Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 9. redni seji dne 11. 11. 2019 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Brežice
(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Brežice.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu in podzakonskih predpisih s področja varstva okolja.
(3) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakon in podzakonski predpisi s področja varstva okolja
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba na celotnem območju Občine Brežice.
(gospodarska javna infrastruktura)
(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, to je primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in male čistilne naprave, ki so v lasti Občine Brežice (v nadaljevanju občina), so gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena. Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so grajeno javno dobro.
(2) Objekte za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna.
(4) Izvajalec javne službe mora z občino skleniti najemno pogodbo za vso potrebno infrastrukturo – objekte in naprave, nepremičnine in premičnine za izvajanje dejavnosti v okviru javne službe, in sicer tako obstoječo, kot tisto, pridobljeno ali obnovljeno v času trajanja izvajanja javne službe, ki je v lasti občine, zanjo plačevati najemnino in skleniti ustrezne zavarovalne pogodbe, vinkulirane v korist občine.
(5) Redno vzdrževanje objektov in naprav javne službe bremeni izvajalca javne službe in je sestani del cene storitve.
(6) Investicijsko vzdrževanje in investicije v objekte in naprave javne službe zagotavlja občina.
(7) Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve, ki niso obvezna storitev javne službe v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode in pri tem uporablja javno infrastrukturo. Izvajalec javne službe z infrastrukturo iz tega člena lahko izvaja posebne storitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– izvajalec pri izvajanju posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike v ceni,
– razmere na kanalizacijskem omrežju to dopuščajo ni ogrožena javna služba,
– je zagotovljeno merjenje izvedenih posebnih storitev,
– se s prihodki posebnih storitev upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.
(1) Javno službo zagotavlja občina preko javnega podjetja Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi predpisi in s tem odlokom.
(2) Izvajalec javne službe je upravljavec objektov in naprav iz prvega odstavka 3. člena.
(1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin, iz katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, za prevzem obveznosti uporabnikov javne službe lahko solastniki oziroma upravljalci pisno pooblastijo tudi tretjo osebo, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor,
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor in
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom oziroma v skladu s pisnim dogovorom solastnikov objekta oziroma lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe, ki nima upravnika.
(1) Pristojni organ za izvajanje tega odloka je, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), ki opravlja tudi strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(2) Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).
(3) Pristojni organ in prekrškovni organ lahko pri opravljanju nadzora izdajata odločbe ter odrejata druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka ter imata pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe.
(1) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
5. obdelava blata,
6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
10. obveščanje uporabnikov javne službe,
11. izdelava programa izvajanja javne službe,
12. vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13. poročanje o izvajanju javne službe in
14. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prvega odstavka tega člena,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
Izvajalec lahko izvaja posebne storitve, če so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 3. člena tega odloka.
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
– odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
– čiščenje in dodatna obdelava komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
– odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka 7. člena zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
– čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano in
– obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in za objekte kmetijskega gospodarstva se izvajajo v rokih, pod pogoji in na način, določen v podzakonskem predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati obdelavo blata na način, določen v podzakonskem predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in tem odlokom. Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati izvajanje javne službe ob vsakem času, 24 ur dnevno, vse dni v letu.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo izvajanja javne službe, zdravja ali varnosti ljudi ali premoženja ali varstva okolja, mora odpraviti najkasneje v roku 7 dni od prejema obvestila o napaki oziroma od ugotovitve napake. Izvajalec mora začeti postopek odprave napake nemudoma, najkasneje pa v roku 24 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila o napaki. Napake, okvare ali pomanjkljivosti na napravah, opremi ali objektih, ki lahko ogrozijo zdravje ali varnost ljudi, premoženje, varstvo okolja, infrastrukturo ali vplivajo na cestni promet, mora odpraviti nemudoma, najkasneje pa v roku 48 ur od pojava okvare oziroma od identifikacije okvare. V primeru, da okvara in njena sanacija posegata v cestno telo, je izvajalec javne službe dolžan zagotoviti varnost cestnega prometa in udeležencev v prometu, napako sanirati v roku iz prejšnjega stavka in v tem roku tudi vzpostaviti pogoje za normalen promet, to je zasuti in utrditi mesto sanacije. Sanacijo vozišča, vključno z asfaltiranjem pa mora izvesti najkasneje v roku 60 dni od pojava napake. V primeru, da vremenske razmere ne dopuščajo asfaltiranja, ga mora izvesti takoj, ko razmere to dopuščajo.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan obveščati pristojni organ o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje javne službe ter občini vsak čas omogočiti vpogled v delovne aktivnosti odprave napak.
(4) Izvajalec javne službe je odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju javne službe, odgovoren je tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Izvajalec javne službe je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam.
(5) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
1. naseljih, kjer izvaja storitve javne službe,
2. opremljenosti z javno kanalizacijo v aglomeracijah, kjer izvaja storitve javne službe,
3. objektih, za katere izvaja storitve javne službe, načinu, vrsti in obsegu njenega izvajanja,
4. uporabnikih storitev javne službe,
5. javnih kanalizacijskih sistemih, s katerimi upravlja,
6. iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov, in sicer za vsak posamezni iztok:
– podatke o lokaciji iztoka v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000 in
– podatke o tem, ali gre za iztok v drug javni kanalizacijski sistem ali za iztok v vode,
7. dolžini javnega kanalizacijskega omrežja po kanalizacijskih sistemih,
8. odvajanju padavinske odpadne vode,
9. komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so namenjene izvajanju javne službe,
10. kanalizacijskih priključkih,
11. nepretočnih greznicah in malih komunalnih čistilnih napravah v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
12. izjavah lastnikov in malih komunalnih napravah, na katere se izjave nanašajo v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
13. cestnih motornih vozilih ter opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode in blata ter drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe,
14. delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem javne službe,
15. napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
16. javnih površinah, zasebnih utrjenih površinah iz 9. točke prvega odstavka 7. člena tega odloka in strehah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo,
17. bilanci količin in obremenitev odpadne vode v posameznem javnem kanalizacijskem sistemu v skladu s podzakonskim predpisom ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
18. prevzemu komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata,
19. poročilih o prvih meritvah odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah, na katere se nanašajo ta poročila,
20. poročilih o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
21. količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz komunalnih čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja,
22. količinah komunalne odpadne vode, ki se ponovno uporabi, čistilnih napravah, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, ki se ponovno uporabi, in namenu njene uporabe,
23. vzdrževanju in čiščenju javne kanalizacije ter
24. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(6) V evidenci o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz 11. točke prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe voditi podatke o:
– lastniku in upravljavcu male komunalne čistilne naprave,
– zmogljivosti male komunalne čistilne naprave in načinu čiščenja komunalne odpadne vode v njej,
– objektih, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi,
– lokaciji male komunalne čistilne naprave in lokaciji iztoka komunalne odpadne vode v vode, opredeljenima s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000,
– načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla),
– ravnanju z blatom iz male komunalne čistilne naprave,
– datumu začetka obratovanja male komunalne čistilne naprave,
– rezultatih prvih meritev in rezultatih pregledov male komunalne čistilne naprave v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in
– datumu vpisa male komunalne čistilne naprave v evidenco.
(7) Sestavni del evidence iz prvega odstavka tega člena so tudi:
– poročila o prvih meritvah za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– poročila o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in
– letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(8) Izvajalec javne službe mora evidenco iz petega odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.
(program izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljevanju: program).
(2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidenc iz 11. člena tega odloka ter v skladu z zakonom in podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in mora vsebovati podatke, določene v podzakonskem predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(4) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(5) Občina potrdi program iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, če je v skladu s predpisi.
(6) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljevanju: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(7) Program, razen podatkov, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, kar mora biti v programu posebej označeno, k programu pa mora biti priložen sklep gospodarske družbe, da gre za poslovno skrivnost, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
(8) Ne glede na določbe tretjega, šestega in sedmega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po 10. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 104/15 – uradno prečiščeno besedilo), pripraviti letni program izvajanja javne službe za prihodnje leto, ki mora vsebovati vse zahtevane podatke iz podzakonskega predpisa iz drugega odstavka tega člena.
(poročanje o izvajanju javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora vsako leto izdelati poročilo o izvajanju javne službe v skladu s v podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2) Poročilo mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu na način in v rokih, ki jih določa podzakonski predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, v enakem roku mora izvajalec izvod poročila predložiti tudi pristojnemu organu.
(3) Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati občino oziroma drug pristojni organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.
(4) Izvajalec javne službe mora na poziv občine najpozneje v roku osem dni od prejema poziva občini brezplačno posredovati podatke iz evidenc, ki jih je dolžan voditi.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po 10. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 104/15 – uradno prečiščeno besedilo), v letno poročilo poleg podatkov, navedenih v prejšnjih odstavkih, navesti tudi podatke realizaciji letnega programa iz osmega odstavka 12. člena in obrazložiti in utemeljiti morebitna odstopanja od letnega programa.
III. JAVNA POOBLASTILA UPRAVLJALCA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
(javno pooblastilo za vodenje katastra javne kanalizacije)
(1) Vodenje zbirke podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster javne kanalizacije) zagotavlja občina. Kataster javne kanalizacije z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Vodenje katastra se podeli v izvajanje izvajalcu javne službe.
(2) Občina izvajalcu javne službe prizna za vodenje katastra javne službe, posredovanje podatkov iz katastra in njihov prikaz na terenu za potrebe občine in občinskih investicij, strošek v višini stroška 15 odstotkov delovnega mesta vodje katastra in 5 odstotkov stroška delovnega mesta pomočnika za vodenje katastra. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
(3) Kataster javne kanalizacije se vodi skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in vsebino katastra javne infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.
(4) Vpogled v podatke katastra javne kanalizacije je javen. Do podatkov katastra javne kanalizacije se dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, ki jih vodi in vzdržuje geodetska uprava.
(javno pooblastilo za izdajo projektnih pogojev, mnenj in soglasij)
(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev, mnenj in soglasij v postopkih izdaje dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajanje mnenj, smernic, podatkov in strokovnih podlag po predpisih o urejanju prostora za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k predlogom prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, soglasij za vse posege v prostor, kjer poteka javna kanalizacija, za vodenje evidenc v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in za vodenje katastra.
(2) Izvajalec javne službe izdaja smernice in mnenja v postopkih izdelave prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: smernice in mnenja), projektne in druge pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje), mnenja in soglasja k projektnim rešitvam in mnenja oziroma soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja). Smernice in mnenja, pogoje in soglasja izdaja na podlagi predložene dokumentacije, in sicer za:
1. Smernice in mnenja:
– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2. Projektne in druge pogoje:
– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– idejna zasnova, ki mora vsebovati: opis posega, opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode, kopijo katastrskega načrta, situacijo z vrisanim objektom, podatke o komunalni opremljenosti zemljišča.
3. Mnenja oziroma soglasja k projektnim rešitvam:
– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki mora vsebovati: vodilno mapo, zunanjo ureditev, strojne instalacije in arhitekturo,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo ustrezne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena).
4. Mnenja oziroma soglasja za priključitev:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti gradnje objekta,
– situacija objekta v merilu 1:500 ali 1:1000 z vrisano traso predvidenega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek,
– pogodba o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo ustrezne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena).
5. Pogodbo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje:
a. za priključitev novega objekta:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– projekt PZI,
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka.
b. za priključitev obstoječega objekta:
– odločba o odmeri komunalnega prispevka,
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka.
6. Pogodbo za ukinitev priključka:
– dokazilo o lastništvu objekta, kateremu se priključek ukinja,
– situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500 in
– dokazilo, da na objektu komunalna in padavinska odpadna voda ne nastaja.
(3) Izvajalec javne službe lahko s ciljem racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk 3 in 4 drugega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(5) Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov, če je tako določeno s predpisi.
(6) Občina izvajalcu javne službe prizna strošek za izvajanje nalog iz naslova prenesenih javnih pooblastil iz tega člena v višini 35 odstotkov delovnega mesta referenta za soglasja in 5 odstotkov delovnega mesta enakovrednega referenta s področja izvajanja te javne službe. Stroški se krijejo iz sredstev proračuna občine.
IV. TEHNIČNI IN TARIFNI PRAVILNIK
(tehnični in tarifni pravilnik)
(1) Izvajalec javne službe pripravi in sprejme Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javni kanalizaciji in storitvah javne službe v Občini Brežice (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) najkasneje do 15. 12. 2019. Tehnični pravilnik potrdi župan po predhodni potrditvi strokovnih služb občine.
(2) Izvajalec javne službe pripravi Tarifni pravilnik o storitvah javne službe v Občini Brežice (v nadaljevanju: Tarifni pravilnik). Tarifni pravilnik sprejme občinski svet. Tarifni pravilnik mora pričeti veljati najkasneje dne 31. 12. 2019.
V. PRENOS KANALIZACIJE V PRIMERU NJENE IZGRADNJE PO POGODBI O OPREMLJANJU
(prenos objektov kanalizacije)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov.
(3) V primeru, ko gre za prevzem v upravljanje kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljal upravljalec, ki ni bil organiziran v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in odlokom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, so dovoljena odstopanja od zahtev drugega odstavka tega člena in mora imeti taka kanalizacija, ki se predaja:
– izdelan kataster kanalizacije: elaborat geodetskega posnetka kanalizacije s podatki o cevovodih in ostalih objektih kanalizacije (material, premer, leto izgradnje), potrebnimi za vpis kanalizacije v kataster javne kanalizacije,
– dokumentacijo in podatke o priključkih in uporabnikih,
– izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
– izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju kanalizacije.
(4) Analizo in mnenje iz 3. in 4. točke tretjega odstavka tega člena izdela izvajalec javne službe, pri čemer mu mora upravljalec, ki želi predati kanalizacijo, omogočiti pregled kanalizacije in posredovati vse potrebne podatke.
VI. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
(dolžnost priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(2) Lastniki objektov morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in tem odlokom.
(3) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.
(kanalizacijski priključek)
(1) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in lastnik objekta, za katerega je možna priključitev na javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
(3) Občina mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Uporabnik se mora v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi priključiti na javno kanalizacijo.
(4) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(postopek priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe oziroma na podlagi sklenjene pogodbe za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ob upoštevanju pogojev iz podzakonskega predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in tega odloka, po tem, ko so s strani uporabnika poravnane vse obveznosti.
(2) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka, ki morajo pred priključitvijo medsebojna razmerja v zvezi s priključkom urediti s pogodbo, v kateri morajo tudi določiti upravljalca priključka, en izvod pogodbe pa morajo izročiti izvajalcu javne službe.
(3) Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(izvedba kanalizacijskega priključka)
(1) Uporabnik mora izvajalca javne službe pravočasno obvestiti o začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo.
(2) Vsa dela na kanalizaciji in priključkih na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registriran izvajalec pod nadzorom upravljalca.
(3) Priključevanje novih uporabnikov izvede izvajalec javne službe.
(4) Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
(revizijski jašek kanalizacijskega priključka)
(1) Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega zemljišča in javne lastnine.
(2) Če revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(4) Izvajalcu javne službe mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(ukinitev kanalizacijskega priključka)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine le ob ukinitvi vodovodnega priključka, na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Izvajalec javne službe po ukinitvi priključka ne izbriše uporabnika iz evidence, ampak ga ohrani v evidenci uporabnikov kot neaktivnega uporabnika.
VII. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
– na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
– o rokih in času izvedbe pregledov v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju ali spremembi programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh od skupaj dogovorjenega datuma izvedbe obvezne storitve.
VIII. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJU, KI NI OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO IN NA KATERIH SE NE PREDVIDEVA SISTEMA JAVNE KANALIZACIJE
(dolžnost upravljavcev malih komunalnih čistilnih naprav)
Upravljavci malih komunalnih čistilnih naprave z zmogljivostjo, ki jo določa podzakonski predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, morajo izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata, pregled naprave oziroma mu predložiti analizne izvide, hraniti dokumentacijo in mu jo predložiti na vpogled pod pogoji in na način, ki ga določa predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(objekti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku obratovanja male komunalne čistilne naprave ali predvidenem začetku uporabe nepretočne greznice v rokih in z vsebino, ki jo določa podzakonski predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v rokih in na način, kot ga določa podzakonski predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
(3) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let in jo mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo predložiti najpozneje v 15 dneh, hkrati pa mora dostaviti kopijo subvencijske vloge oziroma ustrezno drugo potrdilo, ki ga pridobi na kmetijsko svetovalni službi in iz katerega bo razvidno, da je dosežen kriterij 1 GVŽ na 1 PE v gospodinjstvu.
IX. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE V JAVNO KANALIZACIJO
(prekinitve zaradi izvajanja vzdrževalnih del)
(1) Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije ter za čas, ki je potreben, da se odpravijo okvare na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2) V primeru prekinitve odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti nadomestno odvajanje s premičnimi napravami.
(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi iz zgornjega odstavka pravočasno obvestiti uporabnike o času, vzroku in predvidenem trajanju prekinitve.
X. UPORABNIKI JAVNE SLUŽBE
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z dolžnostjo izvajalca javne službe, da opravlja storitve gospodarske javne službe, možnostjo vložitve pritožbe na župana občine zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil, možnostjo zahtevati varstvo pri Svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Brežice zaradi odločitev, dejanj ali opustitev izvajalca javne službe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to javno službo in ukrepi, določenimi z zakonodajo o varstvu potrošnikov.
(odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo)
(1) Uporabnikom se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda.
(2) Uporabnikom je prepovedano:
– izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij;
– izpuščati ali odvajati odpadno komunalno vodo, vsebino greznic, gnojišč, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij v okolje, razen kmetijskim gospodarstvom, ki komunalno odpadno vodo zbirajo v nepretočni greznici in jo uporabljajo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– odvajati odpadne vode neposredno v podzemne vode, celinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode ali kopalne vode;
– komunalno in industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati;
– odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo.
(3) Če izvajalec javne službe ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, obvesti o dogodku prekrškovni organ, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja ter druge posledice.
(4) Uporabnik krije stroške odprave posledic ravnanja v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena ter stroške preiskav in meritev iz tretjega odstavka tega člena.
(odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo)
(1) Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji, določenimi v soglasju za priključitev, kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu javne službe, poročati v skladu s predpisi o monitoringu za industrijsko odpadno vodo.
(3) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu javne službe vedno na razpolago.
(4) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino tehnološke odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(5) Storitev iz prvega odstavka tega člena je posebna storitev in jo izvajalec javne službe lahko izvaja, če so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 3. člena tega odloka.
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– priključiti se na javno kanalizacijo v skladu z izdanim mnenjem oziroma soglasjem izvajalca javne službe, v rokih in na način, kot je določen v tem odloku,
– ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim mnenjem oziroma soglasjem izvajalca javne službe,
– omogočati izvajalcu javne službe pregled stanja priključka na javno kanalizacijo in stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom,
– redno vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami in zagotoviti njihovo vodotesnost,
– omogočiti izvajalcu javne službe dostop za izvedbo praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– po izvedeni storitvi odvoza gošče na lastne stroške nadomesti izčrpano količino, da v primeru visoke podtalnice ne pride do dviga posode,
– javljati izvajalcu javne službe vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo okoliščin, ki bistveno vpliva na količino in kvaliteto odpadne vode,
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo izvajalcu javne službe predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu,
– odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
– uporabniki ne smejo otežiti, onemogočiti ali prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku,
– odgovarjati za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, na lastnem ali tujem priključku, ki jo povzročijo,
– odgovarjati za škodo, povzročeno z drugim ravnanjem, ki pomeni kršitev določb tega odloka.
XI. POGOJI ZA NAČRTOVANJE POSEGOV V PROSTOR
(dostopnost do javne kanalizacije in priključka)
(1) Javna kanalizacija in kanalizacijski priključek morata biti vedno dostopna izvajalcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.
(2) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop, dovoliti prehod.
(dopustnost posega v javno kanalizacijo ali v varovani pas javne kanalizacije)
(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov ter lastniki ali uporabniki zemljišč, po katerih poteka javna kanalizacija in kanalizacijski priključki, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe priskrbeti podatke o poteku javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov in mnenje oziroma soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo in kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.
XII. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
– interna kanalizacija,
– kanalizacijski priključek,
– greznice,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki so v zasebni lasti.
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe in jih vzdržujejo na lastne stroške.
(3) Lastniki ali upravljavci iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov.
(4) Uporabniki so dolžni z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode.
XIII. VIR FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE TER SREDSTVA ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURE
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz komunalnega prispevka,
– iz proračuna občine,
– iz proračuna države,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
(vir financiranja ter način določitve cene storitev javne službe)
(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– iz sredstev proračuna občine in
– iz drugih virov v skladu s predpisi.
(2) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Pri oblikovanju cen storitev javne službe se upoštevajo standardi in ukrepi za opravljanje javne službe, kakor jih opredeljujejo zakon, podzakonski predpisi in ta odlok, načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje. Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3) V kalkulaciji cene storitve javne službe se lahko upoštevajo samo upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem javne službe. Pri presoji upravičenosti stroškov se upoštevajo podatki iz potrjenih dokumentov iz osmega odstavka 12. člena in petega odstavka 13. člena tega odloka, pri čemer mora izvajalec javne službe pri stroških materiala in storitev ravnati gospodarno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri določanju upravičenih stroškov dela pa se ne upoštevajo stroški dela, ki presegajo sistem nagrajevanja v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo. Stroški, ki niso opredeljeni z veljavno metodologijo o oblikovanju cen ali drugim predpisom, niso kalkulativni element cene storitev javne službe.
(4) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje te javne službe. Obseg in vrednost poslovno potrebnih sredstev izvajalec opredeli in predlaga občini v potrditev v okviru poslovnega načrta.
XIV. SUBVENCIONIRANJE CENE OMREŽNINE
Cena omrežnine se lahko subvencionira. Subvencije se določijo v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe. Občinski svet z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, določi tudi višino in vir subvencij.
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno 31. decembra.
(2) V primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin lahko na predlog izvajalca javne službe občinski svet s sklepom na podlagi tega odstavka določi drugačno obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora izvajalec takoj, ko zazna tveganje za pomembnejše povišanje stroškov storitev javne službe med poslovnim letom predložiti občini nov elaborat in začeti z ukrepi racionalizacije.
(1) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje izdela obračunski elaborat do 31. 3. tekočega leta in ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno opravljenih storitev.
(2) Če je razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na dejansko količino opravljenih storitev manjša od 10 %, se upošteva v elaboratu pri izračunu cene za prihodnje obračunsko obdobje.
(3) V primeru 10 % ali višje razlike med potrjeno ceno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja se ugotovljena razlika, v celoti poračuna v enkratnem znesku v prvih treh mesecih tekočega obračunskega obdobja, pri čemer se takoj prilagodi cena za tekoče obračunsko obdobje. Za postopke v zvezi z elaboratom ter potrditvijo ugotovljene razlike in cen se smiselno uporabijo pravila iz drugega odstavka 38. člena.
(4) Razlike iz prvega in drugega odstavka tega odstavka se ugotavljajo in poračunavajo na ravni posamezne storitve javne službe.
(5) O poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in obračunskimi cenami javne službe ter subvencijah odloča občinski svet.
(6) Poračun z vračilom subvencij občini se izvede, če je občina subvencijo plačala, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se celotna razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe.
(7) O poračunu ter načinu poračuna cen v primeru iz drugega odstavka 38. člena tega odloka odloči občinski svet pri določitvi obračunskega obdobja.
XV. NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE
(obračun storitev javne službe)
(1) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občini v tekočem letu najpozneje do 31. 3., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih standardih in metodologiji za oblikovanje cen. Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 20 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 20 dni od prejema le-teh.
(3) Občina mora o cenah na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena odločiti najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema elaborata. V primeru, da je zahtevana dopolnitev ali sprememba elaborata, začne teči ta rok naslednji dan po prejemu popolnega (dopolnjenega ali spremenjenega) elaborata.
(4) Pri pregledu elaborata občinska uprava upošteva potrjene dokumente osmega odstavka 12. člena in petega odstavka 13. člena tega odloka, primerjalno analizo izvajanja javne službe s primerljivimi izvajalci, analizo zunanjih neodvisnih strokovnih organizacij ali na drug strokovno utemeljen način presodi upravičenost stroškov.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 38. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi občinski svet.
(upravičenost izvajalca javne službe do povračila morebitne izgube iz naslova izvajanja javne službe)
(1) Izvajalec javne službe je upravičen do povračila morebitne izgube iz naslova izvajanja javne službe iz sredstev proračuna občine, če so kumulativno izpolnjeni pogoji:
– izvajalec je v skladu s predpisi pravočasno občini predložil pripravljeno predračunsko ceno za izvajanje javne službe, vključno s poročilom o izvedenih ukrepih racionalizacije poslovanja, izvedenih s ciljem zmanjševanja stroškov in njihovih rezultatih,
– predložena predračunska cena je bila s strani občine pregledana in potrjena in
– predložena predračunska cena ni bila potrjena s strani občinskega sveta.
(2) V primerih iz prvega odstavka tega člena je izvajalec upravičen do povračila tistega dela izgube, ki se nanaša na dejansko nastale stroške, ne pa tudi do povračila izgubljenega dobička oziroma donosa na vložena sredstva, za katerega izkazuje primanjkljaj v poslovanju.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan vsako tromesečje preveriti ustreznost oblikovane predračunske cene. Če izvajalec ob tem ugotovi, da je njegova predračunska cena oblikovana neustrezno, to pomeni odstopanje, ki je večje od 10 %, je dolžan izvesti analizo za ugotovitev razlogov za odstopanje in nemudoma izvesti ustrezne ukrepe za racionalizacijo poslovanja. V primeru neuspešnosti izvedenih ukrepov za racionalizacijo poslovanja je izvajalec javne službe dolžan izvesti postopek v skladu z drugim odstavkom 38. člena tega odloka.
(4) Če izvajalec ob koncu poslovnega leta ugotovi dobiček iz naslova izvajanja javne službe varstva okolja, ki ne dosega višine, potrebne za začetek postopka spreminjanja cene, je o tem dolžan obvestiti občino.
(oblikovanje cene storitev javne službe)
(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z določbami zakona in podzakonskih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter odloka, ki ureja gospodarsko javno službo.
(2) Izvajalec javne službe račun za storitve izstavlja mesečno in ločeno prikazuje omrežnino, stroške izvajanja storitev javne službe, stroške okoljske dajatve, račun pa mora vsebovati tudi druge elemente, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi.
(3) Uporabnik plačuje odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno pitno vodo. Podatke o porabljeni pitni vodi in druge potrebne podatke za obračun mora upravljavec vodovoda v roku 5 dni od opravljenih meritev porabe pitne vode, najmanj pa enkrat letno, posredovati izvajalcu.
(4) Če izvajalcu javne službe podatkov iz tretjega odstavka tega člena ne sporoči upravljavec vodovoda, jih mora v roku 15 dni od prejema poziva izvajalca uporabnik sam posredovati izvajalcu. Če uporabnik izvajalcu v prej določenem roku ne posreduje zahtevanih podatkov, se mu obračuna pavšalna količina 150 litrov vode na osebo na dan, po pridobitvi podatkov o dejanskih količinah pa se v roku 30 dni od prejema podatkov opravi obračun.
(dolžnost plačila storitev javne službe)
(1) Izvajalec javne službe izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku.
(2) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom vode na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(3) Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun v osmih dneh po prejemu računa ali položnice, najkasneje pa do zapadlosti računa. Izvajalec javne službe je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh.
(odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode)
(1) Za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se obračunava cena v m3 odvedene vode. Količina odvedene vode v m3 se izračuna na podlagi enoletne količine padavin, ki pade na tlorisno površino vseh streh in vseh utrjenih površin, s katerih se meteorna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi, upošteva se pa povprečje padavin v zadnjih petih letih, ki so izmerjene pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj. Posameznemu uporabniku se obračuna odvedena voda na podlagi ugotovljenih tlorisnih površin strehe na njegovih objektih in ostalih utrjenih površin na njegovem zemljišču, s katerih se meteorna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Za višino prihodkov iz obračunanega odvajanja in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se znižajo stroški in na ta način tudi cena odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode z javnih površin.
(3) Pri uporabnikih javne kanalizacije, pri katerih pri uporabi vode zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti nastaja industrijska odpadna voda, se ugotavlja enoto obremenitve onesnaženosti industrijske odpadne vode. Enota obremenitve onesnaženosti (v nadaljevanju EO) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode uporabnika in onesnaženostjo komunalne odpadne vode. Za vsakega prekomernega povzročitelja se za tekoče leto izračuna cena čiščenja kubičnega metra njegove industrijske odpadne vode na osnovi porabe vode za preteklo koledarsko leto in cene čiščenja na osnovi enot obremenitve EO, dobljene iz predloženega monitoringa za preteklo koledarsko leto ali rezultatov analiz odvzetega vzorca.
(4) Število EO se določi po interni metodologiji na podlagi podatkov o obremenjenosti odpadne vode iz obratovalnega monitoringa.
(5) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo čiščenje industrijske odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo čiščenje industrijske odpadne vode v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.
(6) Industrijski uporabnik, ki dnevno proizvede več kot 5 m3 industrijske odpadne vode, ali ko ta vsebuje nevarne snovi, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, dolžan urediti stalno merilno mesto za odvzem vzorcev industrijske odpadne vode. Merilno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Ureditev in vzdrževanje stalnega merilnega mesta zagotovi investitor, lastnik ali upravljavec naprave ali objekta.
(oblikovanje cene za prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav)
(1) Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba upoštevati veljavne predpise in standarde za to področje. Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z vsoto obremenitev vanjo stekajočih se komunalnih odpadnih vod iz priključenih objektov. V MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo.
(2) Za izračun predračunske lastne cene prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa "MKČN" se upoštevajo kalkulativni elementi kot so skupni volumen blata v m3, število potrebnih odvozov, skupni čas odvozov, skupni čas praznjenja greznic in MKČN, čas izpusta na KČN, delo ob črpanju in praznjenju, delo in stroški ob izvajanju monitoringa MKČN ter stroški čiščenja blata na komunalni čistilni napravi. Cena v EUR/m3 se določi po naslednji formuli:
CENA = | LETNI STROŠKI (ODVOZA BLATA+ MONITORINGA MKČN + ČIŠČENJA BLATA) |
SKUPNA LETNA KOLIČINA PRODANE VODE |
(1) Z globo 1500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– v javno kanalizacijo odvede odpadne vode, ki ne ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda (prvi odstavek 29. člena),
– v javno kanalizacijo izpusti vsebino greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij (drugi odstavek 29. člena),
– izpušča ali odvaja odpadno komunalno vodo, vsebino greznic, gnojišč, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij v okolje (drugi odstavek 29. člena),
– odvaja odpadne vode neposredno v podzemne vode, celinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode ali kopalne vode (drugi odstavek 29. člena),
– odvaja komunalno in industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh v greznico ali jo v njej obdeluje (drugi odstavek 29. člena),
– odvaja industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo (drugi odstavek 29. člena),
– ne uredi kontrolnega merilnega mesta na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji, določenimi v soglasju za priključitev, ali ne kontrolira sestave odpadne industrijske vode ali rezultatov ne dostavi izvajalcu javne službe ali ne poroča v skladu s predpisi o monitoringu za industrijsko odpadno vodo (drugi odstavek 30. člena),
– ne omogoči izvajalcu javne službe vpogleda v rezultate in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, ali zapise trajnih meritev, ali predpisane evidence in podatke, predvidene v dokumentih uporabnika (tretji odstavek 30. člena),
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno kanalizacijo redči z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti (31. člen),
– brez soglasja izvajalca javne službe karkoli postavi ali zgradi na javni kanalizaciji ali kanalizacijskem priključku (prvi odstavek 32. člena),
– si pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka 33. člena pri izvajalcu javne službe ne priskrbi podatkov o poteku javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ali mnenja oziroma soglasja s pogoji za izvedbo del ali ga o pričetku del pisno ne obvesti (drugi odstavek 33. člena).
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
(1) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe ali v neskladju z izdanim mnenjem oziroma soglasjem (31. člen),
– dovoli priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe (31. člen),
– zgraditi objekt ali naprave interne kanalizacije ali kanalizacijski priključek v nasprotju s tehnično dokumentacijo in izdanim mnenjem oziroma soglasjem izvajalca javne službe (31. člen),
– izvajalcu javne službe ne omogoči pregleda stanja priključka na javno kanalizacijo ali stalnega dostopa in nadzora nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom (31. člen),
– ne zagotovi vodotesnosti kanalizacijskega priključka ali interne kanalizacije (31. člen),
– ne omogoči dostopa za izvedbo praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (31. člen),
– oteži, onemogoči ali prekine odvoda odpadne vode drugemu uporabniku (31. člen),
– izvajalcu javne službe ne omogoči dostopa do javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka (prvi odstavek 32. člena).
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode)
Storitve javne službe iz 9. točke prvega odstavka 7. člena tega odloka se začnejo izvajati s 1. 1. 2021.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 40/09, 54/10, 87/11, 104/11).
Št. 007-15/2019
Brežice, dne 11. novembra 2019
