Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 9. seji dne 18. 11. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja zaporov in pripadajočih upravnih, izobraževalnih, storitvenih, industrijskih (samo delavnice) in drugih objektov za potrebe prestajanja kazni zapora.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del z mejo območja OPPN | M 1:5000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:1000 |
3.3 | Površine, namenjene javnemu dobru | M 1:1000 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza) | M 1:1000 |
4.2 | Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza) | M 1:1000 |
4.3 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:1000 |
4.4 | Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (1. faza) | M 1:1000 |
4.5 | Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (2. faza) | M 1:1000 |
4.6 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. okoljsko poročilo,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
7. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana, pod številko projekta 8259 v mesecu oktobru 2019.
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP): SO-2177 in dele EUP SO-1672, SO-2715, SO-2434 in SO-2435.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 1773 Dobrunje: 901/2, 963/3, 970/2, 977/2, 1840/7, 1840/9 in 1840/10 ter dele naslednjih parcel v katastrski občini 1773 Dobrunje: 865/5, 870/1, 870/2, 874/1, 874/2, 876/1, 876/2, 879, 880, 894, 921/2, 924/2, 963/16, 980/2, 993/2, 998/2, 1116/2, 1116/3, 1119/2, 1120/3, 1123/3, 1124/3, 1126/3, 1128/2, 1129/2, 1840/1, 1840/8, 1840/12, 1840/13, 1840/14, 1842/1, 1859/3, 1947/3.
(3) Površina območja OPPN znaša 49.673 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na 5 prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji zaporov in pripadajočih upravnih, izobraževalnih, storitvenih, industrijskih (samo delavnice) in drugih objektov za potrebe prestajanja kazni zapora (stavbe za nastanitev policistov),
– PE2 – površine, namenjene ureditvi zelenih površin in rezervatu za bodočo širitev AC,
– PE3 – površine, namenjene ureditvi zelenih površin,
– C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– C2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN leži v vzhodnem delu Ljubljana, v funkcionalni enoti Sostro, v Dobrunjah. Območje OPPN leži neposredno ob vzhodni avtocesti (A1) (v nadaljnjem besedilu: AC), ob njenem priključku Ljubljana–Bizovik in obsega nepozidano območje, ki ga na južni strani omejuje Litijska cesta, na zahodni AC, na severu in vzhodu pa kmetijske površine.
(2) Območje OPPN se priključuje na Litijsko cesto z novim priključkom, ki je predviden na jugovzhodni strani območja. Na priključek se navezuje interna dostopna cesta, ki napaja območje OPPN. Na vzhodnem delu območja OPPN je predvidena pešpot v smeri sever – jug, na severnem delu območja pa je predvidena navezava Trpinčeve ulice po trasi nekdanje Trpinčeve ulice (zahodno od ulice Novo naselje) do kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo severno od območja OPPN. Obe poti sta pomembni tudi v širšem merilu, saj predstavljata navezavo širšega območja do reke Ljubljanice, severno od območja OPPN.
(3) Najbližji obstoječi postajališči javnega linijskega prevoza potnikov sta na Litijski cesti (postajališče Dobrunje), neposredno ob južni meji območja OPPN. Peš dostop in dostop za kolesarje poteka po Litijski cesti, na kateri so urejene obojestranske kolesarske steze in hodniki za pešce. V okviru ureditve OPPN je v območju predvidena prestavitev obstoječega postajališča javnega linijskega prevoza potnikov.
(4) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovano stavbo, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na obstoječa in nova vodovodna, kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve se izven območja OPPN poveže elektroenergetsko omrežje s transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: RTP) Papirnica Vevče.
(5) Izven območja OPPN potekajo objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN, po naslednjih parcelah v katastrski občini 1773 Dobrunje: 1838/1, 1838/2, 1840/1, 1840/2, 1840/4 in po naslednjih parcelah v katastrski občini 1770 Kašelj: 2521, 2526, 2539, 2540/1, 2540/3.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zapori, stavbe za nastanitev policistov,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi),
– 31110 Nasipi,
– 31120 Izkopi in odkopi,
– 31140 Utrjene brežine.
(2) V prostorski enoti PE1 so dopustni tudi zaporom pripadajoči upravni, izobraževalni, storitveni, industrijski (samo delavnice) in drugi objekti za potrebe prestajanja kazni zapora.
(3) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine – do začetka gradnje oziroma širitve AC.
(4) V prostorski enoti PE3 ni dopustnih objektov in dejavnosti.
Prostorska enota je namenjena zelenemu pasu z zaščitno funkcijo.
(5) V prostorski enoti C1 so dopustni naslednji objekti:
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste),
– 21112 Regionalne ceste,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(6) V prostorski enoti C2 so dopustni naslednji objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(7) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi objekti, vodi in naprave za komunalno urejanje ter naslednji objekti oziroma posegi v prostor:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje in oporni zidovi,
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Na območju je predviden nov kompleks Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ZPKZ) s pripadajočimi objekti za potrebe prestajanja kazni zapora. Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot PE1, PE2, PE3, C1in C2.
(2) Prostorska enota PE1:
– v osrednjem delu prostorske enote je znotraj varovalnega perimetra predvidena gradnja ZPKZ (stavba A), ki ga sestavljajo vhodni del (A1), nastanitveni prostori zaprtega oddelka in pripora (A2) ter delavnice (A3),
– na južnem delu prostorske enote so zunaj varovalnega perimetra predvidene stavbi odprtega oddelka ZPKZ (stavba B1 in manjša stavba oziroma paviljon za obiske – B2) in izobraževalni center (stavba C),
– na severnem delu stavbe A oziroma na južnem delu velikega športnega igrišča je predvidena stavba za nadzor zapornikov (stavba D),
– na vzhodni strani prostorske enote poteka pešpot v širini 1,80 m, ki omogoča dostop obiskovalcem do ZPKZ, prehod območja OPPN v smeri sever – jug ter povezavo do dostopne ceste za sosednje območje na severni strani OPPN,
– v prostorski enoti poteka dostopna cesta za območje OPPN, ki se priključuje na Litijsko cesto,
– potek dostopne ceste se nadaljuje tudi v območje znotraj varovalnega perimetra in zagotavlja dostop do stavbe A,
– parkiranje je urejeno na terenu (vzhodno od A1 so predvidene parkirne površine za potrebe zaposlenih v ZPKZ), vzhodno od stavbe C ter severno od stavb B1, B2 in C,
– na severnem delu prostorske enote je znotraj varovalnega perimetra predvideno veliko športno igrišče z zelenimi površinami, prav tako je ob stavbi B1 predvideno športno igrišče,
– na severozahodnem in zahodnem delu prostorske enote so predvidene zelene površine,
– v stavbi A mora biti v notranjosti urejenih več atrijev, v katerih so urejene zelene površine,
– na južni strani območja je urejen uvoz v območje,
– vzdolž celotnega poteka varovalnega perimetra, med osrednjo in zunanjo varovalno ograjo, poteka obvozna pot, ki služi tudi kot pot za intervencijska vozila,
– osrednja varovalna ograja mora zagotavljati akustično oviro med AC in osrednjim kompleksom ZPKZ ter na ta način zagotavljati mirno notranjost območja,
– stavbi B1 in C na južnem delu prostorske enote morata zagotavljati akustično oviro med AC, Litijsko cesto in mirno notranjostjo območja.
(3) Prostorska enota PE2:
– območje prostorske enote je rezervat, namenjen bodoči širitvi AC in se do izvedbe priključka Ljubljana–Bizovik uredi kot zelenica.
(4) Prostorska enota PE3:
– območje prostorske enote je namenjeno ureditvi zelenih površin.
(5) Prostorska enota C1:
– prostorska enota C1 je namenjena rekonstrukciji in širitvi Litijske ceste, ureditvi novega priključka za območje OPPN ter rekonstrukciji obstoječega priključka ulice Novo naselje,
– v 1. fazi se Litijska cesta uredi z dvosmernim dvopasovnim voziščem, pasom za leve zavijalce z zahodne smeri, postajališčem javnega linijskega prevoza potnikov na zahodni strani, obojestranskimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ter ureditvijo severnega roba ceste za potrebe priključevanja območja OPPN na javno prometno omrežje,
– v 2. fazi se ob širitvi AC Litijska cesta uredi z dvosmernim štiripasovnim voziščem, ki se proti vzhodu zoži v dvopasovno vozišče, pasom za leve zavijalce z zahodne smeri, obojestranskimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ter ureditvijo severnega roba ceste za potrebe priključevanja območja OPPN na javno prometno omrežje; postajališče javnega linijskega prevoza potnikov se prestavi na vzhodno stran od uvoza v območje OPPN.
(6) Prostorska enota C2:
– v prostorski enoti poteka javna pot za pešce in kolesarje, po kateri je dopusten tudi dostop do kmetijskih zemljišč na severni strani OPPN. Javna pot za pešce in kolesarje z dopustnim dovozom do kmetijskih zemljišč se na vzhodu navezuje na Trpinčevo ulico, na zahodu pa na predvideno javno pot za pešce in kolesarje ob vzhodnem robu AC.
(7) Dopustno je trajno reliefno preoblikovanje terena z nasipi, izkopi in odkopi ter utrjenimi brežinami.
(8) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza)« in št. 4.2 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza)«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dopustno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: rezervoar za vodo, bazen za gašenje požara,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice, sanitarije,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo obračališče, kolesarska pot, pešpot,
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje,
– 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 31110 Nasipi,
– 31120 Izkopi in odkopi,
– 31140 Utrjene brežine,
– 32110 Ekološki otoki,
– 32120 Urbana oprema,
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo objekti za oglaševanje za lastne potrebe, od teh le napisi, izveski in svetlobni napisi,
– 32140 Spominska obeležja,
– 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja: objekti in naprave za monitoringa stanja okolja.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo. Ograjo je dopustno postaviti na parcelno mejo.
(3) Na območju OPPN je dopustna postavitev enotno oblikovane mikrourbane opreme: klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa, informacijske table. Prostor s stojali za kolesa mora biti osvetljen in nadkrit.
(4) Na prometnih površinah, ki niso javne in niso javno dostopne, je dopustno postaviti opremo za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki).
(5) Na parkirišču je dopustno postaviti opremo za napajanje vozil na električni pogon.
(6) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih in komunalnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(7) Dopustni so tudi drugi enostavni in nezahtevni objekti za potrebe delovanja zaporov.
(pogoji za oblikovanje objektov)
Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE1 so:
– znotraj prostorske enote PE1 morajo biti vse načrtovane stavbe oblikovno ter glede izbora materialov in barv oblikovane skladno,
– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali, v liniji fasade je dopustna tudi instalacija fotonapetostnih sistemov,
– programsko raznoliki sklopi morajo biti razvidni v različnem pristopu oblikovanja fasadnih delov,
– strehe stavb so lahko ravne ali pod naklonom do 30º,
– strehe je dopustno nameniti instalaciji fotonapetostnih sistemov,
– klimatske naprave in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte,
– nadstreški lahko presegajo gabarit objekta največ za 3,00 m,
– južna in zahodna fasada stavb B1, B2 in C morata biti čim bolj strukturirani ali izvedeni z zvočno absorpcijskimi materiali,
– za zaščito pred hrupom z AC je pred južno in zahodno fasado stavb B1 in C dopustna steklena protihrupna ograja, oblikovana kot fasadna opna, ki je lahko oddaljena največ 1,00 m od najbolj izpostavljenih delov fasade.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Za zunanjo ureditev v prostorski enoti PE1 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
(2) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti PE1 so:
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti utrjene ali tlakovane in opremljene z mikrourbano opremo ter primerno osvetljene,
– vse ureditve morajo omogočati dostope funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti enotno oblikovani,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti velika najmanj 3,00 m²,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m.
– na parceli, namenjeni gradnji stavb, je treba zagotoviti najmanj 20 % površin zelenih, na raščenem terenu, ki so vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije,
– na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m² neto površine (brez svetlobnikov, strojnic, dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho in pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz njih, ter drugih objektov na strehi), je treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa, delovnega procesa ali varnostnih zahtev oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča,
– višinske razlike med posameznimi površinami morajo biti v čim večji meri urejene z ozelenjenimi brežinami; v manjši meri so dopustni oporni zidovi višine do 2,00 m,
– prikaz dreves v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza)« in št. 4.2 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza)« je zgolj informativen, pozicije in število dreves se določi v projektni dokumentaciji,
– ograjo je dopustno postavljati do meje parcele, na kateri se gradi; če se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti,
– nadstrešnice na lokacijah za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov ter nadstrešnice za kolesa morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovani.
(3) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti C1 so:
– prometne ureditve morajo biti oblikovane tako, da se zagotavlja varnost vseh udeležencev v prometu in da se povečuje atraktivnost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi,
– vodenje pešcev in kolesarjev mora biti urejeno varno, prepoznavno, enostavno in udobno.
(4) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorski enoti C2 so:
– prometne ureditve morajo biti oblikovane tako, da se zagotavlja varnost vseh udeležencev v prometu.
(5) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza)« in št. 4.2 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza)«.
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, brez napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi in uvozi.
(2) Prostorska enota PE1:
a) | stavba A, stavba z nepravilno geometrijsko obliko, sestavljena iz treh delov: | |
– A1, z nepravilno geometrijsko obliko: |
| – dolžina: | 129 m |
| – širina: | 22 m |
| – širina (ob vhodu): | 32 m |
– A2, z nepravilno geometrijsko obliko: |
| – dolžina: | 157 m |
| – širina: | 72 m |
– A3: |
| – dolžina: | 130 m |
| – širina: | 11 m |
b) | stavba B1, stavba z nepravilno geometrijsko obliko: | |
| – dolžina: | 36 m |
| – širina: | 32 m |
c) | stavba B2: | |
| – dolžina: | 14 m |
| – širina: | 6 m |
č) | stavba C: | |
| – dolžina: | 50 m |
| – širina: | 17 m |
d) | stavba D: | |
| – dolžina: | 5 m |
| – širina: | 4 m |
e) | varovalni perimeter z nepravilno geometrijsko obliko: | |
| – zunanja varovalna ograja: | 822 m |
| – osrednja varovalna ograja: | 678 m |
| – notranja varovalna ograja: | 648 m |
(3) Največje dopustne dimenzije tlorisnih gabaritov nadzemnih in podzemnih etaž stavb na območju OPPN so določene kot:
– tlorisne dimenzije nadzemnih etaž z gradbenimi mejami (GM),
– tlorisne dimenzije podzemnih etaž z gradbenimi mejami kleti (GMK),
pod pogojem, da se ob tem upošteva tudi pogoj glede največje zmogljivosti območja, določen v 44. členu tega odloka in pogoje glede zagotavljanja zelenih površin, določene v 12. členu tega odloka.
(4) Gradbena meja (GM) je linija, ki je nadzemne etaže novo zgrajenih stavb ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so odmaknjene od nje v notranjost. Gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo zgrajene stavbe v nivoju kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali so odmaknjene od nje v notranjost. GMK lahko presegajo zasilni izhodi iz zaklonišča.
(5) Lega in tlorisne dimenzije GM in GMK so s koordinatami za zakoličbo določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«. Tlorisne dimenzije stavb so prikazane v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza)« in št. 4.2 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza)«. Prikaz predvidenih stavb v grafičnih načrtih je zgolj informativen, pozicije stavb se določi v projektni dokumentaciji.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) V območju OPPN je dopustno tako število podzemnih etaž, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnost sosednjih objektov.
(2) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali venca stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
(3) Etažnost stavb A, B1, B2, C in D v prostorski enoti PE1 nad terenom je do P+4.
(4) Višina stavb (h) A, B1, B2, C in D v prostorski enoti PE1 je do 16 m.
(5) Višina ograj varovalnega perimetra:
– višina notranje varovalne ograje je | do 5 m |
– višina osrednje varovalne ograje je | do 6 m |
– višina zunanje varovalne ograje je | od 2 do 5 m |
(6) Dopustna višina za enostavne in nezahtevne objekte, merjeno od kote zunanje ureditve je največ 3 m.
(7) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote pritličja stavb v prostorski enoti PE1:
| – stavba A: | kota pritličja: 283,90 m n. v. |
| – stavbi B1 in B2: | kota pritličja: 284,40 m n. v. |
| – stavba C: | kota pritličja: 284,40 m n. v. |
(2) Višinske kote terena v prostorskih enotah so:
a) | PE1: | |
| – vhod v A1: | kota terena: 283,90 m n. v. |
| – parkirišče ob severovzhodnem delu A1: | kota terena: 281,60 m n. v. |
| – stavbi B1 in B2: | kota terena: 284,40 m n. v. |
| – stavba C: | kota terena: 284,40 m n. v. |
| – športno igrišče: | kota terena: 282,40 m n. v. |
| – zelene površine na severozahodnem delu OPPN: | kota terena: 279,00 m n. v. |
b) | PE2: | kota terena: 284,20 m n. v. |
c) | PE3: | kota terena: 279,00 m n. v. |
č) | C1: | |
| – na zahodnem delu: | kota terena: 283,90 m n. v. |
| – na vzhodnem delu: | kota terena: 283,40 m n. v. |
d) | C2: | |
| – na severozahodnem delu OPPN: | kota terena: 279,00 m n. v. |
| – na severnem delu OPPN: | kota terena: 280,60 m n. v. |
| – na severovzhodnem delu OPPN: | kota terena: 281,40 m n. v. |
(3) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na parkirne površine, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Zunanja ureditev je prilagojena kotam pritličij stavb in višinskim potekom obodnih cest.
(4) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«, št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (1. faza)« in št. 4.5 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (2. faza)«.
(1) Bruto tlorisna površina (v nadaljnjem besedilu: BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
(2) Zmogljivost prostorskih enot:
1. | površina prostorske enote PE1: | 43.198 m² |
a) | stavba A: | |
– A1: | | |
| – BTP nad terenom | 6.150 m² |
| – BTP pod terenom | 2.510 m² |
– A2: | | |
| – BTP nad terenom | 11.460 m² |
| – A3: | |
| – BTP nad terenom | 1.800 m² |
b) | stavba B1: | |
| – BTP nad terenom | 2.210 m² |
c) | stavba B2: | |
| – BTP nad terenom | 90 m² |
č) | stavba C: | |
| – BTP nad terenom | 2.590 m² |
d) | stavba D: | |
| – BTP nad terenom | 50 m² |
2. | površina prostorske enote PE2: | 420 m² |
3. | površina prostorske enote PE3: | 915 m² |
4. | površina prostorske enote C1: | 3.476 m² |
5. | površina prostorske enote C2: | 1.688 m² |
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji stavb ter ureditvam zelenih in prometnih površin:
1. prostorska enota PE1:
– P1: parcela, namenjena gradnji stavb A, B1, B2, C in D s pripadajočimi ureditvami, ki obsega dele parcel 963/16, 963/3, 970/2 in 1859/3 v katastrski občini 1773 Dobrunje. Površina P1 meri 43.198 m²,
2. prostorska enota PE2:
– P2: parcela, namenjena rezervatu za širitev AC, ki obsega dela parcel 963/16 in 963/3 v katastrski občini 1773 Dobrunje. Površina P2 meri 420 m²,
3. prostorska enota PE3:
– P3: parcela, namenjena ureditvi zelenih površin, ki obsega dele parcel 963/16, 977/2, 980/2, 993/2, 998/2, 1842/1, 1859/3 in 1947/3 v katastrski občini 1773 Dobrunje. Površina P3 meri 915 m²,
4. prostorska enota C1:
– C1/1: parcela, namenjena rekonstrukciji in širitvi Litijske ceste, ki obsega parceli 1840/7 in 1840/9 in dele parcel 865/5, 870/2, 874/2, 876/2, 879, 901/2, 921/2, 924/2, 963/16, 1116/2, 1116/3, 1119/2, 1120/3, 1123/3, 1124/3, 1126/3, 1128/2, 1129/2, 1840/1, 1840/8, 1840/12, 1840/13 in 1840/14 v katastrski občini 1773 Dobrunje. Površina C1/1 meri 3.230 m²,
– C1/2: parcela, namenjena rekonstrukciji in širitvi Litijske ceste, ki obsega parcelo 1840/10 in dele parcel 1116/3, 1119/2, 1120/3, 1123/3, 1124/3, 1126/3, 1128/2, 1129/2, 1840/1, 1840/8 in 1840/14 v katastrski občini 1773 Dobrunje. Površina C1/2 meri 247 m²,
5. prostorska enota C2:
– C2: parcela, namenjena ureditvi dostopne ceste na severu OPPN in ureditvi zelenih površin ob dostopni cesti na severu OPPN, ki obsega dele parcel 870/1, 874/1, 874/2, 876/1, 876/2, 879, 880, 894, 963/3, 963/16, 970/2, 977/2, 1842/1 in 1859/3 v katastrski občini 1773 Dobrunje. Površina C2 meri 1.688 m².
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene gradnji, z oznakami C1/1, C1/2 in C2.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 5.158 m².
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Novogradnje so razdeljene v pet etap:
– etapa 1: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE1,
– etapa 2: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti C1:
– etapa 2a – 1. faza ureditve C1,
– etapa 2b – 2. faza ureditve C1,
– etapa 3: gradnja poti za pešce in kolesarje v prostorski enoti C2 z dopustnim dovozom do kmetijskih zemljišč:
– etapa 3a – 1. faza ureditve C2: ureditev poti v dolžini cca. 260 m od navezave na Trpinčevo ulico / ulico Novo naselje, s širino od 2,90 m do 3,00 m,
– etapa 3b – 2. faza ureditve C2: razširitev poti na širino 3,50 m in podaljšanje poti do zahodnega roba območja OPPN,
– etapa 4: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2,
– etapa 5: gradnja objektov in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3.
(2) Pred ali sočasno z gradnjo stavb v območju prostorske enote PE1 morata biti izvedeni etapi 2a in 3a.
(3) Etapa 3a mora biti izvedena pred ukinitvijo obstoječega dovoza z Litijske ceste kot dostopa do obdelovalnih površin severno od območja OPPN. V času gradnje objektov in pripadajočih ureditev v PE1 se lahko nadomestni dostop do kmetijskih zemljišč uredi tudi preko PE1.
(4) Do začetka gradnje AC so v območju prostorske enote PE2 dovoljene začasne ureditve, kot npr. ureditev zelenih površin in postavitev urbane opreme.
(5) Etape 3, 4 in 5 se lahko izvajajo hkrati z etapo 1 ali kasnejšimi etapami. Med seboj se lahko izvajajo časovno neodvisno.
(6) Znotraj etape 1 se uporabna dovoljenja lahko pridobivajo etapno: podetape lahko obsegajo posamezen objekt ali del objekta s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, sorazmernim številom parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) in zunanjo ureditvijo, tako da tvorijo tehnično, tehnološko in funkcionalno celoto. Pred gradnjo stavb v območju posamezne prostorske enote ali sočasno z njo mora biti izvedena dovozna pot za stavbe s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je treba (najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del) ob odkritju arheološke ostaline najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podzemne vode)
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(2) Na obravnavanem območju se nivo podzemne vode giblje približno 7,00 m pod koto obstoječega terena na 272,00 m n. v. Najnižja kota terena v območju OPPN znaša 279,00 m n. v.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.
(4) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Treba je predvideti ponikanje ali predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo ali površinske odvodnike. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Za preprečitev izlitja morebitnih nevarnih snovi je treba zagotoviti vodotesnost konstrukcijskega dela stavbe, kjer se snovi nahajajo: skladiščijo oziroma uporabljajo. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo in obratovanjem pretakale, skladiščile oziroma uporabljale nevarne snovi (npr. skladišča, delavnice), njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja, maziva, pesticidi, gnojila za vrtičke), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
(6) V smislu zadrževalnega sistema – lovilne sklede morajo biti urejene tudi garaže, zlasti podzemne. Najnižja podzemna etaža mora biti brez odtokov, neprepustna za vodo in druge snovi, ki se lahko v njej nahajajo.
(7) Padavinske vode z območja OPPN se lahko ponovno uporabijo. Odpadne padavinske vode in zaledne vode, ki ne gredo v ponovno uporabo, je treba ponikati na območju OPPN.
(8) Meteorna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC.
(9) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(10) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, je možna, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(11) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je potrebno preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(12) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(13) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(14) Odvajanje odpadnih padavinskih vod s cestnih, manipulativnih, intervencijskih površin in površin mirujočega prometa mora biti speljano preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.
(15) Vse cestne, manipulativne, intervencijske površine in površine mirujočega prometa oziroma parkirišča morajo biti utrjeni, neprepustni za vodo in nevarne snovi (npr. goriva, maziva, olja).
(16) Na območju OPPN se z enim piezometrom gorvodno in z dvema piezometroma dolvodno zagotovi izvajanje občasnih meritev parametrov onesnaženosti podzemne vode, da se zagotovi spremljanje vplivov izvedbe OPPN na kakovost podzemne vode.
(17) Za vsako rabo vodnega vira (podzemna voda, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami Zakona o vodah.
(18) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z Zakonom o vodah pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za poseg odvajanja odpadnih voda.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času gradnje je treba upoštevati predpis, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč.
(1) Zaradi neposredne izpostavljenosti hrupu iz AC je treba na zasteklitvah v JZ delu stavbe A2 zagotoviti večjo zvočno izolativnost oken (R'w ≥ 36 dB).
(2) Ustrezne vrednosti hrupa v varovanih prostorih objekta B1 in v objektu B2 se zagotovi z ustrezno zvočno izolativnostjo oken in fasadnih elementov (R'w ≥ 36 dB).
(3) Zvočno zaščito stavbe C in varovanih prostorov se zagotavlja:
– z načrtovanjem oken brez možnosti odpiranja, ustreznim prezračevanjem ter zvočno izolativnostjo oken in fasadnih elementov (R'w ≥ 36 dB) ali
– s premikom objekta v mirnejše območje proti severu v okviru dopustne gradbene meje ali
– s premikom varovanih prostorov v severni, mirnejši del objekta.
(4) V okviru OPPN je predviden sklop ureditev, ki se v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, uvršča med posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna. Vse izbrane rešitve, ki bi lahko vplivale na spremembo ocenjene obremenitve objektov ter zunanjih zelenih in športnih površin s hrupom (npr. premiki objektov, višina zidu), je treba najkasneje v fazi izvedbe presoje vplivov na okolje še enkrat preveriti z vidika predvidenih obremenitev s hrupom.
(5) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati elaborat zaščite pred hrupom v stavbah in zagotoviti ustrezno zvočno izolativnost fasadnih elementov skladno z veljavnimi predpisi.
(6) Na območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi med obratovanjem povzročale povečano obremenitev okolja s hrupom. Na območju OPPN bodo glavni viri hrupa klimatske in prezračevalne naprave ter kurilnica, dodatno obremenitev bodo povzročali tudi promet na območju OPPN in parkirišča, ki bodo predvidoma locirana na južnem delu OPPN ob Litijski cesti. V izvedbeni projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, kurilnih in prezračevalnih naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na območju OPPN in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori v okolici ne bo presegala mejnih vrednosti kazalcev hrupa. Fasade predvidenih objektov, ki bodo orientirane proti bližnjim obstoječim stanovanjskim objektom in bi lahko delovale kot odbojne površine za hrup, morajo biti izvedene v zvočno absorpcijski izvedbi. Vplivi obratovanja predvidenih ureditev zaradi povzročanja dodatnega hrupa se podrobneje preverijo v okviru presoje vplivov na okolje za predviden poseg v okolje.
(7) Območje OPPN bo med gradnjo objektov predstavljalo vir hrupa. V času gradnje je zato treba zagotavljati izvajanje ukrepov, ki so za gradbišče kot vir hrupa, zahtevani s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni. Za obratovanje gradbišča se skladnost obremenitve okolja s hrupom ugotavlja na podlagi ocene obremenjenosti okolja s hrupom v postopku presoje vplivov na okolje.
(8) Vsi dodatni ukrepi varstva pred hrupom in zaščita pred morebitnimi drugimi vplivi za objekte in njegove funkcionalne površine, ki so posledica obratovanja AC, so obveznost investitorjev novih ureditev in objektov.
(ravnanje z odpadki v času gradnje)
(1) Območje OPPN se nahaja na lokaciji nekdanje gramoznice, kamor so se po prenehanju rabe gramoza odlagali različni odpadki. Na območju OPPN je zato prisotno umetno nasutje globine 9–12 m, ki sestoji iz heterogenega grušča različnih kamenin, gline, humusa, različnih gradbenih odpadkov in v manjši meri drugih odpadkov. Kemijske analize nasutja so na nekaterih vzorčnih mestih pokazale prekomerno onesnaženost tal s težkimi kovinami in mineralnimi olji glede na predpis, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednostih nevarnih snovi v tleh. Med urejanjem območja in gradnjo objektov bodo nastali zemeljski izkopi, ki predstavljajo gradbeni odpadek. Rezultati kemijskih analiz vzorcev zemljine iz obravnavanega območja so v okviru ocene zemljine kot odpadka pokazali, da zemeljski izkop iz obravnavanega območja ne bo nevaren odpadek.
(2) Na območju OPPN se v čim večji meri predvidi obdelava ter po potrebi remediacija zemeljskih izkopov in njihova uporaba na lokaciji nastanka. V odvisnosti od volumna zemeljskih izkopov in stopnje onesnaženosti, je treba pri ravnanju z zemeljskimi izkopi upoštevati predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, oziroma predpis, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. Če je glede na volumen zemeljskega izkopa in stopnjo onesnaženosti to potrebno, mora investitor za izvajanje obdelave zemeljskega izkopa pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke. Če se obdelava zemeljskega izkopa izvaja s premično napravo, je treba pri tem upoštevati predpis, ki ureja obdelavo odpadkov v premičnih napravah. Investitor mora v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti tudi načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Uporaba obdelanega zemeljskega izkopa za zapolnjevanje gradbenih jam ali jarkov v tleh ali pri gradnji nasipov ali nosilnih slojev za ceste ali temeljev drugih objektov ali za nadomestitev prvotnih tal zaradi katerega koli drugega razloga ter za gradbeni material, ki se uporablja za izdelavo utrjenih cestnih ali drugih nepokritih površin, se v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, šteje za vnos v tla kot polnilo pri gradnji objektov. Rezultati analiz večine vzorcev (4 od 5) zemljine iz območja OPPN nakazujejo možnost uporabe izkopa kot polnila pri gradnji objektov.
(4) Do izvedbe presoje vplivov na okolje za poseg (predvidene ureditve v sklopu OPPN) se na območjih, kjer so predvideni zemeljski izkopi, izvede natančnejše analize sestave in kemijskega onesnaženja nasutja, tako da bo možno v sklopu presoje vplivov na okolje podrobneje oceniti možnost uporabe izkopov na območju za posamezen namen in določiti obseg morebiti potrebne remediacije izkopanega materiala.
(5) Za tisto količino zemeljskega izkopa, ki se namerava uporabiti kot polnilo pri gradnji objektov, je treba pred samo uporabo izvesti oceno primernosti predelanega gradbenega materiala kot polnila pri gradnji objektov.
(6) V primeru, da se s podrobnejšimi analizami nasutja, ki bodo izvedene do začetka presoje vplivov na okolje, izkaže, da je onesnaženost zemeljskega izkopa takšna, da je le-ta postal nevaren odpadek, je z njim treba ravnati v skladu z določbami Uredbe o odpadkih.
(7) V okviru presoje vplivov na okolje se pripravi načrt ravnanja z odpadki, v katerem se določijo podrobnosti načina in obsega obdelave izkopanega zemeljskega materiala, lokacija in način skladiščenja, potek obdelave in morebitne remediacije, organizacija obdelave na gradbišču, uporaba in razmestitev opreme, način uporabe obdelanega zemeljskega izkopa in ravnanje s preostanki odpadkov. Ocenijo se vplivi teh dejavnosti na okolje in predvidijo omilitveni ukrepi.
(8) Če zaradi tehničnih ali drugih omejitev dela zemeljskega izkopa ne bo mogoče uporabiti na območju OPPN, ga je treba odpeljati in odložiti v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana). Za zemeljski izkop, ki bo odložen na odlagališču, je treba izdelati oceno odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. Za vsakih 1.000 m3 zemeljskega izkopa, ki bo odložen na odlagališču, je treba na podlagi vzorčenja izvesti kemično analizo. Zemeljski izkop, ki se ga odpelje na odlagališče, ne sme presegati prostornine 12.000 m3.
(ravnanje z odpadki v času obratovanja)
(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.
(2) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(3) Zbirno in prevzemno mesto za zbiranje odpadkov je urejeno na južni strani varovalnega perimetra.
(4) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza)«, 4.2 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza)«, št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (1. faza)« in št. 4.5 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (2. faza)«.
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin je treba upoštevati omejitve osvetljevanja varovanih prostorov v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu, razen v primeru specifičnih varnostnih zahtev zaporov.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi,
– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu, ki ureja zasnovo požarne varnosti. Izpolnjevanje bistvenih zahtev za varstvo pred požarom je treba dokazati:
– za požarno manj zahtevne objekte v elaboratu zasnove požarne varnosti in
– za požarno zahtevne objekte v študiji požarne varnosti.
(3) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu poti ter internih in javnih cest v območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(4) Do novih objektov je treba izvesti dovoze in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi:
– do stavbe A mora biti zagotovljen dovoz za gasilska vozila do najmanj treh strani stavbe,
– do stavb odprtega oddelka (B1 in B2) mora biti zagotovljen dovoz za gasilska vozila do najmanj dveh strani stavbe B1,
– do stavbe C mora biti zagotovljen dovoz za gasilska vozila do najmanj ene strani stavbe.
(5) Delovne površine za intervencijska vozila so v površini najmanj 6,00 m x 11,00 m načrtovane:
– za stavbo A najmanj pet delovnih površin: na severni, zahodni in južni strani celotnega kompleksa znotraj varovalnega perimetra,
– za stavbi B1 in B2 najmanj dve delovni površini: na severni in zahodni strani stavbe B1,
– za stavbo C najmanj ena delovna površina: na vzhodni strani stavbe.
(6) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti in površine za delovanje intervencijskih vozil morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(7) Hidrantno omrežje: požarno zaščito načrtovanih objektov je treba zagotoviti z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem, ustreznim številom hidrantov ter ostalimi tehničnimi ukrepi skladno z veljavnimi predpisi. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi. Novi hidranti so načrtovani na severni, vzhodni, zahodni in južni strani osrednjega kompleksa (stavba A), na vzhodni strani stavbe C in na severni strani stavb B1 in B2.
(8) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(9) Zagotoviti je treba zajem odpadnih požarnih voda v smislu zadrževalnega sistema, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih voda (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi, vključno z možnostjo spiranja prometnih površin z odpadno požarno vodo, ki se tako onesnažijo z ostanki goriv, motornih olj, pesticidov, gnojil ipd..
(10) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnih načrtih št. 4.1 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (1. faza)«, 4.2 »Zazidalna situacija s krajinsko ureditvijo – nivo pritličja (2. faza)«, št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (1. faza)« in št. 4.5 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (2. faza)«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Vse prometne površine in intervencijske poti morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane, utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(3) Vse ureditve, ki vplivajo na promet, je treba oblikovati tako, da se povečuje atraktivnost potovanja s kolesi in javnim linijskim prevozom potnikov s ciljem zmanjševanja števila motornih vozil na prometni mreži. Vodenje pešcev in kolesarjev mora biti oblikovano prepoznavno, enostavno, brez nepotrebnih zavijanj (čim bolj naravnost, brez višinskih skokov …).
(4) Prehode za pešce in prehode za kolesarje preko vozišč je treba urediti nivojsko, brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(5) Dovoze do objektov, ki potekajo preko hodnikov oziroma ostalih površin za pešce in kolesarje, je treba urediti s poglobljenimi robniki.
(6) Nov priključni krak na obstoječo Litijsko cesto mora zagotavljati dvosmerni promet vozil. Najmanjši polmer horizontalne zaokrožitve v območju OPPN je 3,00 m.
(7) V 40-metrskem varovalnem pasu AC od roba cestnega sveta ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. Vse posege je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d..
(8) Prometne ureditve so določene v grafičnih načrtih št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (1. faza)« in št. 4.5 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (2. faza)«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN se na Litijsko cesto, ki je na tem odseku kategorizirana kot regionalna državna cesta, priključuje preko enega novega cestnega priključka: PR1. Na južni strani priključka PR1 se iz Litijske ceste uredi dostop do kmetijskih površin: PR2. Vzhodno od priključka PR1 se z ustreznimi priključnimi radiji uredi priključek obstoječe javne poti Novo naselje na Litijsko cesto: PR3. Cestna priključka PR2 in PR3 se uredita na mestu že obstoječih priključkov.
(2) Cestni priključek PR1 za dostop do območja OPPN je treba urediti kot severni krak križišča in mora omogočati dvosmerni promet vozil. Priključevanje na Litijsko cesto je treba urediti z odvzemom prednosti (nesemaforizirano). Minimalna priključna radija na območju priključka PR1 morata biti velikosti 10,00 m. Skupaj z izvedbo novega priključka PR1 za dostop do območja OPPN je treba na zahodnem kraku Litijske ceste izvesti dodaten pas za leve zavijalce širine 3,00 m, na vzhodnem kraku Litijske ceste pa zaporno površino iste širine. Vodenje pešcev in kolesarjev na območju križišča je treba urediti nivojsko, brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(3) V 1. fazi ureditve C1 se Litijska cesta uredi z dvosmernim dvopasovnim voziščem, pasom za leve zavijalce z zahodne smeri, postajališčem javnega linijskega prevoza potnikov, obojestranskimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ter ureditvijo severnega roba ceste za potrebe priključevanja območja OPPN na javno prometno omrežje. V 1. fazi je postajališče javnega linijskega prevoza potnikov ob Litijski cesti treba urediti na zahodni strani priključka PR1. Območje križišča Litijske ceste in priključka PR1 je treba na zahodnem in vzhodnem kraku Litijske ceste navezati na obstoječo prometno ureditev.
(4) V 2. fazi ureditve C1 se ob širitvi AC Litijska cesta uredi z dvosmernim štiripasovnim voziščem, ki se proti vzhodu zoži v dvopasovno vozišče, pasom za leve zavijalce z zahodne smeri, obojestranskimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ter ureditvijo severnega roba ceste za potrebe priključevanja območja OPPN na javno prometno omrežje. V 2. fazi je ob širitvi AC obroča treba postajališče javnega linijskega prevoza potnikov prestaviti na vzhodno stran priključka PR1. Območje križišča Litijske ceste in priključka PR1 je treba na zahodnem kraku Litijske ceste navezati na novo prometno ureditev, kot jo določa širitev AC obroča.
(5) Tipski prečni profili na območju križišča Litijske ceste in novega priključka PR1 v 1. fazi so:
1. Prerez 1: zahodni krak Litijske ceste |
| – hodnik za pešce | 2,30 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – peron | 2,50 m |
| – postajališče javnega linijskega prevoza potnikov | 3,10 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – pas za leve zavijalce | 3,00 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – zelenica | 0,80 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – hodnik za pešce | do 2,30 m |
| – SKUPAJ | do 23,50 m |
2. Prerez 2: vzhodni krak Litijske ceste |
| – hodnik za pešce | do 1,50 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – zaporna površina | do 3,00 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – varnostni odmik | 0,80 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – hodnik za pešce | 1,50 m |
| – SKUPAJ | do 16,30 m |
3. Prerez 3: priključek PR1 |
| – hodnik za pešce | 2,50 m |
| – vozni pas | 3,00 m |
| – vozni pas | 3,00 m |
| – hodnik za pešce | 8,50 m |
| – SKUPAJ | 17,00 m |
(6) Tipski prečni profili na območju križišča Litijske ceste in novega priključka PR1 v 2. fazi so: |
1. Prerez 1: zahodni krak Litijske ceste |
| – hodnik za pešce | 2,30 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – zelenica | 5,60 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – pas za leve zavijalce | 3,00 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – vozni pas | do 3,25 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – hodnik za pešce | 1,50 m |
| – SKUPAJ | do 25,00 m |
2. Prerez 2: vzhodni krak Litijske ceste |
| – hodnik za pešce | 1,50 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – peron | od 2,50 do 5,40 m |
| – postajališče javnega linijskega prevoza potnikov | do 3,10 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – zaporna površina | do 3,00 m |
| – vozni pas | 3,25 m |
| – varnostni odmik | 0,80 m |
| – kolesarska steza | 1,50 m |
| – hodnik za pešce | 1,50 m |
| – SKUPAJ | do 22,00 m |
3. Prerez 3: priključek PR1 |
| – hodnik za pešce | 2,50 m |
| – vozni pas | 3,00 m |
| – vozni pas | 3,00 m |
| – hodnik za pešce | 8,50 m |
| – SKUPAJ | 17,00 m |
(7) V 1. fazi se v prostorski enoti C2 uredi javna pot za pešce in kolesarje z dostopom do kmetijskih zemljišč, v dolžini cca 260 m od navezave na Trpinčevo ulico / ulico Novo naselje, s širino med 2,90 m in 3,00 m.
(8) V 2. fazi se javna pot za pešce in kolesarje z dostopom do kmetijskih zemljišč v prostorski enoti C2 rekonstruira, razširi na širino 3,50 m in podaljša do zahodnega roba območja OPPN.
(9) Cestni priključek PR2 omogoča dostop do kmetijskih površin na južni strani Litijske ceste. Priključevanje na Litijsko cesto mora biti urejeno z odvzemom prednosti (nesemaforizirano). Minimalna priključna radija na območju priključka PR2 morata biti velikosti 3,00 m. Vodenje pešcev in kolesarjev na območju priključka je treba urediti nivojsko, brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(10) Cestni priključek PR3 omogoča dostop na obstoječo javno pot Novo naselje. Priključevanje na Litijsko cesto mora biti urejeno z odvzemom prednosti (nesemaforizirano). Minimalna priključna radija na območju priključka PR3 morata biti velikosti 5,00 m. Vodenje pešcev in kolesarjev na območju priključka je treba urediti nivojsko, brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(11) Vsi priključki morajo biti izvedeni v skladu z zakonodajo s tega področja in opremljeni s potrebno horizontalno in vertikalno signalizacijo.
(1) Mirujoči promet na območju OPPN je predviden na zunanjih parkirnih površinah. Površine za mirujoči promet so umeščene ob novem cestnem priključku na Litijsko cesto, na vzhodni strani območja OPPN, na zahodni strani stavbe B, na severni strani stavbe C in na južni strani stavbe A. Zunanje parkirne površine morajo biti utrjene in morajo zagotavljati dostopnost osebnim vozilom. Na območju OPPN je treba zagotoviti tudi PM za varno parkiranje koles.
(2) Zunanje površine za mirujoči promet na območju OPPN je treba razdeliti v dve območji. Območje parkiranja med novim cestnim priključkom na Litijsko cesto in varovalno ograjo zapora (v nadaljnjem besedilu: OP1) mora biti javno dostopno, uporabo območja parkiranja znotraj varovalne ograje zapora (v nadaljnjem besedilu: OP2) pa je treba omogočiti zgolj pooblaščenim osebam. V obeh območjih parkiranja je treba zagotoviti zadostno število PM za osebna vozila, PM za funkcionalno ovirane osebe, PM za ostala enosledna vozila in PM za varno parkiranje koles.
(3) Na območju parkiranja OP1 je treba zagotoviti: |
– potrebno število PM za osebna vozila | 75 PM |
– potrebno število PM za funkcionalno ovirane osebe | 4 PM |
– potrebno število PM za ostala enosledna vozila | 5 PM |
– potrebno število PM za varno parkiranje koles | 56 PM |
(4) Na območju parkiranja OP2 je treba zagotoviti: |
– potrebno število PM za osebna vozila | 128 PM |
– potrebno število PM za funkcionalno ovirane osebe | 7 PM |
– potrebno število PM za ostala enosledna vozila | 7 PM |
– potrebno število PM za varno parkiranje koles | 56 PM |
(5) PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah.
(6) Na vsakih 100 PM za osebna vozila je treba zagotoviti vsaj eno PM za osebna vozila s polnilnico za električna vozila.
(7) Prek zunanjih PM ne sme biti urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov – objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka prek parkirnih prostorov (lahko pa so na ali ob parkirišču).
(8) Oblikovanje parkirnih prostorov mora omogočati parkiranje osebnih vozil. Dimenzije PM za osebna vozila morajo biti vsaj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m oziroma širine 2,00 m in dolžine 6,00 m za parkiranje vzdolžno ob vozišču. Dimenzija PM za gibalno ovirano osebo mora biti vsaj širine 3,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije PM za električna vozila so enake kot dimenzije PM za osebna vozila.
32. člen
(peš in kolesarski promet)
(1) Ločene prometne površine za peš in kolesarski promet je na območju OPPN treba urediti ob severnem in južnem robu Litijske ceste. Površine za pešce in kolesarje ob Litijski cesti morajo biti nivojsko ločene od vozišča. Na internih cestah znotraj območja OPPN so predvidene površine za mešan promet pešcev in kolesarjev.
(2) V 1. fazi ureditve C1 je treba potek ločenih prometnih površin za peš in kolesarski promet zahodno od priključka PR1 prilagoditi postajališču javnega linijskega prevoza potnikov.
(3) V 2. fazi ureditve C1 ob širitvi AC obroča je treba potek ločenih prometnih površin za peš in kolesarski promet vzhodno od priključka PR1 prilagoditi novi umestitvi postajališča javnega linijskega prevoza potnikov. V 2. fazi je treba ločene prometne površine za peš in kolesarski promet na zahodnem delu območja OPPN navezati na novo prometno infrastrukturo za peš in kolesarski promet kot jo določa širitev AC obroča.
(4) Na območju OPPN je treba predvideti nivojske prehode za pešce in kolesarje preko priključkov PR1, PR2 in PR3 ter preko Litijske ceste, brez višinskih skokov in na način, ki omogoča prehod funkcionalno oviranim ljudem.
(5) Vse površine za peš in kolesarski promet morajo biti izvedene v skladu z zakonodajo s tega področja in opremljene s potrebno horizontalno in vertikalno signalizacijo.
(dostava in odvoz odpadkov)
Vožnja komunalnih in dostavnih vozil je dopustna po dostopni cesti na vzhodnem delu OPPN. Ob severovzhodnem robu stavbe C je treba zagotoviti prostor za obračanje komunalnih vozil.
(javni linijski prevoz potnikov)
(1) Ob južnem robu OPPN je treba urediti postajališče javnega linijskega prevoza potnikov.
(2) V 1. fazi se postajališče javnega linijskega prevoza potnikov uredi na zahodni strani od uvoza v območje OPPN, v 2. fazi, ob širitvi AC, se postajališče prestavi na vzhodno stran od uvoza v območje OPPN.
(3) Postajališče javnega linijskega prevoza potnikov je določeno v grafičnih načrtih št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (1. faza)« in št. 4.5 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom (2. faza)«.
(intervencijske poti in površine)
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na plinovodno omrežje in elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju predpisov s teh področij in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– vsi posegi v varovalni pas obstoječega ali načrtovanega elektroenergetskega omrežja morajo biti skladni z določili predpisa, ki ureja pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Za posege v varovalni pas elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca omrežja,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.6 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Stavbe na območju OPPN je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
(2) Zaradi rekonstrukcije in razširitve Litijske cesta je treba obstoječi javni vodovod dimenzije 150 mm, ki poteka v severnem robu Litijske ceste, na odseku od uvoza v območje OPPN do križišča z ulico Novo naselje prestaviti v južni rob Litijske ceste.
(3) Priključitev stavb na območju OPPN na vodovodno omrežje se izvede iz obstoječega oziroma prestavljenega vodovoda dimenzije 150 mm v Litijski cesti.
(4) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo: Oskrba z vodo (sanitarna voda, voda za gašenje), Občinski podrobni prostorski načrt 147 Območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, LUZ, d.d., št. 8259-OV, november 2018.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(6) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
38. člen
(1) Komunalno odpadno vodo iz območja OPPN je treba prek centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) Za priključitev stavb na območju OPPN na kanalizacijsko omrežje je treba v Litijski cesti zgraditi nov kanal za komunalno odpadno vodo dimenzije 250 mm, ki poteka v Litijski cesti od uvoza v območje OPPN v smeri proti vzhodu do načrtovanega kanalizacijskega omrežja po projektu Dograditev kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana – 25 Dobrunje (PGD; Komunala Projekt, št. projekta 994-VM/N-16, marec 2017).
(3) Priključitev stavb na območju OPPN na kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo se izvede iz načrtovanega kanala za komunalno odpadno vodo dimenzije 250 mm v Litijski cesti.
(4) Odvajanje padavinskih voda iz območja OPPN je treba urediti s ponikanjem ali zbiranjem padavinskih voda za ponovno uporabo. Priključitev odpadnih padavinskih voda na javni kanalizacijski sistem ni dopustna.
(5) Pri objektu, ki ima več kot 400,00 m2 površine strehe in več kot 1.500,00 m2 BTP, je treba urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.
(6) Pri projektiranju kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo: Fekalno kanalizacijsko omrežje, Občinski podrobni prostorski načrt 147 Območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, LUZ, d.d., št. 8259-FK, november 2018.
(7) Pri projektiranju odvajanja padavinskih voda na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo: Meteorno kanalizacijsko omrežje, Občinski podrobni prostorski načrt 147 Območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, LUZ, d.d., št. 8259-MK, november 2018.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani vsi predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(9) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, je treba izvajati v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(10) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Pri določitvi energenta za ogrevanje stavb na območju OPPN je treba prvenstveno upoštevati predpis, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana, pri čemer je za ogrevanje stavb na območju OPPN dopustna izključno uporaba energentov, ki so glede na s predpisom določeno prioriteto uporabe energentov pred zemeljskim plinom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dopustna uporaba zemeljskega plina za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode, kuhanja in ostale tehnološke potrebe. Priključitev stavb na distribucijsko plinovodno omrežje je predvidena z navezavo na nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje (50-100 mbar). Priključitev bo možna po izgradnji glavnega distribucijskega plinovoda N28840 DN150 po Litijski cesti do ulice Novo naselje, ki ga Energetika Ljubljana načrtuje v sklopu projekta Aglomeracij Mestne občine Ljubljana za oskrbo obstoječih objektov ob Litijski cesti. Za priključitev objektov na območju OPPN se izvede priključni plinovod, ki se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici, nameščeni v ali na fasadi objekta.
(3) Po južni in vzhodni strani območja OPPN poteka načrtovani prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče. Po severni strani območja OPPN poteka načrtovani prenosni plinovod R51B TE–TOL–Fužine/Vevče. Oba načrtovana prenosna plinovoda je treba upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju prostorskih ureditev na območju OPPN.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za oskrbo stavb ne območju OPPN z električno energijo je treba na območju OPPN zgraditi novo transformatorsko postajo.
(2) Za vključitev nove transformatorske postaje v srednje napetostno omrežje je treba dograditi 20 kV srednje napetostno omrežje med novo transformatorsko postajo na območju OPPN in obstoječim srednjenapetostnim omrežjem v Poti heroja Tratnika. Novo srednjenapetostno omrežje poteka po Litijski cesti, Papirniški poti in Poti heroja Tratnika ter v dostopni poti do obstoječe transformatorske postaje TP Dobrunje – Pošta.
(3) Obstoječi srednje napetostni 6 kV daljnovodni priključek za transformatorsko postajo TP Papirnica Vevče, v lasti Papirnice Vevče d.o.o., se na območju Litijske ceste med stebroma številka 1 in 3 pokabli. Za vsako ureditev tega daljnovoda je treba pridobiti soglasje lastnika.
(4) Po Litijski cesti poteka trasa načrtovanega daljnovoda 2x110 kV Polje–Vič (vključitev RTP Vevče), ki jo je treba upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju prostorskih ureditev na območju OPPN.
(5) Površine znotraj OPPN morajo biti načrtovane tako, da bo dopuščena gradnja predvidenega daljnovoda 2x110 kV Polje–Vič. V varovalnem pasu predvidenega daljnovoda 2x110 kV Polje–Vič ne sme biti z OPPN načrtovanih površin, ki spadajo v I. stopnjo varstva pred sevanjem, ki jo predpisuje Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(6) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: Oskrba z električno energijo (NN, SN, transformatorske postaje), Občinski podrobni prostorski načrt 147 Območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, Novera projekt d.o.o., št. 18-077/EE, november 2018.
(7) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Stavbe na območju OPPN se lahko priključijo na obstoječa elektronska komunikacijska omrežja, ki potekajo po Litijski cesti, pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
(2) Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje Telekom Slovenije, ki poteka po Litijski cesti, je treba zaradi rekonstrukcije in razširitve Litijske ceste prestaviti v severni rob Litijske ceste.
(3) Pri projektiranju elektronskega komunikacijskega omrežja na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo: Telekomunikacijsko omrežje, Občinski podrobni prostorski načrt 147 Območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, Novera projekt d.o.o., št. 18-077/TK, november 2018.
(1) Zaradi rekonstrukcije in razširitve Litijske ceste je treba prestaviti obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki poteka po južni strani Litijske ceste, ter dograditi omrežje javne razsvetljave na severni strani Litijske ceste.
(2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih in njihovih funkcionalnih površinah bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(3) Pri projektiranju javne razsvetljave na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo: Omrežje javne razsvetljave, Občinski podrobni prostorski načrt 147 Območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, Novera projekt d.o.o., št. 18-077/JR, november 2018.
(4) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
(učinkovita raba energije v stavbah)
(1) Vse novo zgrajene ali rekonstruirane stavbe v območju OPPN morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
(2) Dopustna je uporaba sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, fotovoltaike ter ostalih alternativnih obnovljivih virov energije.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Tlorisni gabariti stavb lahko odstopajo znotraj predpisanih gradbenih mej GM in GMK, če niso presežene največje dopustne BTP.
(2) Zmogljivost območja: BTP lahko odstopajo navzdol in do +10 %.
(3) Dopustna so odstopanja od načrtovanih lokacij uvozov in izvozov ter lokacij in števila vhodov v stavbe.
(4) Dopustna so odstopanja od načrtovanih tlorisnih in višinskih gabaritov varovalnega perimetra. Višinski gabarit lahko odstopa navzgor do +1,00 m.
(5) Višinska regulacija terena in višinske kote pritličij se lahko prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ±1,00 m pri stavbah B1, B2 in C ter do ±1,50 m pri stavbi A, športnem igrišču in parkirišču ob vhodnem delu.
(6) Zunanje površine: dopustna so odstopanja pri zunanji ureditvi s potmi, igrišči in načrtovani zasaditvi z drevesi in grmovnicami, če so skladna s pogoji iz 12. člena tega odloka.
(7) Dopustna so odstopanja pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah.
(8) Dopustna so odstopanja lokacij zbirno–prevzemnih mest za odpadke, če je zagotovljena ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili in pridobljeno soglasje upravljavca.
(9) Število PM, določenih v 31. členu tega odloka, lahko odstopa le navzdol, na podlagi mobilnostnega načrta.
(10) Javne prometne, komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega, varnostnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(11) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(12) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zadevajo.
(13) Tehnološke rešitve v zvezi z zaščito načrtovanih stavb pred hrupom lahko odstopajo v skladu s predpisi, če je njihova ustreznost dokazana z elaboratom zaščite stavb pred hrupom.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitor gradnje je dolžan najmanj 2 leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč.
(2) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodujejo,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti,
– uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, je prepovedana,
– za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor,
– investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču. Dokumentacija mora vsebovati tudi podatke o analizah in sestavi zemeljskega izkopa v skladu s predpisom, ki ureja odpadke. Investitor mora to dokumentacijo uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
– gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo,
– investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– gradbeni odpadki se na gradbišču lahko začasno skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto,
– v primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa je začasno deponijo treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda, po končani gradnji pa jo je treba v celoti odstraniti, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti,
– postavitev sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo, je prepovedana,
– investitor novih ureditev in objektov mora zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine ter zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica gradnje ali obratovanja AC.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število PM in zelenih površin.
(spremljanje stanja okolja v času gradnje in obratovanja)
V času gradnje in obratovanja objektov in naprav je treba izvajati spremljanje stanja okolja – monitoring, ki obsega analize sestave in kemijskega onesnaženja nasutja na območju predvidenih ureditev v skladu s četrtim odstavkom 24. člena tega odloka in o stanju podzemne vode v skladu s šestnajstim odstavkom 21. člena tega odloka. Monitoring stanja okolja lahko izvajajo izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonodajo s področja varstva okolja. Investitor spremlja rezultate monitoringa stanja okolja in z njimi seznanja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Moste-Polje,
– Četrtni skupnosti Sostro.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-28/2015-184
Ljubljana, dne 18. novembra 2019
