Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. oktobra 2019.
Št. 003-02-9/2019-6
Ljubljana, dne 30. oktobra 2019
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (ZMVN-1B)
1. člen
V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17 in 33/19) se za 2. členom doda nov 2.a člen, ki se glasi:
(posebne enote vrednotenja)
(1) Za potrebe tega zakona je bencinski servis funkcionalno zaključena celota, ki jo sestavljajo zemljišča ali njihovi deli ter deli stavb, opremljeni z ustreznimi napravami in objekti za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z motornimi gorivi ter spremljajočih dejavnosti, namenjenih uporabnikom bencinskega servisa, kot so objekti za skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo, pranje vozil, hitri servis vozil, gostinstvo, nespecializirana prodaja trgovskega blaga, sanitarije in podobno, razen ločenih stavb z restavracijami, moteli in hoteli ter parkirišč za osebna in tovorna vozila, ki so del počivališč.
(2) Za potrebe tega zakona je elektrarna funkcionalno zaokrožena celota, namenjena dejavnosti proizvodnje električne energije, ki jo sestavljajo:
– deli stavb oziroma zemljišča pod stavbami ter zemljišča ali njihovi deli, ki so opremljena z ustreznimi napravami in objekti za proizvodnjo električne energije z električno močjo nad 50 kW ter s količnikom toplotne in električne moči, manjšim od 5, ter
– zemljišča ali njihovi deli, na katerih je gibanje omejeno zaradi pravnih ali fizičnih razlogov in so namenjena izključno rabi elektrarne.
(3) Za potrebe tega zakona je:
– marina kot turistično pristanišče v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, funkcionalno zaključena celota, ki jo sestavljajo zemljišča ali njihovi deli ter deli stavb, opremljeni s potrebno infrastrukturo za opravljanje dejavnosti marin z večjim številom privezov v vodi, ter
– pristanišče kot pristanišče, namenjeno za javni promet v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, funkcionalno zaključena celota, ki jo sestavljajo zemljišča ali njihovi deli ter deli stavb, opremljeni s potrebno infrastrukturo za opravljanje pristaniške dejavnosti s pomembnimi letnimi prihodki.
(4) Oseba, ki opravlja dejavnost, nepremičnine oziroma njihove dele, za katere sama ni lastnik, vključi v posebno enoto vrednotenja na podlagi pisnega dovoljenja lastnika nepremičnine oziroma ustreznega drugega pravnega naslova, ki takšno dovoljenje vsebuje. Oseba, ki opravlja dejavnost, organu vrednotenja posreduje dokazila iz prejšnjega stavka ob posredovanju podatkov v evidenco vrednotenja v skladu z 41. oziroma 42. členom tega zakona.
(5) Podrobnejši način oblikovanja posebnih enot vrednotenja predpiše minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.«.
V 21. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Posplošena vrednost posebne enote vrednotenja se na posamezne enote vrednotenja razdeli tako, da je vsota posplošenih vrednosti enot vrednotenja, ki sestavljajo posebno enoto vrednotenja, enaka posplošeni vrednosti posebne enote vrednotenja. Posamezni enoti vrednotenja, ki je del posebne enote vrednotenja, se ob upoštevanju pomena te enote vrednotenja za opravljanje dejavnosti posebne enote vrednotenja poleg vrednosti, določene po pravilih tega zakona za vrednotenje enot vrednotenja, prišteje pozitivna razlika med posplošeno vrednostjo posebne enote vrednotenja in vsoto posplošenih vrednosti enot vrednotenja, ki sestavljajo posebno enoto vrednotenja. Če je razlika iz prejšnjega stavka negativna, se vrednost enote vrednotenja, ki sestavlja posebno enoto vrednotenja, ne zmanjšuje.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Podrobnejši način razdelitve vrednosti posebne enote vrednotenja na enote vrednotenja, ki sestavljajo posebno enoto vrednotenja, po vrstah posebnih enot vrednotenja predpiše minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.«.
V tretji alineji prvega odstavka 25. člena, drugem odstavku 26. člena, tretji alineji prvega odstavka 28. člena ter tretjem, šestem in sedmem odstavku 30. člena se besedilo »enota vrednotenja« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »enota vrednotenja ali posebna enota vrednotenja« v ustreznem sklonu.
V 35. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V evidenco trga nepremičnin se za evidentirane pravne posle pridobijo podatki o nepremičninah iz evidenc o nepremičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 44. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Podatki evidence vrednotenja so javni, razen:
– osebnih podatkov fizičnih oseb kot so osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in naslov za vročanje,
– podatkov, varovanih po drugih predpisih,
– podatkov o posebnih enotah vrednotenja, zbranih na podlagi 41. člena tega zakona, ki se uporabljajo za določanje modelov vrednotenja oziroma za izračun posplošene vrednosti posebni enoti vrednotenja,
– podatkov o vrednosti posebnih enot vrednotenja in
– drugih podatkov, ki jih lastnik nepremičnine opredeli kot poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(rok za izdajo podzakonskega predpisa)
Predpis iz petega odstavka novega 2.a člena in četrtega odstavka spremenjenega 21. člena zakona izda minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 435-04/19-5/19
Ljubljana, dne 22. oktobra 2019
EPA 685-VIII
