Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2019.
Št. 003-02-9/2019-15
Ljubljana, dne 31. oktobra 2019
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2M)
1. člen
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19) se v 1. členu v drugem odstavku za peto alinejo, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova šesta alineja, ki se glasi:
| »– del Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti | praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str. 1).«. |
V 119. členu se šesti in sedmi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(6) Na podlagi začasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, davčni organ v sklepu vsebovano omejitev ali prepoved nemudoma vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin oziroma vloži zahtevo za vpis v slovenski ladijski register ali register zrakoplovov Republike Slovenije. Upravljavec registra po uradni dolžnosti izda potrdilo o vpisu.
(7) Omejitev ali prepoved iz prejšnjega odstavka davčni organ izbriše iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin po uradni dolžnosti ali na predlog zavezanca za davek. Zaznamba iz slovenskega ladijskega registra ali registra zrakoplovov Republike Slovenije se izbriše na predlog davčnega organa ali zavezanca za davek upravljavcema tega registra. Zavezanec za davek predlogu za izbris iz slovenskega ladijskega registra ali registra zrakoplovov Republike Slovenije priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 117. člena tega zakona.«.
Besedilo 188. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah z rubežem.
(2) Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom v ta register.
(3) V primeru rubeža premičnine iz prejšnjega odstavka opravi davčni organ vpis rubeža in prepovedi razpolaganja na podlagi sklepa o izvršbi.
(4) Po vpisu v register iz drugega odstavka tega člena se podatki o rubežu in prepovedi razpolaganja s premičnino, na katero se nanaša vpis, na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo ali se omogoči njihov prevzem organom, da jih vpišejo v evidence, ki jih vodijo, in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.
(5) V register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin se poleg predpisanega enoličnega identifikacijskega znaka zarubljene premičnine, rubeža in prepovedi razpolaganja vpišejo podatki o zadevi davčne izvršbe ter identifikacijski podatki o dolžniku in davčnemu organu, ki vodi postopek.
(6) Rubež premičnin, ki se vpisujejo v slovenski ladijski register ali v register zrakoplovov Republike Slovenije, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register.
(7) Če se zarubi premičnina iz prejšnjega odstavka, davčni organ pošlje sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom organu, pristojnemu za vodenje registra iz prejšnjega odstavka.
(8) Če so dolžnikove premičnine že zarubljene pri kakšni drugi upravni ali sodni izvršbi, rubež teh premičnin davčni organ opravi tako, da se na prvem zapisniku o rubežu napravi zaznamek o dodatnem rubežu. O dodatnem rubežu se obvesti dolžnika ter rubež vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, slovenski ladijski register oziroma register zrakoplovov Republike Slovenije.
(9) Vpisi in izpisi oziroma izbrisi v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, slovenskem ladijskem registru in registru zrakoplovov Republike Slovenije, so za davčni organ brezplačni.
(10) Kadar je bila zastavna pravica v skladu s tem členom ustanovljena kot neposestna zastavna pravica, se glede pravic predhodnih zastavnih upnikov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarne pravice.«.
V 189. členu se v drugem odstavku beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.
Za 262. členom se doda nov 262.a člen, ki se glasi:
(uveljavljanje ugodnosti v primeru subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten)
Ne glede na 260. in 383.e člen tega zakona plačnik davka takrat, ko dohodek z virom v Republiki Sloveniji doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji druge države pogodbenice mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, obračuna davek po stopnjah, ki so določene z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom. Če je bil zaradi tega plačan višji znesek davka, kot če bi bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, lahko prejemnik dohodka uveljavlja ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi, v skladu z 262. členom tega zakona.«.
V 286. členu se v prvem odstavku besedilo »20% predčasne ali starostne« nadomesti z besedo »dela«.
Za 322.a členom se doda nov 322.b člen, ki se glasi:
(uveljavljanje drugačne določitve višine dohodka od odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Davčni zavezanec lahko uveljavlja drugačno določitev višine dohodka od odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, prejete na podlagi plačanih premij izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici EU, ki je bil odobren in vpisan v register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja dohodnino, v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine.
(2) Davčni zavezanec nerezident, ki ne more uveljavljati drugačne določitve višine dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko drugačno določitev višine dohodka iz prejšnjega odstavka uveljavlja pri davčnem organu najkasneje do 31. januarja tekočega leta za izplačila odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, prejeta v preteklem letu.«.
V 325. členu se za desetim odstavkom doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena davčni organ, na podlagi napovedi davčnega zavezanca, ugotovi dohodnino od:
– obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve in
– dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža.«.
Za 329.a členom se doda nov 329.b člen, ki se glasi:
(uveljavljanje zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev)
(1) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, v primeru iz 1. točke prvega odstavka 325. člena tega zakona o tem pred izplačilom dohodka pisno obvesti plačnika davka. V obvestilu mora navesti osebne in druge podatke, ki omogočajo njegovo identifikacijo ter podatke o odsvojenih delnicah oziroma deležih, času in načinu pridobitve ter njihovi nabavni vrednosti.
(2) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, v primeru iz 2. točke prvega odstavka 325. člena tega zakona zmanjšanje uveljavlja v napovedi iz petega odstavka 325. člena tega zakona.
(3) Če davčni zavezanec plačnika davka ni obvestil o uveljavljanju zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev skladno s prvim odstavkom tega člena, ali če plačnik davka obvestila ni upošteval pri izračunu dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja, odtegnitvi in plačilu davčnega odtegljaja, lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti delnic ali deležev v treh mesecih od izplačila vrednosti delnic ali deležev s pisnim zahtevkom pri davčnem organu. V zahtevku mora navesti osebne in druge podatke, ki omogočajo njegovo identifikacijo, podatke o odtegnjenem davčnem odtegljaju ter podatke o odsvojenih delnicah oziroma deležih, času in načinu pridobitve ter njihovi nabavni vrednosti.
(4) Davčni organ odloči o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev iz prejšnjega odstavka tega člena v 60 dneh od dneva predložitve pisnega zahtevka.
(5) Podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v pisnem obvestilu iz prvega odstavka tega člena in pisnem zahtevku iz tretjega odstavka tega člena, določi minister, pristojen za finance.
(6) Če davčni organ ugotovi, da je davčni zavezanec v pisnem obvestilu plačniku davka iz prvega odstavka tega člena navedel neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke, in plačnik davka davčnega odtegljaja zato ni odtegnil in plačal, ali ga ni odtegnil in plačal pravilno, davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen in plačan, s pripadajočimi dajatvami, ne glede na četrti odstavek 59. člena tega zakona, bremeni davčnega zavezanca.«.
Za 340.a členom se doda nov 340.b člen, ki se glasi:
(avtomatično dajanje podatkov o naknadnih vplačilih in kapitalskih deležih družbenikov – fizičnih oseb)
(1) Gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, morajo davčnemu organu dostaviti podatke o naknadnih vplačilih družbenikov – fizičnih oseb – ter podatke, potrebne za identifikacijo družbenika – fizične osebe – oziroma pravnega naslednika njegovega deleža v gospodarski družbi, in zavezanca za dajanje podatkov.
(2) Osebne gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, morajo davčnemu organu dostaviti podatke o kapitalskih deležih družbenikov – fizičnih oseb – ter podatke, potrebne za identifikacijo družbenika – fizične osebe, in zavezanca za dajanje podatkov.
(3) Oseba, zavezana za dajanje podatkov po prvem oziroma drugem odstavku tega člena, za vsakega družbenika – fizično osebo – oziroma pravnega naslednika njegovega deleža v gospodarski družbi v zvezi z kapitalskim deležem oziroma naknadnim vplačilom dostavi naslednje podatke:
– osebno ime,
– datum rojstva,
– davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca in državo rezidentstva,
– o naknadnih vplačilih (datumu in znesku vplačila ter datumu in znesku vračila),
– o kapitalskih deležih (datumu in znesku pripisa ter datumu in znesku znižanja).
(4) Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu najpozneje do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.«.
V 342. členu se besedilo »340.a« nadomesti z besedilom »340.b«.
Za 370. členom se doda nov 370.a člen, ki se glasi:
(odlog plačila davka pri izstopni obdavčitvi)
(1) Prvi obrok davka od vključenih skritih rezerv po 54.a členu ZDDPO-2, ki ga davčni zavezanec plača po 54.b členu ZDDPO-2, zapade v plačilo v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna, vsak naslednji obrok pa po poteku enega leta od zapadlosti predhodnega obroka.
(2) Za čas, ko je davčnemu zavezancu odloženo plačilo davka od vključenih skritih rezerv po določbah VII.a poglavja ZDDPO-2, se za odloženi znesek davka obračunajo obresti v skladu s 104. členom tega zakona.
(3) Davčni zavezanec v davčnem obračunu, v katerem razkrije skrite rezerve po prvem odstavku 54.a člena ZDDPO-2, navede podatek o številu obrokov, zneske in zapadlost obrokov ter znesek obračunanih obresti za odloženi davek.
(4) Davčni organ lahko v zvezi z odlogom davka po prvem odstavku tega člena zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti v skladu z določbami tega zakona.
(5) Davčnemu zavezancu v plačilo nemudoma zapadejo vsi naslednji neplačani obroki davka, če:
1. se prenesena sredstva ali poslovanje poslovne enote zavezanca prodajo ali kako drugače odsvojijo;
2. se prenesena sredstva naknadno prenesejo v državo, ki ni država iz drugega odstavka 54.b člena ZDDPO-2;
3. se davčno rezidentstvo ali poslovanje poslovne enote zavezanca naknadno prenese v državo, ki ni država iz drugega odstavka 54.b člena ZDDPO-2;
4. gre zavezanec v stečaj ali preneha poslovati ali
5. zavezanec zamudi s plačilom obroka.«.
V 397. členu se v prvem odstavku v 33. točki besedilo »338. člen ter prvi in tretji odstavek 339. člena« nadomesti z besedilom »338. člen, prvi in tretji odstavek 339. člena ter 340.b člen«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prva dostava podatkov o naknadnih vplačilih in kapitalskih deležih družbenikov – fizičnih oseb)
(1) Gospodarske družbe iz 340.b člena zakona davčnemu organu podatke iz 340.b člena zakona prvič dostavijo do 31. januarja 2021 za leto 2020.
(2) Gospodarske družbe iz 340.b člena zakona davčnemu organu do 31. januarja 2021 poleg podatkov iz prejšnjega odstavka dostavijo tudi podatke o stanju naknadnih vplačil in pripisov kapitalskim deležem na dan 1. januar 2020.
(sprememba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju)
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 11/18) se v 76. členu v prvem odstavku besedilo »1. januarja 2020« nadomesti z besedilom »1. julija 2020«.
(začetek veljavnosti in uporaba)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen spremenjenih 119., 188. in 189. člena zakona, ki se začnejo uporabljati 1. julija 2020.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19).
Št. 432-01/19-39/13
Ljubljana, dne 23. oktobra 2019
EPA 812-VIII
