Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o Državnem zboru (ZDZ)
Razglašam Zakon o Državnem zboru (ZDZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. oktobra 2019.
Št. 003-02-9/2019-8
Ljubljana, dne 30. oktobra 2019
Ta zakon ureja organizacijo in pogoje delovanja Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).
(1) Državni zbor opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo v skladu z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava) in zakonom, na način, ki ga določa Poslovnik državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
(2) Državni zbor je v okviru uresničevanja svojih pristojnosti samostojen in avtonomen pri določitvi svoje organizacije, načina delovanja in poslovanja, delovanja služb in sredstev za svoje delo.
Sedež državnega zbora je v Ljubljani.
Državni zbor pri svojem delu zagotavlja načelo odprtosti. Delo državnega zbora je javno. Javnost dela se zagotavlja na način, ki ga določa poslovnik.
(1) Sredstva za delo državnega zbora določi državni zbor in so sestavni del proračuna Republike Slovenije. Višina sredstev se določi tako, da omogoča izvajanje pristojnosti in delovanje državnega zbora.
(2) O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča državni zbor samostojno.
(3) Državni zbor pri določitvi in porabi sredstev iz prvega odstavka tega člena upošteva javnofinančna načela, določena v predpisih, ki urejajo javne finance.
(4) Nadzor nad porabo sredstev opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
II. POSLANCI, PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI DRŽAVNEGA ZBORA
Državni zbor sestavljajo poslanke in poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci), izvoljeni v skladu z zakonom, ki ureja volitve v državni zbor. Njihov položaj, pravice in obveznosti, materialne pogoje dela ter način zagotavljanja strokovne pomoči določa zakon, ki ureja položaj poslancev.
Predsednica oziroma predsednik državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja državni zbor, vodi delo državnega zbora in opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom. Predsednika izvolijo poslanci izmed sebe na način, ki ga določata ustava in poslovnik.
Državni zbor ima največ tri podpredsednike, ki pomagajo predsedniku pri njegovem delu in ga nadomeščajo v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Podpredsednike izmed sebe izvolijo poslanci na način, ki ga določa poslovnik.
(1) Kolegij predsednika državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: kolegij predsednika), ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti, je posvetovalno telo predsednika, ki v primerih, ki jih določata poslovnik in ta zakon, tudi odloča.
(2) Kolegij predsednika na predlog generalnega sekretarja sprejme finančni načrt državnega zbora.
(1) Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je funkcionar, ki ga za čas svojega mandatnega obdobja imenuje državni zbor na način, ki ga določa poslovnik.
(2) Generalni sekretar je predstojnik v razmerju do javnih uslužbencev državnega zbora.
(3) Generalni sekretar organizira in usklajuje delo služb državnega zbora, skrbi za razvoj organizacije in dela ter opravlja druga dela in naloge v skladu z zakonom, poslovnikom in drugimi predpisi.
(4) Generalni sekretar določi notranjo organizacijo služb, njihova delovna področja in sistemizacijo, s katero določi delovna mesta, nazive, plačni razred delovnega mesta ali naziva brez napredovanja, najvišji plačni razred delovnega mesta ali naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem, opis tipičnih nalog delovnega mesta in minimalne pogoje za zasedbo delovnega mesta. K sistemizaciji da soglasje kolegij predsednika državnega zbora. Soglasje ni potrebno k spremembam sistemizacije zaradi uskladitve z zakonodajo, k spremembam, ki se nanašajo na manj kot 15% delovnih mest v posameznem koledarskem letu oziroma ne zahtevajo povečanja potrebnih finančnih sredstev, ne glede na število delovnih mest.
(5) Generalni sekretar lahko pristojnemu delovnemu telesu predlaga v sprejem akt, s katerim se podrobneje urejajo materialni in drugi pogoji za delo poslancev, kadar ni predlagatelj takega akta, pa lahko o njem poda mnenje.
(6) Za pravice generalnega sekretarja do povračil stroškov in nadomestil, dopusta, regresa, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj poslancev.
IV. NAMESTNIKA GENERALNEGA SEKRETARJA IN SLUŽBE DRŽAVNEGA ZBORA
(1) Generalni sekretar ima dva namestnika.
(2) Namestnik generalnega sekretarja vodi sekretariat, koordinira delo organizacijskih enot sekretariata in nadomešča generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti v skladu s pooblastili generalnega sekretarja.
(3) Namestnik generalnega sekretarja – direktor vodi direktorat, koordinira delo organizacijskih enot direktorata in nadomešča generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti v skladu s pooblastili generalnega sekretarja.
(1) Službe državnega zbora sestavljajo sekretariat, direktorat in druge službe državnega zbora, ki opravljajo naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega zbora.
(2) Sekretariat opravlja strokovne in administrativne naloge na področju izvedbe sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, mednarodne dejavnosti in protokola ter drugih dejavnosti državnega zbora.
(3) Direktorat opravlja spremljajoče strokovne in tehnične naloge za delo državnega zbora.
V. ZAKONODAJNO-PRAVNA SLUŽBA
(1) Zakonodajno-pravna služba daje mnenja o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo, pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov. Vodjo zakonodajno-pravne službe imenuje pristojno delovno telo na način, ki ga določa poslovnik.
(2) Zakonodajno-pravna služba je strokovno samostojna in neodvisna služba državnega zbora. Poseben položaj in naloge službe določa poslovnik.
VI. SLUŽBE POSLANSKIH SKUPIN
(1) V vsakem mandatnem obdobju državnega zbora se v skladu z zakonom, ki ureja položaj poslancev, zagotovijo pogoji za delovanje poslanskih skupin.
(2) Za zagotavljanje strokovne in administrativne pomoči poslancem se oblikujejo službe poslanskih skupin.
(3) Za vsakega poslanca pripadajo poslanski skupini sredstva za dodatno strokovno in administrativno pomoč. Višino sredstev državni zbor določi z odlokom. Sredstva, ki jih poslanska skupina ni porabila v preteklem letu, lahko porabi v tekočem letu tako, da se neporabljena sredstva prenesejo v proračun državnega zbora za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu državnega zbora za dodatno strokovno in administrativno pomoč.
(4) Pogodbe o zaposlitvi v službi poslanske skupine in o drugih načinih porabe sredstev iz prejšnjega odstavka na predlog vodje poslanske skupine sklepa generalni sekretar.
(5) Delovna mesta za zagotavljanje dodatne strokovne in administrativne pomoči iz tretjega odstavka tega člena se ne sistemizirajo in se ne načrtujejo v kadrovskem načrtu. Javnim uslužbencem na teh delovnih mestih se osnovna plača določi z uvrstitvijo v plačni razred, ki ga, upoštevaje zahtevnost dela, predlaga vodja poslanske skupine, ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, v delu, ki ureja določitev osnovne plače in napredovanja.
(1) Delovno razmerje v službi poslanske skupine je vezano na osebno zaupanje poslancev.
(2) Pogodba o zaposlitvi v službi poslanske skupine se sklepa za določen čas, najdlje za čas trajanja mandatnega obdobja državnega zbora.
(3) Delovno razmerje iz prejšnjega odstavka se lahko sklene brez javnega natečaja oziroma objave prostega delovnega mesta.
(4) V službo poslanske skupine se lahko z njegovim soglasjem premesti tudi javnega uslužbenca, ki je zaposlen v službah državnega zbora.
(1) Javnemu uslužbencu na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka prejšnjega člena, ne glede na plačni razred javnega uslužbenca, pripada dodatek v višini 12% osnovne plače javnega uslužbenca.
(2) Za delovna razmerja iz drugega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, v delu, ki določa, da se v primerih, določenih s posebnim zakonom, lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot osnova upošteva plačni razred ustreznega delovnega mesta oziroma naziva.
Kadar javni uslužbenec in državni zbor v novem mandatnem obdobju državnega zbora ponovno skleneta pogodbo o zaposlitvi iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o omejitvi sklepanja več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas na istem delovnem mestu za isto delo.
(1) Delovno razmerje v službi poslanske skupine preneha s prenehanjem poslanske skupine oziroma s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko delovno razmerje v službi poslanske skupine preneha:
– če se zaradi zmanjšanja števila članov poslanske skupine zmanjša obseg pripadajoče strokovne pomoči poslancem,
– v primeru porabe sredstev iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona,
– iz drugih razlogov, ki jih določata zakon, ki ureja delovna razmerja, in zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(3) Sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka izda generalni sekretar na predlog vodje poslanske skupine.
(1) Javni uslužbenec ima ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka ter prve in druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena pravico do odpravnine v višini ene dvanajstine osnove za vsak mesec trajanja pogodbe o zaposlitvi.
(2) Osnova za izračun odpravnine je osnovna plača za delovno mesto javnega uslužbenca.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javni uslužbenec nima pravice do odpravnine, če pred potekom veljavnosti pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena z državnim zborom sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas se sklene na način, določen z zakonom. Ta določba se uporablja tudi za javne uslužbence iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona, če se po prenehanju pogodbe o zaposlitvi v poslanski skupini v skladu z zakonom premestijo na drugo delovno mesto v državnem zboru.
(4) Za delovna razmerja iz drugega odstavka 15. člena tega zakona se, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, o pravici do odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.
Za delovna mesta v kabinetu predsednika, ki so vezana na osebno zaupanje predsednika, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev v službah poslanskih skupin.
VIII. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV
(1) Državni zbor v mejah in obsegu svoje zakonodajne funkcije lahko zbira in obdeluje osebne podatke o udeležencih v zakonodajnem postopku in v drugih postopkih, za katere je pristojen.
(2) Pri obravnavi akta državnega zbora se lahko osebno ime osebe iz prejšnjega odstavka objavi na spletni strani državnega zbora.
(3) Državni zbor zbira tudi podatke o osebah, ki imajo v skladu z ustavo ali zakonom položaj pobudnika ali predlagatelja, o vlagateljih peticij in drugih pobud splošnega pomena.
(1) Državni zbor v mejah in obsegu svoje volilne funkcije zbira in obdeluje osebne podatke o predlagateljih in kandidatih v postopkih volitev in imenovanj iz pristojnosti državnega zbora.
(2) V postopkih volitev in imenovanj se zbirajo osebni podatki o predlagatelju, in sicer: osebno ime, naslov in lastnoročen podpis ter osebni podatki kandidatov: osebno ime, kontaktni podatki, lastnoročni podpis ter drugi podatki o izpolnjevanju pogojev za zasedbo javne funkcije ali položaja, ki jih določa zakon.
(3) Seznam osebnih imen kandidatov iz prejšnjega odstavka se lahko objavi na spletni strani državnega zbora.
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in druge osebe javnega prava (v nadaljnjem besedilu: subjekti javnega sektorja) državnemu zboru na njegovo zahtevo brezplačno posredujejo osebne in druge podatke ter obvestila ali pojasnila, potrebna za opravljanje nalog iz pristojnosti državnega zbora.
(2) Državni zbor v mejah in obsegu svoje nadzorne funkcije zbira in obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka.
(1) Državni zbor z namenom izvajanja svojih funkcij zbira in obdeluje osebne podatke, ki mu jih sporočijo osebe same ali posredujejo subjekti javnega sektorja.
(2) Državni zbor z namenom zagotavljanja varnosti in nemotenega delovanja obdeluje tudi osebne podatke posameznikov, kolikor je to nujno potrebno zaradi izvajanja drugih nalog ali dejavnosti, ki jih opravlja v javnem interesu.
IX. POSLOVNI IN DELOVNI ČAS, POČITKI, STAVKA
(1) Poslovni čas služb državnega zbora določi generalni sekretar.
(2) Sprejem gradiv in pošte se zagotavlja v delovnih dneh med 8. in 16. uro.
(3) Če se zadnji dan zakonsko določenega roka za vložitev vloge izteče na dela prost dan (sobota, nedelja ali praznik), se na ta dan zagotovi njen sprejem v poslovnem času iz prejšnjega odstavka.
(1) Delovni čas javnih uslužbencev v službah državnega zbora skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, določi generalni sekretar.
(2) Delo izven delovnega časa iz prejšnjega odstavka se lahko odredi zaradi opravljanja nalog, potrebnih za nemoteno ali neprekinjeno delovanja državnega zbora, s katerimi ni mogoče odlašati.
(1) Javnim uslužbencem se zagotavlja počitek med zaporednima delovnima dnevoma (dnevni počitek) in tedenski počitek v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(2) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena se zagotovi minimalno trajanje:
– dnevnega počitka v povprečnem trajanju v časovnem obdobju treh dni,
– tedenskega počitka v povprečnem trajanju v časovnem obdobju treh tednov.
Časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.
(1) V primeru stavke so javni uslužbenci državnega zbora dolžni zagotoviti opravljanje neodložljivih nalog:
– zaradi sprejema zakona po nujnem postopku,
– zaradi sprejema odločitve v roku, določenem v ustavi, zakonu, poslovniku ali v pogodbah, na katerih temelji Evropska unija,
– v zadevah, povezanih s potrditvijo mandata poslanca in imuniteto,
– v zadevah volitev, imenovanj in razrešitev ter
– zaradi sprejema odločitev iz 92. člena ustave.
(2) Način zagotavljanja nalog iz prejšnjega odstavka določi generalni sekretar.
X. VAROVANJE DRŽAVNEGA ZBORA IN HIŠNA PREISKAVA
Varovanje državnega zbora v skladu s pravili policijske stroke in na način, ki ga določi kolegij predsednika državnega zbora, zagotavlja policija, ki o izvrševanju svojih nalog in varnostnih ukrepih poroča predsedniku.
(1) Pred izvedbo hišne preiskave oziroma preiskave elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov v prostorih državnega zbora se o tem, da je sodišče odredilo preiskavo, obvesti predsednika.
(2) Pri izvedbi preiskave je lahko navzoč predstavnik državnega zbora, pri izvedbi preiskave v prostorih poslanske skupine, preiskovalne komisije ali delovnega telesa, pristojnega za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, pa je lahko navzoč tudi predstavnik navedene poslanske skupine ali delovnega telesa, v katerega prostorih se opravlja preiskava.
XI. MEDNARODNO SODELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA
(1) Državni zbor sodeluje s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi parlamentarnimi institucijami, mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi.
(2) Način izvajanja mednarodne dejavnosti določi kolegij predsednika državnega zbora.
XII. DELO DRŽAVNEGA ZBORA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
(1) Državni zbor na predlog vlade razglasi in odpravi vojno ali izredno stanje v državi ter sprejme in odpravi nujne ukrepe.
(2) Kadar predsednik ugotovi, da se zaradi razlogov, ki onemogočajo sklic oziroma izvedbo seje, državni zbor ne more sestati, o tem takoj obvesti vlado in predsednika republike.
(3) Ko razlogi iz prejšnjega odstavka prenehajo, predsednik o tem takoj obvesti vlado in predsednika republike.
(4) Vlada obvešča predsednika o vseh okoliščinah, ki kažejo na možnost nastanka velike in splošne nevarnosti za obstoj države, okoliščinah, ki zahtevajo uporabo obrambnih sil, ter o njihovem prenehanju.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Dodatek iz 16. člena tega zakona se javnim uslužbencem v službah poslanskih skupin začne izplačevati na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih v naslednjem mandatnem obdobju državnega zbora po uveljavitvi tega zakona.
(2) Odpravnina iz 19. člena tega zakona se javnim uslužbencem v službah poslanskih skupin zagotavlja od 1. januarja 2020. Do takrat se glede urejanja odpravnine uporabljajo dosedanji predpisi.
(1) Državni zbor uskladi Odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah državnega zbora (Uradni list RS, št. 50/04, 32/08, 31/17 in 45/19) s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Generalni sekretar izda akt iz drugega odstavka 29. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Kolegij predsednika sprejme akt iz 30. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 117. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17 in 36/19).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-02/19-17/13
Ljubljana, dne 22. oktobra 2019
EPA 715-VIII
