s priključnim srednje napetostnim kablovodom od TP Sviščaki 1.
(2) Za oskrbo novih in rekonstruiranih obstoječih objektov z električno energijo se zgradi, dogradi ali rekonstruira distribucijsko elektroenergetsko omrežje, za potrebe javne razsvetljave pa omrežje javne razsvetljave (v nadaljevanju JR). Distribucijsko elektroenergetsko omrežje se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč. V primeru poseganja v obstoječe koridorje distribucijske elektroenergetske infrastrukture se ti ustrezno zaščitijo ali nadomestijo.
(3) V varovalnem pasu srednjenapetostnega 20 kV daljnovoda je prepovedano graditi nadzemne objekte, v katerih se hranijo nevarne, vnetljive snovi ter ustavljanje in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
(4) Odjemalci z nemirnim odjemom imajo zagotovljen lastni tokokrog iz TP ali ustrezno odpravljene povratne vplive na omrežje. Zahtevnejši porabniki (planinski dom, hotel žičnice) imajo zagotovljen rezervni vir napajanja z agregati.
(5) Transformatorske postaje so stalno dostopne iz javnih cest, priključno merilne omarice in prižigališče JR se namestijo na stalo dostopna mesta iz javnih prometnih površin (cest in poti). Prižigališče JR se izvede izven TP.
(6) Kot dodatni vir je dovoljeno nameščanje sončnih celic na vidno neizpostavljenih delih streh in fasad objektov in nekaterih elementih urbane opreme (svetilkah, obvestilnih in usmerjevalnih tablah). Njihova namestitev mora biti arhitekturno in oblikovano usklajena z objektom, na katerem so sončne celice nameščene.
(1) Ogrevanje se uredi individualno za posamezni objekt ali skupno, za več objektov skupaj. Kot glavni energetski vir za ogrevanje se uporabi les, kot dodatni pa elektrika, utekočinjeni naftni plin in kurilno olje. Dopustna je samo uporaba kurilnih naprav, ki ustrezajo predpisom s področja uporabe kurilnih naprav in vrednosti emisije snovi iz kurilnih naprav. Ogrevanje vstopno izstopnih objektov VIO 1 do 8 je z elektriko.
(2) Dobava, pretakanje in skladiščenje kurilnega olja se uredi skladno z veljavnimi predpisi in skladno z določili 33. in 37. člena tega odloka.
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov)
(1) Komunalni in drugi odpadki se zbirajo v vsakem objektu posebej, odlagajo pa se na za to določenih tehnično ustreznih mestih v ustreznih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov in odvažajo, predelujejo in odlagajo na način, skladen z zakonskimi določili s področja ravnanja z odpadki. Mesta za ločeno zbiranje odpadkov se ustrezno zavaruje tako da se jih ogradi, ter da se uporablja medvedu nedostopne zabojnike. Smetnjaki morajo biti zračno tesni, tako da se vonj iz njih ne more širiti.
(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom 6 – geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter skladno s projektno dokumentacijo s katastrskim elaboratom, ki mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2) Za vse obstoječe objekte se izdela geodetski načrt, ki je osnova za morebitno legalizacijo objekta in vris v kataster stavb.
(3) Parcele, določene s tem OPPN, se lahko tudi spreminjajo, s spremembami morajo soglašati vsi lastniki parcel, na katere se sprememba nanaša.
(4) Nepremičnine, potrebne za gradnjo GJI v skladu z določili tega odloka, se lahko v skladu z zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja, razlasti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(2) Na območju OPPN je v enoti urejanja SV01 (na robu jase, nasproti planinskega doma) registrirana enota kulturne dediščine, spomenik NOB, EŠD 28448, memorialna dediščina. Spomenik se ohrani na obstoječi lokaciji, po potrebi se sanira vključno z obstoječim hortikulturno urejenim prostorom (odstranitev prerasle vegetacije) in veduto na spomenik. Med gradbenimi deli se spomenik ustrezno zaščiti.
(3) Zaradi ohranjanja potencialno prisotnih arheoloških najdišč je treba o načrtovanih gradnjah in njihovi dinamiki obvestiti pristojno javno službo za varstvo kulturne dediščine. V primeru najdbe arheološke ostaline je treba najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno strokovno javno službo za varstvo kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(pogoji ohranjanja narave)
(1) Načrtovane ureditve posegajo na več zavarovanih in naravovarstveno pomembnih območij:
– naravna vrednota (NV) Sviščaki – morene Črnodolskega ledenika NVLP, ID 3064 V,
– ekološko pomembno območje (EPO) Snežnik – Pivka, ID 51200,
– ekološko pomembno območje (EPO) Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, ID 80000,
– območje Natura 2000 (posebno varstveno območje) Snežnik – Pivka, ID SI5000002 in
– območje Natura 2000 (posebno ohranitveno območje) Javorniki – Snežnik, ID SI3000231.
(2) Načrtovane ureditve se nahajajo približno 500 m od naslednjih jam – naravnih vrednot:
– naravna vrednota (NV) Brezno 1 v Jelenovih dolinah NVDP, ID 45901,
– naravna vrednota (NV) Jelenova jama NVDP, ID 45930,
– naravna vrednota (NV) Brezno pri Sviščakih, ID 47670,
– naravna vrednota (NV) Jama pod Sviščaki, ID 48331.
(3) Posege in dejavnosti na površinah, namenjenih za razvoj turizma (SV01) in oddihu ter rekreaciji in športu na prostem (SV 02) se načrtuje in ureja na način, da se v čim večji možni meri ohranja temeljne krajinske in biotske kvalitete območja ter da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti varovanih območij, habitatnih tipov ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(4) Posegi in dejavnosti na podzemeljski geomorfološki naravni vrednoti Črnodolskega ledenika NVLP, ID 3064 V se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(5) Za varovanje narave se na ureditvenem območju OPPN med gradnjo načrtujejo in obratovanjem izvajajo naslednji splošni omilitveni ukrepi:
– gozdne površine, gozdni rob in jase se čim bolj ohranja, vanje se posega v čim manjši možni meri. V gozdnih površinah na območju SV 01 se prostorske ureditve načrtujejo tako, da ni večjih krčenj gozda. Krčenje gozda na površine na območju SV 02 se omeji na smučišča in spremljajoče objekte. Smučišča so omejena na obstoječi obseg z možnostjo manjših funkcionalnih zaokrožitev v najmanjšem sprejemljivem obsegu za njihovo varno obratovanje,
– z rednim vzdrževanjem se preprečuje zaraščanje gozdnih jas, smučišč, rekreacijskih in kmetijskih površin,
– prostore za piknik in druge prostore za oddih in rekreacijo je treba redno čistiti in vzdrževati,
– vodna akumulacija za zasneževanje mora biti ograjena z varovalno ograjo, ki preprečuje neposreden dostop ljudi in živali. Brežine se uredijo tako, da je vsaj ena tretjina obsega obale položna (naklon brežine je približno 1:4) in urejena s hrapavo površino tako, da omogoča izhod živalim, ki bi zašle ali padle v vodo,
– večnamenski športno rekreacijski objekt – letni plavalni ribnik, zimsko naravno drsališče, se uredi tako, da ne predstavlja »pasti« za živali, za vzdrževanje normativov plavalne vode se ne uporablja kemikalij,
– žice na žičnici morajo biti ustrezno označene tako, da se prepreči trke gozdnih kur,
– turistične, rekreacijske in športne dejavnosti, ki so množične in povzročajo hrup ali povzročajo spremembe v habitatu rastlin in živali, se usmerja na površine ob objektih in na urejene rekreacijske površine. Vožnja z motornimi sanmi izven smučišč in vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki izven cest na celotnem ureditvenem območju OPPN ni dovoljena,
– obratovanje adrenalinskega parka je dopustno le v dnevnem času. V sklopu adrenalinskega parka ni dopustno uporabljati motoriziranih naprav, ki oddajajo hrup v okolico,
– od pomladi do jeseni (marec–november) se ne osvetljuje smučišča. V zimskem času je v večernem času dopustno omejeno osvetljevanje smučišča Sviščaki in Zapušje, in sicer 12 do 14 večerov v eni zimski sezoni, po največ tri dni hkrati z obvezno 14 dnevno prekinitvijo. Smučišče je dopustno osvetljevati do 20.00 ure. Izven navedenega časa v večernem in nočnem času niso dopustne tudi druge aktivnosti na smučišču vključno z obratovanjem gostinskega lokala GOS – GSP 2,
– umetno zasneževanje, teptanje in ostale dejavnosti na smučišču so dopustne le v času obratovanja smučišča – v dneh, ko poteka nočna smuka do 20. ure, preostale dni pa v dnevnem času. Umetno zasneževanje je v posamezni zimski sezoni dopustno največ do 15. marca,
– površin in objektov na območju počitniških hiš, cest in poti pa se osvetljuje s tehničnimi rešitvami, ki prostorsko omejujejo svetlobo – uporablja se svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteče za živali,
– za izdelovanje umetnega snega se uporabljajo naprave, ki povzročajo manj hrupa, za utrjevanje snega na celotnem območju smučišč se ne uporablja kemičnih snovi,
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Na ureditvenem območju OPPN se omeji raba pesticidov,
– med izvajanjem posegov in obratovanjem je treba upoštevati vse omilitvene ukrepe iz Okoljskega poročila, navedenega v Prilogi 3 – Strokovne podlage in je sestavni del tega OPPN,
– med izvajanjem posegov in dejavnostmi zagotovi investitor oziroma lastnik spremljanje stanja, s katerim se ugotavlja upoštevanje omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila in učinkovitost varstvenih usmeritev. Spremljanje stanja se izvaja skladno z načrtom monitoringa, ki se izdela za večje posege in z njimi povezane dejavnosti ter ga zagotovi investitor.
(6) Za varovanje narave se na ureditvenem območju OPPN med gradnjo izvajajo še naslednji omilitveni ukrepi:
– novo nastale dele gozdnega roba se vzpostavi na način, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba (gozdni rob se ustrezno vzdržuje, preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst),
– na površine s travniškimi habitatnimi tipi se posega v najmanjši možni meri,
– posek drevesne vegetacije in odstranitev grmovne vegetacije se izvede v obdobju med 1. avgustom in 1. novembrom (to je izven gnezditvene sezone kot tudi izven sezone zimovanja za kure). Posekan les se spravi in odstrani iz območja v čim krajšem času (najkasneje v 30 dneh).
(7) Za varovanje narave se na ureditvenem območju OPPN po končani gradnji, po vsaki zaključeni gradbeni fazi izvajajo naslednji omilitveni ukrepi:
– novo nastale dele gozdnega roba se vzdržuje in omogoča razvoj avtohtone gozdne vegetacije,
– površine s travniškimi habitati se ohranja v dosedanji ekstenzivni rabi brez gnojenja ter rabe pesticidov,
– prepreči se hojo izven poti,
– ograja okoli akumulacije vode za umetno zasneževanje in njene brežine se redno vzdržuje tako, da preprečuje neposreden dostop živali in omogoča izhod iz vode živalim, ki bi zašle ali padle v vodo,
– z nadzorom in različnimi omejitvenimi ukrepi se preprečuje vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju,
– postavijo se obvestilne table z namenom ozaveščanja obiskovalcev o odnosu do narave.
(varovanje gozdnih zemljišč)
(1) Posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da zahteva čim manjšo sečnjo gozdov. Poseki drevja se izvajajo po pogojih Zavoda za gozdove Slovenija. Novonastali gozdni rob se sanira. Pri poseku in spravilu lesa se upošteva predpise s področja urejanja, upravljanja in varovanja gozdov. Drevje za posek se določi z ogledom pristojne službe območne enote Zavoda za gozdove.
(2) V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti dostop do gozdov z gozdarsko mehanizacijo po obstoječih javnih in gozdnih prometnicah. V primeru, da bo zaradi načrtovanih posegov v času gradnje in obratovanja prišlo do prekinitve obstoječih gozdnih prometnic, se po potrebi zgradijo nadomestne gozdne prometnice.
(3) Gozdne površine se čim bolj ohranja, vanje se posega v čim manjši možni meri. Krčenje gozda se omeji na najmanjšo možno površino. Na območju SV 02 se krčitve omeji na smučišča in spremljajoče objekte na obstoječi obseg z možnostjo manjših funkcionalnih zaokrožitev v najmanjšem sprejemljivem obsegu za njihovo varno obratovanje.
(4) Zaradi preprečitve poškodbe zaradi morebitnega padca dreves, je pri novogradnjah, razen za gradnjo in rekonstrukcijo počitniških hiš PH 1 do 11 in obstoječih počitniških hiš ter bungalovov B1 do B4, treba zagotoviti ustrezen odmik objektov od gozdnega roba, ki znaša eno drevesno višino.
(5) Viškov odkopane zemlje se ne razprostira po gozdnih tleh. Med gradnjo se izvedba del in organizacija gradbišča uredi na čim manjših površinah gozdnih zemljišč ter tako, da ne bodo poškodovana sosednja gozdna zemljišča. Prepovedano je zasipavanje gozdnih zemljišč in dreves ter odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. Gozdna zemljišča je po posegu treba sanirati.
(6) Na ureditvenem območju OPPN so načrtovane pešpoti in poti za tek, proge za smučarski tek, kolesarske poti in druge ureditve za rekreacijo po gozdnih cestah in drugih gozdnih prometnicah dopustne samo ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Načrtovane ureditve ne posegajo na prostor z intenzivno kmetijsko pridelavo. Obstoječe in nove travniške površine, nastale ob krčitvi gozda se ohranja v dosedanji ekstenzivni kmetijski rabi brez gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Med gradnjo se izvedba del in organizacija gradbišča uredi na čim manjših površinah kmetijskih zemljišč ter tako, da ne bodo poškodovana sosednja kmetijska zemljišča. Prepovedano je zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. Kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje.
(3) Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z zakoni in dobro prakso. Rodovitni del prsti, ki se zaradi načrtovanih ureditev odstrani, se deponira ločeno, z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev.
(4) Med obratovanjem se smotrno ravna z zemljišči ter v skladu z namembnostjo posegov omogoči smotrno izrabo travnikov.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve se načrtujejo v odprti krajini, kjer se zagotavlja umik zaradi drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Pri projektiranju trase smučišča, žičnice, cevovodov, akumulacije za zasneževanje in ostalih posegov na pogojno stabilnih pobočjih in erozijsko ogroženih območjih, se ustrezne rešitve novih brežin z zasaditvijo izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe. Območja nasipov in usekov ob smučarskih progah, ob vodnih akumulacijah, nasipe in useke cest in parkirišča ter vse z gradnjo prizadete površine se zavaruje z geotekstilom in zasadi z avtohtono pionirsko vegetacijo, pretežno z grmovnicami.
(3) Vodna akumulacija za zasneževanje je ograjena z varovalno ograjo višine 1,8 m, ki preprečuje neposreden dostop ljudi in živali. Brežine se uredijo tako, da preprečujejo padec v vodo živali ter da je vsaj ena tretjina obsega obale položna tako, da omogoča izhod živalim iz vode.
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(3) Na ureditvenem območju OPPN je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja, dodatni viri vode za gašenje pa se zagotovijo iz načrtovane akumulacije za zasneževanje in iz plavalnega ribnika.
(4) Prostori za piknik se uredijo izven gozda, na lokacijah se uredijo zaprta kurišča, obdana z negorljivim materialom, prostor okoli kurišč je očiščen gorljivih materialov. Kurišča se opremi s sredstvi za začetno gašenje požara ter z navodili o ravnanju za preprečevanje požara in ob morebitnem požaru.
(5) Ob peš poteh v naravnem okolju predvsem na območjih vstopov na gozdne površine, se postavijo opozorilne table z navodili varstva pred požarom. Zaradi možnosti požara kot posledica odmetavanja cigaretnih ogorkov v določenih vremenskih pogojih (suša) se na obvestilne table vnese opozorilo o požarni varnosti.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo, na gozdna in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
(5) Pri vseh objektih in na vseh napravah, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi se predvidi ustrezne ukrepe za preprečitev razlitja. Prostori v katerih bo nevarna tekoča snov skladiščena se zgradijo kot tesnjena lovilna skleda, ki zadrži celotno prostornino nevarne snovi v primeru razlitja.
V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev, ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala. Ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. Ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen.
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponira ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
(3) Po končanih zemeljskih delih se takoj izvedejo sanacijska dela in zasaditve.
(4) Ohranja se reliefna razgibanost in glavne reliefne značilnosti prostora, popolne izravnave se ne izvajajo.
(5) Na območju SV 02 upravljalec smučišča ob urejanju in vzdrževanju smučišč spremlja stanje erozije. V primeru, da se ugotovi prisotnost erozije tal in plazljivost območja je treba takoj pristopiti k sanaciji tal.
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času med 7. in 18. uro). Gradbena dela, ki jih spremljajo dejavnosti s povečanim hrupom se izvaja v obdobju med 1. avgustom in 1. marcem (to je izven gnezditvene sezone potencialno prisotnih vrst ptic).
(3) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišč morajo biti izbrane tako, da bo hrup zaradi gradnje objektov in transporta materiala kar najmanj obremenjeval najbolj izpostavljene turistične objekte na območju. Investitor ali izvajalec del mora pred začetkom gradbenih del o povečanem transportu tovornih vozil o tem po potrebi obvestiti prebivalce pri izpostavljenih objektih.
(4) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa. Eventualne ventilacijske in hladilne sisteme na objektih je treba izvesti tako, da bodo s svojim hrupom kar najmanj obremenjevali bivalno okolico. Kjer taka izvedba ni mogoča, je treba izvesti protihrupno zaščito.
(5) Dejavnosti na prostem se ne izvajajo v večernem in nočnem času. Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečan hrup se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(1) Metoda odvajanja odpadnih vod mora biti primerna občutljivemu kraškemu terenu.
(2) Med gradnjo in po njej se odvodnjavanje manipulativnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(3) V vode ter na površine vodonosnikov se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(4) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin ter tehnično brezhibna gradbena mehanizacija in izvajajo ukrepi za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi. Za morebitno umetno zasneževanje je prepovedano uporabljati kemične snovi za utrjevanje snega.
(5) Če bi v času gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja ali druge nevarne snovi na prepustna utrjena tla, je kontaminirano zemljino treba takoj odstraniti. Odstranjeno zemljino mora preveriti za to pooblaščena institucija. Začasno odlagališče mora izvajalec določiti v načrtu organizacije ureditve gradbišča in tudi zagotoviti embalažo za odkopano zemljino.
(6) Na obravnavanem območju OPPN je treba vse obstoječe vodne vire evidentirati in ohraniti. Za oskrbo s pitno vodo iz lokalnega vira in za rabo vode, ki presega splošno rabo je treba pridobiti vodno pravico.
(7) V primeru gradnje ČN mora izbrana tehnologija zagotavljati ustrezno kvaliteto prečiščenih odpadnih voda ne glede na zunanje vplive kot so temperatura, stalnost dotoka, oskrba z energijo ter zagotoviti ustrezno varnost v primeru izpada čiščenja.
(8) V primeru gradnje nepretočnih greznic mora investitor pred obratovanjem zagotoviti odvoz odpadne vode, ki ga izvede pooblaščeni prevzemnik ter sprejem odpadne vode na čistilni napravi. Investitor mora v v vsakem trenutku zagotoviti možnost preverbe porabljene vode in odpeljane odpadne vode.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Javna razsvetljava se načrtuje samo na območjih, kjer je to nujno potrebno. Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) V drugem delu noči (med 24.00–5.00 uro) ostane prižgano minimalno število luči. Pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop. Objektov in območij, kjer osvetljevanje ni nujno potrebno (piknik prostori, območje ob vodnem zbiralniku, adrenalinski park ...) se ne osvetljuje.
(4) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(5) Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečana svetloba se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(6) V zimskem času je dopustno omejeno osvetljevanje smučišča Sviščaki in Zapušje, kot je to določeno v 28. členu tega odloka.
(7) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na območju OPPN ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa odlok je mogoče izvajati naenkrat ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko izvajajo ločeno. Posamezne etape ne smejo ovirati uporabe že zgrajenih etap.
(2) Smučišče se izgradi in ureja v dveh fazah. Izgradnja druge faze se začne po zaključeni prvi fazi.
(3) V primeru izvedbe prostorskih ureditev v več delih, je potrebno obnovo dovoznih cest, GJI in obnovo zemljišč izvesti po vsaki zaključeni etapi posebej.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje.
(3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(3) Dopustna tlorisna odstopanja načrtovanih novih objektov so ± 10 %, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so ± 5 %.
(4) Za dopustno odstopanje se šteje tudi drugačna zasnova hotela in depandanse (H1 in H2) in bungalovov (B1 do B4). Obvezno je upoštevati dopustne dejavnosti, dopustne kapacitete, obvezno gradbeno linijo in pogoje oblikovanja, določene s tem odlokom.
(5) Dopustna so odstopanja dolžin žičnic in nadmorskih višin vstopnih in izstopnih postaj žičnic. Dolžine in kote nadmorskih višin se lahko spremenijo glede na teren in zasnovo načrtovane žičnice. Dolžina se lahko spremeni za največ ± 5 %, temu se prilagodi Nmv.
(6) Zaradi ocene, da je objekt obstoječega planinskega doma dotrajan, je predvidena njegova rušitev in gradnja novega objekta. V primeru, da se ugotovi, da je obstoječi objekt smiselno obnoviti, je možna obnova objekta v obstoječih gabaritih ali dograditev objekta v gabaritih, določenih s tem odlokom.
(7) Zaradi oskrbe ureditvenega območja z vodo, se kot dopustno odstopanje šteje tudi izgradnja tlačnega vodovoda preko ureditvenega območja, po koridorju za izgradnjo vodovoda in navezava na vodovod ter vodohran izven ureditvenega območja, če bo ta umeščen in presojan v postopku CPVO na nivoju izdelave sprememb in dopolnitev OPN.
(8) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev, prestavitve in rekonstrukcije GJI, ki niso določena s tem odlokom, če se izkaže, da so potrebna ali bolj smotrna za izgradnjo in obratovanje načrtovanih prostorskih ureditev. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi mora investitor predhodno pridobiti soglasje njenega upravljavca.
42. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Ilirska Bistrica in Upravni enoti Ilirska Bistrica.
43. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Zazidalnem načrtu za območje Sviščakov (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/67).
45. člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-2/2013-132
Ilirska Bistrica, dne 26. septembra 2019
