Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 6. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro), 3. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 60/13) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 9. seji dne 11. 11. 2019 sprejel
o oskrbi s pitno vodo v Občini Brežice
(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Brežice.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu in podzakonskih predpisih s področja varstva okolja ter v zakonu in podzakonskih predpisih s področja zdravstvene ustreznosti živil in drugih snovi.
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba na celotnem območju Občine Brežice.
(gospodarska javna infrastruktura)
(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, to je javni vodovodi in zunanja hidrantna omrežja za gašenje požarov, ki so del vodovodov, zajetja in rezervna zajetja za pitno vodo, so gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena. Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so grajeno javno dobro.
(2) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.
(3) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(4) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.
(5) Izvajalec javne službe mora z Občino Brežice (v nadaljevanju občina) skleniti najemno pogodbo za vso potrebno infrastrukturo – objekte in naprave, nepremičnine in premičnine za izvajanje dejavnosti v okviru javne službe, in sicer tako obstoječo, kot tisto, pridobljeno ali obnovljeno v času trajanja izvajanja javne službe, ki je v lasti občine, zanjo plačevati najemnino in skleniti ustrezne zavarovalne pogodbe, vinkulirane v korist občine.
(6) Redno vzdrževanje objektov in naprav javne službe bremeni izvajalca javne službe in je sestani del cene storitve.
(7) Investicijsko vzdrževanje in investicije v objekte in naprave javne službe zagotavlja občina.
(8) Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda, ki ne štejejo za javno službo v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ki jih izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo. Izvajalec javne službe z infrastrukturo iz tega člena lahko izvaja posebne storitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– izvajalec pri izvajanju posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike v ceni,
– razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode in ni ogrožena javna služba,
– je zagotovljeno merjenje izvedenih posebnih storitev,
– se s prihodki posebnih storitev upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.
(1) Javno službo zagotavlja občina preko javnega podjetja Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji določenimi s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo in s tem odlokom.
(2) Izvajalec javne službe je upravljavec javnih vodovodov v Občini Brežice.
(1) Uporabniki storitev so vsi uporabniki storitev javne službe.
(2) Uporabniki javne službe so lastniki ali upravljalci stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(3) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini ali ima več upravljalcev, lahko obveznosti uporabnikov javne službe na podlagi doseženega pisnega dogovora med njimi prevzame eden od solastnikov oziroma upravljalcev, za prevzem obveznosti uporabnikov javne službe lahko solastniki oziroma upravljalci pisno pooblastijo tudi tretjo osebo, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(5) Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje drugega odstavka 6. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(6) Uporabnik javne službe iz tretje in četrte alineje drugega odstavka 6. člena tega odloka je občina.
(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje tudi:
– oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
– oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode,
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(1) Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), ki opravlja tudi strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe.
(2) Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).
(3) Pristojni organ in prekrškovni organ lahko pri opravljanju nadzora izdajata odločbe ter odrejata druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka ter imata pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe.
(4) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo zakon in podzakonski predpisi s področja varstva okolja ter v zakon in podzakonski predpisi s področja zdravstvene ustreznosti pitne vode.
(zagotavljanje oskrbe s pitno vodo)
(1) Oskrba s pitno vodo na območju Občine Brežice se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba.
(2) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je Priloga 1 in sestavni del tega odloka.
(3) Občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov in vodenje evidence zasebnih vodovodov in njihovih upravljavcev na svojem območju.
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka.
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) Znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo in je priključitev na javni vodovod obvezna.
(2) Zajetja za pitno vodo, ki oskrbuje pitno vodo za javni vodovod, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo ali druge rabe pitne vode.
III. STORITVE JAVNE SLUŽBE
Upravljalec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
– redno vzdrževanje javnega vodovoda,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih javnih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
– vodenje evidenc o javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov, o uporabnikih javne službe, o priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih, o zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo ter o vodnih pravicah za ta zajetja, o vodni bilanci javnega vodovoda, o vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, o stroških in cenah obveznih storitev javne službe v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– najpozneje do 31. marca tekočega leta predložitev letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh, ki mora vsebovati tudi podatke iz evidenc iz prejšnje alineje, podatke o monitoringih kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetij s pitno vodo ter druge podatke v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, ministrstvu in občini,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja trajna in zanesljiva oskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan izvajati tudi druge naloge v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom in tem odlokom.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
(dolžnost priključitve na javni vodovod)
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na območju poselitve, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Občina v programu komunalnega opremljanja naselij opredeli območja poselitve oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Na predvidenem območju poselitve upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na obstoječem ali predvidenem območju poselitve upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(1) Priključek na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
(2) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(3) Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega odloka. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode.
(4) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se njihova priključitev na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(5) Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.
(vzdrževanje in posegi na vodovodnem priključku)
(1) Uporabnik brez predhodnega pisnega soglasja izvajalca ne sme prestaviti, zamenjati, popravljati, ukiniti ali na kakršenkoli drug način posegati ali dopustiti nepooblaščen poseg oziroma drugačno nepooblaščeno ravnanje v vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom. Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe.
(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.
(3) Redno vzdrževanje priključkov v okviru javne službe obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) Uporabnik lahko zahteva izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri izredni kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(5) Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
– če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;
– iz drugih razlogov, ki so določeni s pogodbo o dobavi pitne vode.
(6) Lastnik ali uporabnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ali njegovo vzdrževanje.
(postopek priključitve na javni vodovod)
(1) Priključitev na javni vodovod ali sprememba obstoječega priključka sta dovoljena ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga izda izvajalec javne službe. Priključitev na javni vodovod lahko izvede le izvajalec javne službe, izdano soglasje in priključitev pa sta podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda in prevzem vodovodnega priključka v upravljanje izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za priključitev.
(3) Če se dobava vode zagotavlja večstanovanjski stavbi ali drugi stavbi z več posameznimi enotami ne glede na vrsto rabe teh enot, v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, morajo, če s posebnim predpisom ni drugače določeno, uporabniki medsebojna razmerja v zvezi s priključkom urediti s pogodbo, v kateri se med drugim določi tudi delitev porabljene količine vode, ki pripada posamezni enoti v takšni stavbi in upravljalec priključka, en izvod pogodbe pa morajo pred priključitvijo izročiti izvajalcu.
(4) Izvajalec javne službe sklepa pogodbe za priključitev in izvede priključitev na javni vodovod na podlagi vloge in predložene obvezne dokumentacije, in sicer za:
a) Pogodbo za priključitev na javno vodovodno omrežje:
1. za priključitev novega objekta:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– projekt PZI,
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka.
2. za priključitev obstoječega objekta:
– odločba o odmeri komunalnega prispevka,
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka,
– izjava lastnika, da bo imel objekt ob priključitvi na javni vodovod zagotovljeno urejeno odvajanje odpadnih voda.
b) Pogodbo za začasni priključek (za gradbišče, javno prireditev ali začasni objekt) za določen čas do največ dveh let:
– dokazilo o pravici graditi in odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– prijava prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod (uporaba vode za izvedbo javnih prireditev, za namen športne ali turistične dejavnosti, za potujoče zabavne skupine, cirkuse, zabavišča in podobne namene),
– dokazilo o pravici razpolagati z zemljiščem oziroma objektom,
– situacija objekta v merilu 1:500 ali 1:1000,
– projekt predvidene priključitve na javno omrežje,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode (za gospodarske družbe, samostojne podjetnike oziroma podjetja),
– pogodba o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje.
c) Pogodbo za ukinitev priključka:
– dokazilo o lastništvu objekta, kateremu se priključek ukinja,
– situacija z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:500 ali 1:1000.
d) Kmetijski priključek:
– dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem in o vrsti rabe zemljišča,
– katastrska situacija z vrisano traso predvidenega priključka v merilu 1:500 ali 1:1000,
– subvencijska vloga za tekoče leto,
– pogodba o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izpis iz registra kmetijskih gospodarstev,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu, kar velja za večje uporabnike,
– izjava ustrezne strokovne institucije o vplivu kmetijske dejavnosti na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidoma dejavnost nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov.
(1) Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega odloka ali za zemljišče, na katerem ni objekta, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema in da zaradi takega priključka ni ogrožena raba vode za oskrbo s pitno vodo. Za izvedbo začasnega priključka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku na podlagi pozitivnega mnenja pristojnega organa in ob upoštevanju njegovih morebitnih dodatnih pogojev.
(2) Če se voda, dobavljena po priključku, pridobljenem na način iz prvega odstavka tega člena, uporablja deloma ali v celoti za namene, ki s soglasjem niso dovoljeni, izvajalec prekliče soglasje iz prvega odstavka in začasni priključek trajno ukine brez povrnitve stroškov priključitve.
(3) Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
(4) Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ enega leta.
(5) Začasni priključek lahko izvajalec omogoči brez mnenja pristojnega organa, če je njegova uporaba predvidena za čas krajši od šest mesecev v primerih in pod pogojem, da gre:
– za začasni priključek na gradbišču v primeru, da za gradbeni poseg obstoja pravnomočno gradbeno ali ustrezno upravno dovoljenje;
– za uporabo vode za izvedbo javnih prireditev, ki so priglašene na predpisan način;
– za namen športne ali turistične dejavnosti,
– za potujoče zabavne skupine, cirkuse, zabavišča in podobne namene.
(6) Začasni priključek in oskrba s pitno vodo preko njega je posebna storitev ki se lahko izvede, če so izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 3. člena tega odloka.
(1) Kmetijski priključek je namenjen izključno za kmetijske namene pri opravljanju takšne kmetijske dejavnosti, za katere opravljanje je nujno potrebna neprekinjena dobava vode, in sicer dejavnost živinoreje na prostem ter potrebe izvajanja zaščite rastlin pred boleznimi in škodljivci v intenzivnem vinogradništvu in intenzivnem sadjarstvu. Skupna površina trajnih nasadov na enem mestu ne sme biti manjša od 500 m2.
(2) Priključitev objektov na kmetijski priključek ni dovoljena.
(3) Uporaba kmetijskega priključka za zalivanje, namakanje ali oroševanje in vsakršno drugo rabo je na osnovi vodne pravice za posebno rabo vode ter na osnovi mnenja izvajalca, da tak obseg trenutnega in letnega odvzema ne vpliva na izdatnost in kakovost vodnega vira javne službe in omrežje to omogoča, dovoljena.
(4) Če se voda, dobavljena po priključku iz prvega odstavka tega člena, uporablja deloma ali v celoti za namene, ki so s soglasjem ali tem odlokom prepovedani, izvajalec prekliče soglasje iz prvega odstavka in kmetijski priključek trajno ukine brez povrnitve stroškov priključitve.
(5) Kmetijski priključek in oskrba s pitno vodo preko njega je posebna storitev ki se lahko izvede, če so izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 3. člena tega odloka.
V. PRENOS VODOVODNEGA OMREŽJA V PRIMERU NJEGOVE IZGRADNJE PO POGODBI O OPREMLJANJU
(prenos objektov vodovoda)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju, ki se sklepa na podlagi zakona, ki določa pravila urejanja prostora, določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena in zasebnih vodovodov mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.
(3) V primeru, ko gre za prevzem v upravljanje vodovoda, ki ga je do tedaj upravljal upravljalec, ki ni bil organiziran v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in odlokom, ki ureja oskrbo z vodo, so dovoljena odstopanja od zahtev drugega odstavka tega člena in mora imeti tak vodovod, ki se predaja:
1. izdelan kataster vodovoda: elaborat geodetskega posnetka vodovoda s podatki o cevovodih in ostalih objektih vodovoda (material, premer, leto izgradnje), potrebnimi za vpis vodovoda v kataster javnega vodovoda,
2. dokumentacijo in podatke o priključkih in uporabnikih,
3. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
4. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju vodovoda.
(4) Analizo in mnenje iz 3. in 4. točke tretjega odstavka tega člena izdela izvajalec javne službe, pri čemer mu mora upravljalec, ki želi predati vodovod, omogočiti pregled vodovoda in posredovati vse potrebne podatke.
VI. LASTNA OSKRBA S PITNO VODO
(lastna oskrba s pitno vodo)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz zakona in podzakonskih predpisov, ki ureja oskrbo s pitno vodo, priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so izpolnjeni pogoji, kot jih določajo zakon in podzakonski predpisi.
(1) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje s pitno vodo eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena ali eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(2) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo, razen če imajo stavbe enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda morajo o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. Lastnik, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino. Lastniki so dolžni o spremembi upravljavca pisno obvestiti občino v roku 30 dni od nastanka spremembe.
(4) Evidenco zasebnih vodovodov na območju Občine Brežice in njihovih upravljavcev vodi organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
(5) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev, mnenj in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(poročanje o porabi pitne vode)
Upravljalci vodovodov morajo izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Brežice v roku 5 dni od opravljenih meritev porabe pitne vode, najmanj pa enkrat letno, sporočiti podatke o količinah porabljene pitne vode in druge podatke, potrebne za obračun javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode pri uporabnikih.
VII. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, s programom oskrbe s pitno vodo, ki mora vsebovati podatke, določene s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo in tem odlokom in zagotavljati skladnost s standardi in zdravstveno ustreznost pitne vode in ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati izvajanje javne službe ob vsakem času, 24 ur dnevno, vse dni v letu.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi ali premoženja ali varstva okolja in ne povzročajo vodnih izgub, mora odpraviti čimprej, najkasneje pa v roku 7 dni od prejema obvestila o napaki oziroma od ugotovitve napake. Izvajalec mora začeti postopek odprave napake nemudoma, najkasneje pa v roku 24 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila o napaki. Napake, okvare ali pomanjkljivosti na napravah, opremi ali objektih, ki ogrožajo preskrbo s pitno vodo, zdravje ali varnost ljudi, premoženje, varstvo okolja, infrastrukturo ali vplivajo na cestni promet, mora odpraviti nemudoma, najkasneje pa v roku 48 ur od pojava okvare oziroma identifikacije napake. V primeru, da okvara in njena sanacija posegata v cestno telo, je izvajalec javne službe dolžan zagotoviti varnost cestnega prometa in udeležencev v prometu, napako sanirati v roku iz prejšnjega stavka in v tem roku tudi vzpostaviti pogoje za normalen promet, to je zasuti in utrditi mesto sanacije. Sanacijo vozišča, vključno z asfaltiranjem, pa mora izvesti najkasneje v roku 60 dni od pojava napake. V primeru, da vremenske razmere ne dopuščajo asfaltiranja, ga mora izvesti takoj, ko razmere to dopuščajo.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan obveščati pristojni organ o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje javne službe ter občini vsak čas omogočiti vpogled v delovne aktivnosti odprave napak.
(5) Izvajalec javne službe je odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju javne službe, odgovoren je tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(6) Izvajalec javne službe je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam.
(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
– uporabnikih javne službe,
– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje,
– vodni bilanci javnega vodovoda,
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
– stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) Vodna bilanca se vodi v podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah hraniti najmanj deset let.
(4) Predpisane evidence s področja javne službe se vodijo v obliki informatizirane baze podatkov.
(5) Izvajalec javne službe mora pristojnemu organu brezplačno posredovati podatke iz evidenc iz prve alineje prvega odstavka tega člena s stanjem na 31. december preteklega leta najkasneje do 31. januarja v tekočem letu.
(6) Izvajalec javne službe mora na poziv občine najpozneje v roku osem dni od prejema poziva občini brezplačno posredovati podatke iz evidenc, ki jih je dolžan voditi.
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Izvajalec javne službe mora pripraviti predlog programa oskrbe s pitno vodo v Občini Brežice. Predlog programa oskrbe se pripravlja za obdobje štirih koledarskih let.
(2) Program oskrbe s pitno vodo se izdela na podlagi evidenc iz 24. člena in vsebuje naslednje sklope:
1. osnovne podatke, ki so podatki o:
– izvajalcu javne službe,
– občini izvajanja javne službe,
– predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vključno z določitvijo izvajalca javne službe in
– območjih javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba;
2. podatke o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o:
– javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda,
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo,
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje,
– vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, in
– cenah obveznih storitev javne službe;
3. podatke o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o:
– številu priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu,
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe,
– ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih,
– ukrepih za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih,
– ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo,
– režimih obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo,
– režimu nadomeščanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– načinu obveščanja uporabnikov javne službe,
– izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in
– javnih površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi.
(3) Izvajalec javne službe pripravi program in ga posreduje pristojnemu organu v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi.
(4) Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva.
(5) Programi oskrbe s pitno vodo, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do njih pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu, pristojnemu za državno statistiko. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. V programu oskrbe s pitno vodo morajo biti podatki, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno označeni.
(6) Za sprejem sprememb programa oskrbe s pitno vodo se smiselno uporabljajo tretji do peti odstavek tega člena, pri čemer se ne sme spreminjati obdobje njegove veljavnosti.
(7) Ne glede na določbo prvega, četrtega in petega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po 10. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 104/15 – uradno prečiščeno besedilo), pripraviti letni program izvajanja javne službe, ki mora poleg podatkov, navedenih v prejšnjih odstavkih, vsebovati tudi podatke o številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, osnovnih sredstvih izvajalca, namenjenih izvajanju javne službe, stroškovno ovrednoten načrt rednega vzdrževanja hidrantnega omrežja, opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javnega vodovoda in njihovo dokumentiranje, opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javnega vodovoda in dokumentiranje odpravljanja napak, pogoje in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe iz 11. člena tega odloka.
(poročilo o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe pošlje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, način, ki je v skladu z zakonom in podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc 24. člena tega odloka, podatki o monitoringih kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetij s pitno vodo ter drugi podatki v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(3) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne službe.
(4) Podatki iz poročil, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do podatkov pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu, pristojnemu za državno statistiko. V poročilu morajo biti podatki, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno označeni.
(5) V roku iz prvega odstavka je izvajalec javne službe dolžan kopijo poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto v elektronski obliki predložiti tudi pristojnemu organu.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po 10. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 104/15 – uradno prečiščeno besedilo), v letno poročilo poleg podatkov, navedenih v prejšnjih odstavkih, navesti tudi podatke realizaciji letnega programa sedmega odstavka 25. člena in obrazložiti in utemeljiti morebitna odstopanja od letnega programa.
(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz drugega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastanejo pri obratovanju javnega vodovoda. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe vodne izgube zmanjšati do dopustne ravni, določene z metodologijo za določanje dopustne ravni vodnih izgub, predpisano v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo, ki ga pripravi pristojno ministrstvo.
(5) Občina zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja javnih vodovodov v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub.
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina. Vodenje katastra se podeli v izvajanje izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo. Vodenje katastra javnega vodovoda obsega tudi posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo.
(3) Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov. Podrobnejša vsebina se določi v tehničnem pravilniku.
(4) Občina za vodenje katastra javne službe, posredovanje podatkov iz katastra in njihov prikaz na terenu za potrebe občine in občinskih investicij, izvajalcu javne službe prizna strošek v višini stroška 80 odstotkov delovnega mesta vodje katastra in 15 odstotkov stroška delovnega mesta pomočnika za vodenje katastra.
(vpogled v uradne evidence)
(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec javne službe prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc iz 24. člena tega odloka.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko izvajalec prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu občinskim aktom, ki ureja stroške za posredovanje informacij javnega značaja.
VIII. JAVNA POOBLASTILA UPRAVLJALCA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA
(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje pogojev, mnenj in soglasij v postopkih izdaje dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajanje mnenj, smernic, podatkov in strokovnih podlag po predpisih o urejanju prostora za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k predlogom prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, soglasij za vse posege v prostor, kjer poteka javni vodovod, za vodenje evidenc v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in za vodenje katastra.
(2) Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja v postopkih izdelave prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: smernice in mnenja), projektne in druge pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje), mnenja in soglasja k projektnim rešitvam in mnenja oziroma soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja). Smernice in mnenja, pogoje in soglasja izdaja na podlagi predložene dokumentacije, in sicer za:
1. Smernice in mnenja:
– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2. Projektne in druge pogoje:
– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– idejna zasnova, ki mora vsebovati: opis posega, kopijo katastrskega načrta, situacijo z vrisanim objektom, podatke o komunalni opremljenosti zemljišča in podatke o predvidenem količinskem odvzemu pitne vode.
3. Mnenja oziroma soglasja k projektnim rešitvam:
– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki mora vsebovati: vodilno mapo, zunanjo ureditev, strojne instalacije in arhitekturo.
4. Mnenja oziroma soglasja za priključitev:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti gradnje objekta,
– situacija objekta v merilu 1:500 ali 1:1000 z vrisano traso predvidenega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– pogodba o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izjava lastnika, da bo imel objekt ob priključitvi na javni vodovod zagotovljeno urejeno odvajanje odpadnih voda.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(4) Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov, če je tako določeno s predpisi.
(5) Občina Brežice za izvajanje nalog iz naslova prenesenih javnih pooblastil in drugih nalog iz tega člena izvajalcu javne službe prizna strošek v višini 60 odstotkov delovnega mesta referenta za soglasja in 15 odstotkov delovnega mesta enakovrednega referenta s področja izvajanja te javne službe. Stroški se krijejo iz sredstev proračuna Občine Brežice.
(zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode)
(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2. ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in
3. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
(prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1) Izvajalec javne službe mora prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje inštitucija, pristojna za varovanje zdravja (v nadaljevanju: IVZ).
(2) V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora izvajalec javne službe takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila, ki jih pripravi Inštitut za varovanje zdravja. V primeru prekinitve dobave, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo.
(3) Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti pitne vode z mejnimi vrednostmi parametrov, določenimi s predpisi o pitni vodi, mora izvajalec javne službe prek sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike, razen če IVZ oceni, da je neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.
(omejitev odvzema vode iz javnega vodovoda)
(1) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
(2) V primerih iz prvega odstavka se predvsem omeji ali prepove uporaba pitne vode za zalivanje, pranje tlakovanih površin ali vozil, za polnjenje bazenov in tehnično rabo vode. Izvajalec o omejitvah ali prepovedi rabe vode uporabnike obvesti na svoj krajevno običajen način in na svoji spletni strani.
(3) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(4) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del na javnem vodovodu mora izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvestiti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na način, določen v podzakonskem predpisu, ki ureja pitno vodo.
(5) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del na javnem vodovodu mora izvajalec javne službe trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvestiti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(6) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, mora izvajalec javne službe o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvestiti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(7) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora izvajalec javne službe uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.
(prekinitev oskrbe s pitno vodo uporabniku javne službe)
(1) Izvajalec javne službe lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo pitne vode posameznemu uporabniku na podlagi predhodnega obvestila, v katerem mu mora navesti kršitev in način njene odprave ter dati primeren rok za odpravo vzroka prekinitve ter ga opozoriti, da bo v primeru, da vzrok ne bo odpravljen v roku in na ustrezen način, posledica prekinitev dobave pitne vode:
– če je vodovodni priključek izveden brez soglasja ali ni izveden v skladu s soglasjem izvajalca javne službe ali pa je priključek ali priključitev izvedla nepooblaščena oseba;
– če hišno vodovodno omrežje in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim uporabnikom;
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo hišno vodovodno omrežje ali če spremeni zmogljivost svojega vodovodnega priključka;
– če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževanja vodovodnega priključka pod pogoji iz tega odloka in pogodbe o dobavi pitne vode;
– če uporabnik posega v vodovodni priključek ali v obračunski vodomer v nasprotju z določbami tega odloka;
– če uporabnik krši objavljene ukrepe za odpravo vzrokov neskladnosti in omejitve uporabe pitne vode;
– če z odvodom odpadne komunalne in padavinske vode ogroža vodne vire ali dobavo vode;
– če uporabnik kljub pisnemu opominu ne poravna dveh zaporednih računov za dobavljeno pitno vodo;
– na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja;
– če uporabnik ne zagotovi oziroma ne omogoči dostopa za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera;
– iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, če se dobava vode ne bi prekinila.
(3) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik.
(4) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo iz razlogov po prvem in drugem odstavku tega člena se uporabnikom javne službe ne zagotavlja pitne vode niti za nujni obseg porabe.
(vodomer v interni napeljavi)
(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.
(2) Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.
IX. UPORABNIKI JAVNE SLUŽBE
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode.
Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova uporabnika, spremembi lastništva objekta, ki je priključen na vodovodno omrežje oziroma o drugih okoliščinah, ki vplivajo na status uporabnika ali obračun javne službe,
– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene vode v več stanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka,
– kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
X. POGOJI ZA NAČRTOVANJE POSEGOV V PROSTOR TER ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
(dostopnost do javnega vodovoda in priključka)
(1) Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu. V primeru, da je vodovodni priključek z vodomernim mestom znotraj objekta, mora lastnik oziroma uporabnik na poziv izvajalca brez odlašanja omogočiti dostop izvajalcu.
(2) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda in vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
(3) V javni vodovod ali vodovodni priključek z vodomernim mestom ni dovoljeno posegati, na ali ob njih karkoli postaviti ali zgraditi ali oteževati dostop do njih brez soglasja izvajalca ali v neskladju s pogoji, določenimi v dovoljenju oziroma soglasju.
(4) Vsa dela ali ravnanja se smejo v območju javnega vodovoda izvajati le na podlagi dovoljenja ter pod pogoji in na način, določenim z dovoljenjem pristojnega organa oziroma pooblaščenega soglasodajalca.
(1) Na podlagi soglasja izvajalca javne službe in sklenjene pogodbe z izvajalcem javne službe je mogoč odvzem vode iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in podobno.
(2) Izvajalec javne službe lahko izda soglasje za odvzem pitne vode po prvem odstavku tega člena le, če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode in z odvzemom ni ogrožena oskrba s pitno vodo. Izvajalec javne službe z uporabnikom sklene posebno pogodbo.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti merjenje količin odvzete vode s števcem. Uporabnik plača porabljeno vodo na podlagi izstavljenega računa.
(4) V primerih, ko se voda ne odvzema za storitve, ki sodijo med storitve javne službe po drugem odstavku 6. člena tega odloka, gre za posebno storitev, ki se lahko izvede, če so izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 3. člena tega odloka.
(1) Voda iz hidranta na javnem vodovodu se sme ne glede na določbo 40. člena tega odloka brez predhodnega soglasja izvajalca in sklenjene pogodbe uporabiti za gašenje požarov ali izvajanje drugih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih v roku 3 dni od dejanskega odvzema.
(2) Stroški odvzete vode iz hidrantov in stroški za vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja se predvidijo v programu iz sedmega odstavka 25. člena tega odloka in na podlagi oddanega in potrjenega poročila pokrivajo iz sredstev požarne takse v proračunu Občine Brežice.
(3) Porabljena voda za potrebe iz prvega odstavka tega člena se obračuna po ceni javne službe.
(dopustnost posega v javno vodovodno omrežje ali v varovani pas javnega vodovoda)
(1) Izvajalci del vzdrževanja ali gradnje objektov ali infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov ali infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec ali naročnik del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter izvajalca javne službe o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.
(5) Naročnik, lastnik ali uporabnik zemljišča, v katerega korist se izvaja gradnja ali vzdrževalna dela, so solidarno odgovorni za izpolnitev obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
XI. VIR FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE TER SREDSTVA ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURE
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz komunalnega prispevka,
– iz proračuna občine,
– iz proračuna države,
iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
(vir financiranja ter način določitve cene storitev javne službe)
(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– iz sredstev proračuna Občine Brežice in
– iz drugih virov v skladu s predpisi.
(2) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Pri oblikovanju cen storitev javne službe se upoštevajo standardi in ukrepi za opravljanje javne službe, kakor jih opredeljujejo zakon, podzakonski predpisi in ta odlok, načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje. Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3) V kalkulaciji cene storitve javne službe se lahko upoštevajo samo upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem javne službe. Pri presoji upravičenosti stroškov se upoštevajo podatki iz potrjenih dokumentov iz sedmega odstavka 25. člena in šestega odstavka 26. člena tega odloka, pri čemer mora izvajalec javne službe pri stroških materiala in storitev ravnati gospodarno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri določanju upravičenih stroškov dela pa se ne upoštevajo stroški dela, ki presegajo sistem nagrajevanja v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo. Stroški, ki niso opredeljeni z veljavno metodologijo o oblikovanju cen ali drugim predpisom, niso kalkulativni element cene storitev javne službe.
(4) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje te javne službe. Obseg in vrednost poslovno potrebnih sredstev izvajalec javne službe opredeli in predlaga občini v potrditev v okviru poslovnega načrta.
XII. SUBVENCIONIRANJE CENE OMREŽNINE
Cena omrežnine se lahko subvencionira. Subvencije se določijo v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe. Občinski svet z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določi tudi višino in vir subvencij.
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno 31. decembra.
(2) V primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin lahko na predlog izvajalca javne službe občinski svet s sklepom na podlagi tega odstavka določi drugačno obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe takoj, ko zazna tveganje za pomembnejše povišanje stroškov storitev javne službe med poslovnim letom predložiti občini nov elaborat in začeti z ukrepi racionalizacije.
(1) Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje izdela obračunski elaborat do 31. 3. tekočega leta in ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno opravljenih storitev.
(2) Če je razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na dejansko količino opravljenih storitev manjša od 10 %, se upošteva v elaboratu pri izračunu cene za prihodnje obračunsko obdobje.
(3) V primeru 10 % ali višje razlike med potrjeno ceno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja se ugotovljena razlika, v celoti poračuna v enkratnem znesku v prvih treh mesecih tekočega obračunskega obdobja, pri čemer se takoj prilagodi cena za tekoče obračunsko obdobje. Za postopke v zvezi z elaboratom ter potrditvijo ugotovljene razlike in cen se smiselno uporabijo pravila iz 48. člena.
(4) Razlike iz prvega in drugega odstavka tega odstavka se ugotavljajo in poračunavajo na ravni posamezne storitve javne službe.
(5) O poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in obračunskimi cenami javne službe ter subvencijah odloča občinski svet.
(6) Poračun z vračilom subvencij občini se izvede, če je občina subvencijo plačala, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se celotna razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe.
(7) O poračunu ter načinu poračuna cen v primeru iz drugega odstavka 46. člena tega odloka odloči občinski svet pri določitvi obračunskega obdobja.
XIII. NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE
(obračun storitev javne službe)
(1) Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec javne službe posreduje občini v tekočem letu najpozneje do 31. 3., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih standardih in metodologiji za oblikovanje cen. Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 20 dni od prejema. Izvajalec javne službe mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 20 dni od prejema le-teh.
(3) Občina mora o cenah na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena odločiti najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema elaborata. V primeru, da je zahtevana dopolnitev ali sprememba elaborata, začne teči ta rok naslednji dan po prejemu popolnega (dopolnjenega ali spremenjenega) elaborata.
(4) Pri pregledu elaborata občinska uprava upošteva potrjene dokumente iz sedmega odstavka 25. člena in šestega odstavka 26. člena tega odloka, primerjalno analizo izvajanja javne službe s primerljivimi izvajalci, analizo zunanjih neodvisnih strokovnih organizacij ali na drug strokovno utemeljen način presodi upravičenost stroškov.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec javne službe v primeru iz drugega odstavka 46. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi občinski svet.
(upravičenost izvajalca javne službe do povračila morebitne izgube iz naslova izvajanja javne službe)
(1) Izvajalec javne službe je upravičen do povračila morebitne izgube iz naslova izvajanja javne službe iz sredstev proračuna občine, če so kumulativno izpolnjeni pogoji:
– izvajalec je v skladu s predpisi pravočasno občini predložil pripravljeno predračunsko ceno za izvajanje javne službe, vključno s poročilom o izvedenih ukrepih racionalizacije poslovanja, izvedenih s ciljem zmanjševanja stroškov in njihovih rezultatih,
– predložena predračunska cena je bila s strani občine pregledana in potrjena in
– predložena predračunska cena ni bila potrjena s strani občinskega sveta.
(2) V primerih iz prvega odstavka tega člena je izvajalec upravičen do povračila tistega dela izgube, ki se nanaša na dejansko nastale stroške, ne pa tudi do povračila izgubljenega dobička oziroma donosa na vložena sredstva, za katerega izkazuje primanjkljaj v poslovanju.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan vsako tromesečje preveriti ustreznost oblikovane predračunske cene. Če izvajalec ob tem ugotovi, da je njegova predračunska cena oblikovana neustrezno, to pomeni odstopanje, ki je večje od 10 %, je dolžan izvesti analizo za ugotovitev razlogov za odstopanje in nemudoma izvesti ustrezne ukrepe za racionalizacijo poslovanja. V primeru neuspešnosti izvedenih ukrepov za racionalizacijo poslovanja je izvajalec javne službe dolžan izvesti postopek v skladu z drugim odstavkom 46. člena tega odloka.
(4) Če izvajalec ob koncu poslovnega leta ugotovi dobiček iz naslova izvajanja javne službe varstva okolja, ki ne dosega višine, potrebne za začetek postopka spreminjanja cene, je o tem dolžan obvestiti občino.
(izstavitev računa za storitev javne službe)
Izvajalec na računu za storitve javne službe ločeno prikazuje omrežnino, stroške izvajanja storitev ter stroške dajatev, račun pa mora vsebovati tudi druge elemente, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi. Račun za storitve javne službe se izstavlja mesečno, račun za opravljene posamezne posebne storitve ali za enkratno storitev javne službe pa po opravljeni storitvi.
(dolžnost plačila storitev javne službe)
(1) Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode.
(2) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom vode na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(3) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom vode, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje oziroma račune izstavlja v skladu s pogodbo, ki jo uporabniki sklenejo v skladu s četrtim odstavkom 16. člena tega odloka.
(4) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare.
(5) Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun v osmih dneh po prejemu računa ali položnice, najkasneje pa do zapadlosti računa. Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh.
(objekti in naprave potrebni za izvajanje javne službe)
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunski vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
(2) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena ravnati tako, da je omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.
(stroški vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1) Priključevanje na javni vodovod in redno vzdrževanje priključkov opravlja izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Redno kontrolo, vzdrževanje in zamenjavo vodomerov opravlja upravljavec v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in meroslovje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka popravilo in zamenjava vodomera, poškodovanega zaradi zmrzali ali mehanskih poškodb, bremeni uporabnika.
(4) Stroški vzdrževanja vodovodnega priključka se financirajo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(5) Pri oblikovanju cene vzdrževanja se upošteva:
– življenjska doba vgrajenega materiala
– predpisana amortizacijska doba
– povprečna dolžina vodovodnega priključka
– faktor omrežnine glede na velikost vodomera.
(6) Cena za vzdrževanje priključka se oblikuje vsako leto, oziroma skladno z gibanjem cen materiala in gradbenih storitev, v kolikor bi se te cene med letom spremenile za več kot 10 %.
(7) Kot osnovni normativ se vzame vodovodni priključek dolžine 22 m z vgrajenim vodomerom DN 20 s faktorjem omrežnine 1. Pri izračunu stroškov vzdrževanja vodovodnih priključkov večjih DN od normativa se upošteva faktor omrežnine po naslednji tabeli:
VODOMER | FAKTOR OMREŽNINE |
DN ≤ 20 | 1 |
20 < DN < 40 | 3 |
40 ≤ DN < 50 | 10 |
50 ≤ DN < 65 | 15 |
65 ≤ DN < 80 | 30 |
80 ≤ DN < 100 | 50 |
100 ≤ DN< 150 | 100 |
150 ≤ DN | 200 |
(8) Stroški vzdrževanja priključka se izračunajo po formuli:
»Letni stroški vzdrževanja = amortizacijska osnova/življenjska doba + izredno vzdrževanje«,
pri čemer posamezni izrazi pomenijo:
– Amortizacijska osnova – dejanski stroški izgradnje vodovodnega priključka povprečne dolžine z vgrajenim vodomerom faktorja omrežnine 1,
– Življenjska doba–predpisana amortizacijska doba in
– Izredno vzdrževanje – stroški izrednega vzdrževanja v višini 10 % letnega stroška vzdrževanja vodovodnega priključka.
XIV. TEHNIČNI IN TARIFNI PRAVILNIK
(tehnični in tarifni pravilnik)
(1) Izvajalec javne službe pripravi in sprejme Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnih vodovodih in storitvah javne službe v Občini Brežice (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) najkasneje do 15. 12. 2019. Tehnični pravilnik potrdi župan po predhodni potrditvi strokovnih služb občine.
(2) Izvajalec javne službe pripravi Tarifni pravilnik o storitvah javne službe v Občini Brežice (v nadaljevanju: Tarifni pravilnik). Tarifni pravilnik sprejme občinski svet. Tarifni pravilnik mora pričeti veljati najkasneje dne 31. 12. 2019.
(1) Z globo 1500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– se znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, oskrbuje s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo ali se ne priključi na javni vodovod (prvi odstavek 10. člena),
– zajetje za pitno vodo, ki oskrbuje pitno vodo javni vodovod, uporabi za lastno oskrbo s pitno vodo ali drugo rabo pitne vode (drugi odstavek 10. člena),
– brez predhodnega pisnega soglasja izvajalca prestavi, zamenja, popravlja, ukine ali na kakršenkoli drug način poseže ali dopusti nepooblaščen poseg oziroma drugačno nepooblaščeno ravnanje v vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom (prvi odstavek 15. člena),
– ne dopusti izvedbe ali preverjanja izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ali njegovega vzdrževanja (šesti odstavek 15. člena),
– ne obvesti pisno občine o upravljavcu zasebnega vodovoda oziroma o njegovem upravljanju ali o spremembi upravljalca (tretji odstavek 21. člena),
– kot upravljalec vodovoda izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Brežice v roku 5 dni od opravljenih meritev porabe pitne vode, najmanj pa enkrat letno, ne sporoči podatkov o količinah porabljene pitne vode in drugih podatkov, potrebnih za obračun javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode pri uporabnikih (22. člen),
– ne spoštuje omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje, pranje tlakovanih površin ali vozil, za polnjenje bazenov in tehnično rabo vode (drugi odstavek 34. člena),
– ne dopusti ali ne omogoči dostopa izvajalcu do javnega vodovoda ali vodovodnega priključka z vodomernim mestom (prvi odstavek 39. člena),
– ne dovoli prehoda preko nepremičnine, ki je potreben zaradi nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda in vodovodnega priključka (drugi odstavek 39. člena),
– poseže v javni vodovod ali vodovodni priključek z vodomernim mestom, na ali ob njih karkoli postavi ali zgradi ali oteži dostop do njih brez soglasja izvajalca ali v neskladju s pogoji, določenimi v dovoljenju oziroma soglasju (tretji odstavek 39. člena),
– del ali ravnanja v območju javnega vodovoda izvaja brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji in načinom, določenim z dovoljenjem pristojnega organa oziroma pooblaščenega soglasodajalca (četrti odstavek 39. člena),
– brez pridobljenega soglasja izvajalca javne službe in sklenjene pogodbe z izvajalcem javne službe odvzema vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern, bazenov in podobno (prvi odstavek 40. člena),
– pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov ali infrastrukture ne zagotovi, da ne pride do poškodb vodovoda in vodovodnih priključkov (prvi odstavek 42. člena),
– pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka 42. člena pri izvajalcu javne službe ne pridobi podatkov o poteku javnega vodovoda in soglasja s pogoji za izvedbo del ali izvajalca javne službe o pričetku del pisno ne obvesti (drugi odstavek 42. člena),
– kot izvajalec del iz prvega odstavka 42. člena po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje ne vzpostavi javnega vodovoda v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe (tretji odstavek 42. člena).
(2) Z globo 1000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
(1) Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam podzakonskih predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in tega odloka.
(2) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
(začetek in prenehanje veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 40/09, 54/10, 86/11, 104/11 in 61/16).
Št. 007-0011/2019
Brežice, dne 11. novembra 2019
