Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10 in 46/18) je Občinski svet Občine Postojna na 9. redni seji dne 6. 11. 2019 sprejel
o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Postojna
(1) S tem odlokom je določen način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Postojna (v nadaljevanju: Občina).
(2) V odloku uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(3) Občina zagotavlja izvajanje javne službe z izvajalcem, na podlagi podeljene koncesije, v skladu s koncesijskim aktom.
(4) S tem odlokom se za izvajalca javnih služb, ki so predmet tega odloka, določi enega ali več koncesionarjev.
(5) Ta odlok je zavezujoč za:
– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,
– za izvajalce javne službe in
– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
(1) Ta odlok določa:
1. splošne določbe
2. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb,
3. vrsto in obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
4. zbiranje odpadkov,
5. obdelavo odpadkov,
6. odlaganje odpadkov,
7. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
8. obveščanje uporabnikov,
9. pravice in obveznosti uporabnikov javne službe,
10. financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja,
11. vrsto in obseg objektov in opreme za izvajanje javnih služb,
12. cene storitev javne službe,
13. nadzor,
14. javna pooblastila izvajalca javne službe,
15. kazenske določbe,
16. prehodne in končne določbe.
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javnih služb,
– zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki,
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– uveljavitev načela »stroške plača« povzročitelj komunalnih odpadkov,
– osveščati in obveščati uporabnike javnih služb o učinkovitem ravnanju z odpadki,
– zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov v okolje,
– zagotoviti aktivnosti za zniževanje količin nastalih odpadkov,
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov
– zagotoviti izdelavo programov in uvedbo učinkovitih ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki.
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Izrazi imajo naslednji pomen:
1. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki ter delovanje osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje,
2. izvajalec posamezne obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja je koncesionar, ki mu Občina Postojna z javnim razpisom podeli pooblastilo za izvajanje določene javne službe (v nadaljevanju: izvajalec GJS),
3. seznam odpadkov je seznam odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44),
4. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
5. komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in ustanov ter javnega sektorja. V seznamu odpadkov so uvrščeni v poglavje 15 01 – Embalaža in v poglavje 20 – Komunalni odpadki,
6. nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so zaradi ene ali več nevarnih lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke,
7. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz seznama odpadkov,
8. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev,
9. gradbeni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo pri manjših vzdrževalnih delih v stanovanjski enoti. Za večja gradbena dela velja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, kar pomeni, da mora investitor izbrati izvajalca gradbenih del, ki mora med drugim poskrbeti tudi za končno oskrbo nastalih gradbenih odpadkov,
10. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj oziroma uporabnik) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva in
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev, proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti,
11. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov; pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti,
12. uporabnik storitev javne službe zbiranja odpadkov je izvirni povzročitelj, če v tem odloku ni drugače določeno,
13. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov,
14. prepuščanje je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadka,
15. priprava odpadkov za ponovno uporabo je priprava za ponovno uporabo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
16. obdelava odpadkov je postopek predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje,
17. predelava odpadkov je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v objektu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije,
18. odstranjevanje odpadkov je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije,
19. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov,
20. kosovni odpadki so odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke,
21. odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljevanju: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
22. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom,
23. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva te frakcije prepušča izvajalcu javne službe,
24. premična zbiralnica je tovorno vozilo z ustrezno nadgradnjo ali začasno urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu javne službe. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij,
25. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture in je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih frakcij od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev,
26. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in je namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
27. odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
28. predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
29. hišni kompostnik je konstrukcija namenjena ločenemu zbiranju in kompostiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada v lastnem vrtu. Raba tako pridobljenega komposta je omejena na vrt, ki pripada določenemu gospodinjstvu.
30. zbirno mesto je pokrit ali nepokrit prostor praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer povzročitelj odpadkov ločeno zbira in začasno hrani komunalne odpadke,
31. prevzemno mesto je mesto praviloma na javni površini, kjer povzročitelj odpadkov prepušča v okviru zbirnega mesta ločeno zbrane komunalne odpadke izvajalcu javne službe. Prepuščanje odpadkov poteka po vnaprej določenem urniku, ki je objavljen na spletni strani izvajalca javne službe. Ko gre za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko prevzemno mesto hkrati tudi zbirno mesto.
(3) Izrazi, ki niso posebej navedeni v tem členu, imajo enak pomen, kot je določen v državnem predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti izvirnega povzročitelja odpadkov po definiciji iz desete točke drugega odstavka tega člena, se za izvirnega povzročitelja domneva lastnik nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti posamezne javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– izvajanje trajnostno naravnanih aktivnosti in projektov ter zasledovanje ciljev teh projektov, vključno z analiziranjem, poročanjem in informiranjem v zvezi s temi projekti,
– spodbujanje preoblikovanja izdelkov in materialov, ki jih ni možno reciklirati ali kompostirati, preko lokalnih akcij in kampanj ter neprofitnih organizacij,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
– financiranje dejavnosti javne službe,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave, ki določene naloge in/ali obveznosti lahko poveri izvajalcu javne službe ali drugemu ponudniku.
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim izvirnim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Sredstva za subsidiarno ukrepanje se zagotovijo v proračunu Občine Postojna.
(4) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelja ugotovi kasneje, ima Občina pravico izterjati vračilo stroškov iz prvega odstavka.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB
(oblika opravljanja javnih služb)
(1) Posamezna javna služba se opravlja v obliki koncesionirane gospodarske javne službe na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Storitve javnih služb ravnanja z odpadki so zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov.
3. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNIH SLUŽB TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
(vrsta in obseg javnih služb)
(1) Javne službe po tem odloku obsegajo storitve:
a) zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in sicer:
– storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih in premičnih zbiralnicah,
– storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov, zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in/ali odlaganja ali odstranjevanja,
b) obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,
c) odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
d) zbiranja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov.
(2) Podrobnejša vsebina storitev javnih služb iz prvega odstavka tega člena se za posamezno leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Postojna (v nadaljevanju: letni program).
(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1) Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki, katerega sestavni del je tudi urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki pripravi izvajalec javne službe do 31. oktobra tekočega leta in ga predloži pristojnemu občinskemu organu.
(3) Po potrditvi letnega programa izvajalec posreduje urnik odvoza odpadkov uporabnikom. Urnik se razdeli vsem gospodinjstvom v tiskani obliki, uporabnikom pa mora biti dosegljiv na spletni strani izvajalca javne službe.
(4) Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki vsebuje:
– predstavitev območja koncesije,
– podatke o obsegu izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije,
– podatke o prevzemnih mestih, velikosti posod, in pogostosti prevzemanja,
– statistični pregled količin ločeno zbranih odpadkov in analiza stanja ravnanja z odpadki,
– podatke o prihodnje načrtovani letni količini zbranih odpadkov,
– izračun kazalnikov učinkovitosti in primerjava med doseženim in pričakovanimi rezultati,
– poročilo o izvedenih aktivnostih, sistemskih in akcijskih ukrepih,
– nabor korekcijskih ukrepov in načrt aktivnosti za nadaljnje delo,
– analiza cen ravnanja z odpadki s primerljivimi območji,
– časovno finančni predlog načrta investicij v infrastrukturo,
– povzetek finančnega poročila poslovanja,
– načrt obveščanja uporabnikov,
– pregled izpolnjevanja posebnih pogodbenih obveznosti,
– analiza pritožb uporabnikov glede storitev koncesionarja,
– poročilo o zavrnitvah uporabnikov storitev,
– poročilo o oddaji poslov podizvajalcem,
– informacije o spremembah v podjetju koncesionarja oziroma o spremembah v njegovem statusu,
– poročilo o škodnih dogodkih,
– preračun sodil za prihodnje obdobje.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti sortirno analizo mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporaba storitev javne službe s področja ravnanja z odpadki je obvezna za vse uporabnike. Vsak izvirni povzročitelj se mora obvezno vključiti v sistem zbiranja odpadkov in ločevati odpadke na izvoru, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov in tem odlokom.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno ali občasno prebiva ali deluje ena ali več oseb,
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost,
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od pridobitve pravice ali od druge spremembe.
(4) Novi povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, številu nameščenih posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev zbiranja. Izvajalec zbiranja novega povzročitelja odpadkov vpiše v seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov. Novi povzročitelj odpadkov mora izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstva oziroma številu zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov pravna oseba ter vrsto dejavnosti.
(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ustreznimi dokazili (npr. z ukinjenim vodovodnim in električnim priključkom ipd.).
(6) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(7) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb, oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(8) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(9) Zavezanci za plačilo storitev javne službe postanejo uporabniki z vzpostavitvijo statusa iz drugega odstavka tega člena.
(10) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti.
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali kartona,
– odpadna embalaža iz stekla,
– odpadna embalaža iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov,
– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpadki),
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z oddajo:
– v tipizirane in označene zabojnike ali izjemoma v vreče, postavljene na prevzemnih mestih,
– v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otok),
– v zbirnih centrih ali
– v premičnih zbiralnicah, pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
(5) Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga objavi najkasneje do 31. decembra za naslednje leto na svoji internetni strani.
(6) V primeru izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje, na krajevno običajen način.
(7) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
(8) Izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga povzročiteljem nudi izvajalec javne službe. Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vrečke pri izvajalcu javne službe. V primeru nepravilnega odlaganja odpadkov na prevzemnem mestu, mora izvajalec kršitelja prijaviti pristojnemu inšpektoratu.
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev ter pravnih oseb in fizičnih oseb na prevzemnih mestih,
– redno prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje bioloških kuhinjskih odpadkov na prevzemnih mestih,
– redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,
– občasno prevzemanje odpadkov v premični zbiralnici in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom.
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)
(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki. V zbiralnicah se zagotovijo vsaj zabojniki za zbiranje:
– odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz stekla,
– mešane odpadne plastične, kovinske in sestavljene embalaže.
(2) Določena mesta so lahko opremljena tudi z zabojniki za druge vrste odpadkov (OEEO, odpadna jedilna olja, tekstil, odpadne nagrobne sveče, mešani komunalni odpadki ipd.).
(3) Občina zagotovi mesto in opremo za prevzemanje ločenih frakcij po sistemu »ekoloških otokov«. Izvajalec pa v okviru javne službe poskrbi za ureditev platoja in namestitev opreme ter za splošno urejenost in izgled »ekoloških otokov«.
(4) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da posamezna zbiralnica pokriva omejeno lokalno območje do največ 500 prebivalcev.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona, odpadna embalaža iz stekla in odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih in v bližini večjih trgovin ali trgovskih centrov ali drugih ustanov (šole, bolnišnice, zdravstveni domovi ipd.).
(7) Iz zbiralnic se stalno, redno in dovolj pogosto zagotavlja prevoz ločenih frakcij v zbirni center. Izvajalec javne službe skrbi, da ne prihaja do prenapolnjenih zabojnikov.
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij – ekoloških otokov)
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali krajevna skupnost zagotovi drugo primerno površino v lasti občine. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico s posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in skrbi, da ob praznitvi ne pride do raztrosa posameznih vrst odpadkov. V primeru raztrosa odpadkov ob nameščanju zabojnika nazaj na »ekološki otok«, je dolžan nemudoma očistiti okolico, da se prepreči splošno nevarnost za okolje in ljudi.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– lahko povzročitelji komunalnih odpadkov nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in nepravilnega odlaganja,
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(1) S premično zbiralnico se zagotavlja ločeno zbiranje:
– nevarnih komunalnih odpadkov,
– OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2) Zbiranje vseh frakcij iz prejšnjega odstavka se zagotavlja vsaj dvakrat v koledarskem letu.
(ureditev premične zbiralnice)
(1) Premična zbiralnica je opremljena z ustreznimi označenimi zabojniki in označenimi posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ter v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
(2) Izvajalec javne službe zagotovi, da je premična zbiralnica urejena in vzdrževana tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do zbranih odpadkov ter da ne pride do onesnaženja zbiralnice in njene okolice.
(3) V premični zbiralnici odpadke prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike)
(1) Velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe, z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi v tem odloku.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje odpadkov po sistemu od vrat do vrat določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi v tem odloku.
(3) Uporabniki so dolžni za zabojnik, prejet v uporabo, skrbeti kot dober gospodar. Izvajalec javne službe zabojnik brezplačno zamenja v primeru dotrajanosti ali poškodbe s strani izvajalca gospodarske javne službe. V primeru poškodbe ali odtujitve s strani uporabnika, krije stroške zamenjave uporabnik.
(4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov. V primerih občasnega pojavljanja viška mešanih komunalnih odpadkov je uporabnik dolžan pri izvajalcu gospodarske javne službe nabaviti tipizirane vrečke za ostanek mešanih komunalnih odpadkov ali drugih vrst odpadkov.
(1) Zabojniki za različne odpadke se med seboj ločijo po barvah oziroma po barvah pokrovov, in sicer:
– črn/siv zabojnik za mešane komunalne odpadke,
– rumen zabojnik ali črn/siv zabojnik z rumenim pokrovom za mešano embalažo,
– moder zabojnik ali črn/siv z modrim pokrovom za papir, karton in papirno embalažo,
– zelen zabojnik za stekleno embalažo,
– rjav zabojnik za biološke odpadke,
– črn/siv/rumen zabojnik z rdečim pokrovom za odpadne sveče.
(2) Zabojnik lahko tipizira tudi nalepka, iz katere je razvidno, katera frakcija odpadkov se zbira v zabojniku.
(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov, se odpadki zbirajo na zbirnih mestih. Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora do 6:00 ure na dan prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike še isti dan vrniti na zbirno mesto.
(3) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah skrbijo uporabniki sami.
(4) Zbirna mesta so lahko hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem soglaša izvajalec javne službe in sama lokacija zbirnega mesta ne moti uporabo javne površine.
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem zemljišču in pisno soglasje lastnikov zemljišč, potrebnih za dostop s smetarskim vozilom izvajalca zbiranja.
(2) Prevzemno mesto soglasno določita povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na vlogo stranke pristojni organ občinske uprave.
(3) Prevzemno mesto se določi na način, da med lokacijo prevzemnega mesta in mestom, kjer izvajalec zbiranja opravi praznitev posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ni arhitekturnih ovir (npr. robnikov, stopnic, opornih zidov, korit ipd.).
(4) Prevzemno mesto je lahko od roba dovozne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 10 m.
(5) Izvajalec zbiranja lahko v primeru nedostopnosti prevzemnega mesta (preozka cesta, naklon večji od 15 %, ni primernega mesta za obračanje smetarskega vozila, prisotnost drugih arhitekturnih ovir ipd.) zahteva določitev novega prevzemnega mesta na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.
(6) Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi lokacija za prepuščanje kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov prepusti kosovne odpadke v skladu z določili 27. člena tega odloka.
(7) Povzročitelj odpadkov je dolžan v zimskem času zagotoviti neoviran dostop do prevzemnega mesta. Prav tako mora odstraniti zapadli sneg s pokrovov posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.
(8) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora biti urejena tako:
– da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah,
– da mora prometna površina do odjemnega mesta prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste,
– da je najmanjša širina dovozne poti za specialno vozilo do prevzemnega mesta odpadkov in za prevoz odpadkov 3 m, svetla višina pa 4 m,
– da mora imeti slepa cesta zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6 m oziroma je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče. Notranji najmanjši radij dovozne poti do prevzemnega mesta za odpadke v križišču ali krivini mora biti 6 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.
– da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. Slednje morajo zagotoviti lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest. Kolikor tega na poziv izvajalca zbiranja ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec zbiranja.
(9) Izvajalec zbiranja na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za smetarska vozila, v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupno zbirno mesto, ki je hkrati tudi prevzemno mesto in ustrezno embalažo za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (tipske posode, zabojniki, tipske vrečke). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.
(10) Če je zaradi popolne ali delne zapore občinske ceste izvajalcu zbiranja onemogočen odvoz odpadkov z območja zapore, se morata izvajalec zbiranja in investitor dogovoriti o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja in povzročitelje odpadkov.
(11) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca zbiranja.
(1) Občina zagotavlja zbiranje odpadkov v zbirnem centru, ki se nahaja neposredno ob lokaciji odlagališča nenevarnih odpadkov Stara vas pri Postojni.
(2) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem zbiranja odpadkov na območju občine.
(3) Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev imajo možnost oddaje vseh ločeno zbranih komunalnih odpadkov, opredeljenih v Prilogi 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, v zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja. Oddaja je brezplačna za vse navedene komunalne odpadke v količinah, ki so značilne za posamezno gospodinjstvo. Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev lahko v zbirni center proti plačilu oddajo tudi:
– izrabljene gume,
– gradbene materiale, ki vsebujejo azbest (doplačila nad priznano subvencionirano ceno),
– mešanice gradbenih odpadkov v količini, ki v enem letu presega 2 dovoza s priklopnim vozilom skupne mase do 1000 kg na posamezno gospodinjstvo oziroma v primeru večstanovanjskega objekta na enoto stanovanja,
– zeleni vrtni odrez in ostale biološke odpadke v primeru, da tovrstne odpadke zbirajo v hišnem kompostniku.
(4) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, lahko v zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja, odda komunalne odpadke proti plačilu.
(5) Povzročitelj odpadkov se mora pred oddajo določenih vrst komunalnih odpadkov v zbirni center, ki je v upravljanju izvajalca zbiranja, identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot povzročitelj odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Postojna. Dokazilo je lahko potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec ali drug ustrezni dokument. V primeru, da povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, delavec na tehtnici odpadkov ni dolžan sprejeti. Povzročitelj odpadkov je pri oddaji dolžan slediti navodilom delavca na tehtnici in delavca v zbirnem centru.
(6) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem centru v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem in urnikom obratovanja zbirnega centra.
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) V zbirnem centru mora nevarne komunalne odpadke in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena za ravnanje z nevarnimi odpadki.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in čezmernega hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. Skupna količina posameznih zbranih odpadkov, ki se začasno skladiščijo v zbirnem centru, ne sme preseči kapacitete zbirnega centra, ki se določi v letnem programu glede na prostorske danosti in opremo zbirnega centra.
(4) Izvajalec javne službe mora območje odlagališča nenevarnih odpadkov vzdrževati skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem. Samo območje odlagališča nenevarnih odpadkov Stara vas se ne sme uporabljati za namene začasnega skladiščenja odpadkov.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z namenom, da se odpadki v določenem času pripravijo za prevoz do prevzemnika, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe se znotraj zbirnega centra zagotavljajo storitve tehtanja:
– mešanih komunalnih odpadkov pred obdelavo,
– ostankov odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov,
– odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločenih frakcij, ki gredo v predelavo,
– nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
– drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe največ dvakrat v koledarskem letu prevzame kosovne odpadke na poziv povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva na podlagi izpolnjenih dveh kuponov oziroma na osnovi izpolnjenega spletnega obrazca.
(2) Naročila terminsko niso omejena, ima pa izvajalec javne službe, zaradi organizacije odvozov, pravico do 3-tedenskega odzivnega časa. Na podlagi prejetega izpolnjenega kupona, se o natančnem terminu prevzema kosovnih odpadkov, izvajalec dogovori z vsakim uporabnikom posebej.
(3) V kolikor uporabnik več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov, mora plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe.
(4) Povzročitelj odpadkov mora kosovni odpadek večjih dimenzij pred oddajo razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Povzročitelj odpadkov namesti kosovne odpadke na prevzemno mesto na dan predvidenega dogovorjenega odvoza in ne prej.
(6) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, se odvoz kosovnih odpadkov izvrši na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja. Povzročitelj odpadkov lahko kosovne odpadke tudi odda proti plačilu v zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja.
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov)
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih »od vrat do vrat«, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah.
(2) Druge posode ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (npr. zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti tipiziranih posod iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki odpadke do prevzema hraniti pri sebi v zaprtem prostoru.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine Postojna v skladu z letnim programom.
(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov, zaradi prostorskih omejitev ali trajno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov, ne more ločeno zbirati mešanih komunalnih odpadkov v tipskih posodah, uporablja za ločeno zbiranje tovrstnih odpadkov tipske vrečke z natisnjenim logotipom izvajalca. Tipske vrečke so na voljo v poslovnih enotah izvajalca oziroma jih izvajalec enkrat letno razdeli upravičenim povzročiteljem odpadkov. Izvajalec zbiranja in povzročitelj odpadkov se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta.
(5) V primeru občasnega povečanja količine mešanih komunalnih odpadkov, je povzročitelj odpadkov le-te dolžan ločeno zbirati v tipskih vrečkah in jih na dan prevzema postaviti ob tipsko posodo na prevzemno mesto. Če količine mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino tipske posode, izvajalec zbiranja lahko izvede ustrezno zamenjavo obstoječe manjše posode z večjo tipsko posodo.
(prevzemanje odpadne embalaže)
(1) Izvajalec javne službe prevzema na prevzemnih mestih »od vrat do vrat« naslednjo odpadno embalažo:
– odpadno papirno in kartonsko embalažo,
– odpadno plastično embalažo,
– embalažo iz sestavljenih materialov in
– kovinsko embalažo.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje odpadne embalaže na celotnem območju Občine Postojna v skladu z letnim programom.
(3) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, se mu namesti posoda za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže enake prostornine kot za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Uporaba posode je za povzročitelja odpadkov brezplačna. V primeru, da so dejanske količine mešane odpadne embalaže večje od nameščene posode, se povzročitelju odpadkov namesti posoda ustrezne velikosti. Razliko v prostornini nameščene posode krije povzročitelj odpadkov.
(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov, zaradi prostorskih omejitev ali trajno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov, ne more ločeno zbirati mešane odpadne embalaže v tipski posodi, uporablja za ločeno zbiranje tovrstnih odpadkov tipske vrečke prostornine 90 L z natisnjenim logotipom izvajalca zbiranja. Tipske vrečke so na voljo v poslovnih enotah izvajalca oziroma jih izvajalec zbiranja enkrat letno razdeli upravičenim povzročiteljem odpadkov. Izvajalec zbiranja in povzročitelj odpadkov se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta.
(5) V primeru občasnega povečanja količine mešane odpadne embalaže, je povzročitelj odpadkov le-to dolžan ločeno zbirati v tipskih vrečkah. Če količine mešane odpadne embalaže redno presegajo prostornino tipske posode, izvajalec zbiranja določi ustrezno zamenjavo obstoječega posode z večjo.
(6) Izvajalec mora zagotoviti enkrat letno sejalno analizo mešane embalaže z namenom, da določi količino plastike ter papirja in kartona v mešani embalaži.
(zbiranje bioloških odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe zbira biološke odpadke po sistemu »od vrat do vrat« od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(2) Zbiranje bioloških odpadkov »od vrat do vrat« je obvezno za stanovalce večstanovanjskih stavb.
(3) Uporabniki individualnih hiš, ki imajo možnost kompostiranja v lastnem vrtu, lahko podajo izjavo o kompostiranju in so oproščeni prepuščanja bioloških odpadkov izvajalcu zbiranja. Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, so dolžni izvajalcu zbiranja in nadzornim službam dovoliti vpogled v kompostnik in v tipske posode za mešane komunalne odpadke.
(4) Izvajalec javne službe prevzemno mesto opremi s tipsko posodo ali zabojnikom ustrezne barve in velikosti za zbiranje bioloških odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe zamenja obstoječi zabojnik za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi.
(6) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje bioloških odpadkov na celotnem območju Občine Postojna, v skladu z letnim programom.
(1) Organizatorji javnih prireditev na prostem morajo pred začetkom prireditve z izvajalcem javne službe skleniti dogovor s katerim se podrobneje določi vrsta in obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev ter način odvoza odpadkov in pokrivanja stroškov.
(2) Izvajalec javne službe za čas trajanja javne prireditve, zagotovi ustrezno število posod za ločeno zbiranje z upoštevanjem narave prireditve:
– odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov,
– mešanih komunalnih odpadkov ter
– biološko razgradljivih odpadkov.
(3) Organizator mora po končani prireditvi poskrbeti, da se prireditveni prostor v najkrajšem možnem času, vendar ne kasneje kot v 12 urah, ustrezno očisti. Prvi delovni dan po prireditvi se odpadki prepustijo izvajalcu javne službe zbiranja na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu.
(4) Pokritje vseh stroškov ravnanja z odpadki zagotovi organizator prireditve.
(5) Ne glede na peto alinejo drugega odstavka tega člena, mora ponudnik obrokov na javni prireditvi z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ravnati skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(6) Organizatorji prireditve so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o naravi prireditve in predvidenem trajanju najmanj 14 dni pred predvidenim datumom izvedbe.
(ravnanje s komunalnimi odpadki drugih javnih služb in velikih uporabnikov)
(1) Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema odpadke od drugih izvajalcev javnih služb, kolikor jih le-ti na podlagi drugih predpisov zbirajo v okviru drugih obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb, in sicer:
– odpadke z živilskih trgov,
– odpadke pri čiščenju cest,
– greznične mulje in odpadke, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda,
– odpadke, primerne za kompostiranje iz parkov, vodnega sveta in pokopališč,
– odpadne nagrobne sveče.
(2) Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema tudi odpadke od drugih velikih uporabnikov. Pogoji prevzemanja odpadkov iz tega člena se določijo v pogodbi, ki jo izvajalec javne službe sklene s posameznim uporabnikom.
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
(1) Če so na zemljišču v lasti občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi Medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju: MIR) izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2) Izvajalec javne službe stroške odstranitve komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena zaračuna povzročitelju. Če povzročitelja ni mogoče določiti oziroma stroškov odstranitve od povzročitelja ni mogoče neposredno izterjati, pa jih izvajalec javne službe zaračuna lastniku zemljišča oziroma osebi, ki izvaja posest nad zemljiščem.
(3) Če se povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odkrije kasneje, ima občina pravico od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(4) Če so odpadki nezakonito odloženi na zasebnem zemljišču, odredi MIR povzročitelju, če tega ni mogoče določiti, pa lastniku ali drugemu posestniku zemljišča, odstranitev komunalnih odpadkov. V primeru, da jih povzročitelj, lastnik oziroma posestnik ne odstrani, to stori izvajalec javne službe na stroške povzročitelja, lastnika oziroma posestnika. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(5) Izvajalec zbiranja izvaja kontrolo pravilnosti ločenega zbiranja »od vrat do vrat« pri posameznem povzročitelju odpadkov. V primeru, da povzročitelj odpadkov odlaga v tipske posode, ki so namenjene točno določeni vrsti komunalnih odpadkov, odpadke, ki tja ne sodijo, ga izvajalec zbiranja pisno opozori. Če se nepravilno ločevanje ponovi, posreduje izvajalec zbiranja MIR predlog za kaznovanje povzročitelja odpadkov v skladu s kazenskimi določbami tega odloka.
(1) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti obdelavo prevzetih odpadkov na način in pod pogoji, da jih obdela sam ali odda predelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov.
(2) Pri obdelavi ali oddaji odpadkov v obdelavo, mora izvajalec zbiranja upoštevati, da:
– ima predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem,
– ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave,
– ima sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave.
(3) Izvajalec zbiranja mora obdelavo odpadkov zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje.
(4) Izvajalec zbiranja odpadkov je dolžan ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem oziroma odstranjevalcem, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine Postojna potrjen izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo (v nadaljevanju izvajalec obdelave).
(5) Obvezna občinska gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju GJS obdelave) obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju občine.
(6) Izvajalec obdelave izvaja obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(7) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(8) Izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora zagotavljati tudi transport odpadkov do izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju izvajalec odlaganja).
(1) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti prevoz odpadkov na obdelavo in odlaganje na način in pod pogoji, da jih lahko obdela sam ali jih preda izvajalcu obdelave in uredi, da se po obdelavi zagotovi odstranjevanje komunalnih odpadkov ter ostanke predelave preda imetniku odlagališča.
(2) Pri odlaganju odpadkov mora izvajalec zbiranja in obdelave upoštevati, da je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost. Odlaganje odpadkov je dovoljeno v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(3) Ločeno zbrane mešane komunalne odpadke lahko odlaga le izvajalec odlaganja kateremu je Občina Postojna podelila koncesijo.
(4) Izvajalec odlaganja mora ostanek mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi odlagati samo na urejeno odlagališče, v skladu s poslovnikom odlagališča.
(5) Pred odlaganjem ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.
(6) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(7) Izvajalec odlaganja obračunava tudi strošek okoljske dajatve v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo višino in upravičenca za okoljsko dajatev.
7. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Izvajalec javne službe zbiranja mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 45. člena tega odloka,
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnega centra,
– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih in ravnanju s slednjimi skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Izvajalec zbiranja mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
– čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
– čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
(3) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje vozil, s katerimi se prevažajo odpadki in posod za zbiranje odpadkov, tako da ni ogroženo človekovo zdravje in da ni škodljivih vplivov na okolje.
(4) Izvajalec zbiranja redno pere posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane odpadne embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in posode nameščene v okviru zbiralnic ločenih frakcij. Pogostost pranja je opredeljena v letnem programu.
(5) Izvajalec zbiranja je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, povzročiteljem odpadkov ali tretjim osebam.
(1) Izvajalec javne službe zbiranja vodi register odjemnih mest.
(2) Izvajalec zbiranja je dolžan voditi seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov in na zbiralnicah ločenih frakcij. Seznam nameščenih posod vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek nosilca povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,
– lokacijo nameščenih posod (naslov),
– število oseb, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,
– vrsto, velikost in število posod oziroma delež na skupni posodi, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva.
(3) Vsebinski podatki iz drugega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za identifikacijo pravnih oseb in nameščenih posod na zbiralnicah ločenih frakcij.
(4) Izvajalec zbiranja skrbi za ažurnost seznama in ga na zahtevo posreduje Občini. Izvajalec zbiranja mora seznam vsaj enkrat letno uskladiti z uradnimi republiškimi evidencami.
(5) Občina je dolžna v okviru svojih izvornih pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
8. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV
(1) Izvajalec zbiranja mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
– lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
– prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
– drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec zbiranja mora uporabnike na svojih spletnih straneh seznanjati z:
– ločenim zbiranjem odpadkov in o doseženih ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
– o načinu izvajanja in stanju izvajanja javne službe, stanju ravnanja z odpadki, poročila o nadzoru in izdanih opozorilih oziroma prijavah,
– o razvoju tehnologij, novih ukrepih, pridobitvah in izobraževanju prebivalstva,
– o hrambi nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem,
– pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
– načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način,
– s tem, da se komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
(3) Izvajalec zbiranja mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Uporabnike večkrat letno seznanjati z navodili za pravilno ločevanje odpadkov na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca javne službe. Z navodili in obvestili o načinih prepuščanja odpadkov seznanjati tudi preko akcij v šolah in vrtcih.
9. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
(1) Povzročitelji odpadkov imajo pravico do kakovostnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je, pod pogoji, ki jih določa ta odlok, enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov.
(2) Povzročitelj odpadkov ima pravico do:
– trajne, nemotene in kvalitetne storitve javne službe zbiranja,
– uporabe tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov,
– oddaje pravočasnega ustreznega sporočila (opremljenega z dokazili) izvajalcu zbiranja, da upošteva sporočene spremembe, ki vplivajo na izvajanje ter obračun storitev,
– pisnega ugovora na prejeto fakturo v osmih dneh od prejema,
– obveščenosti o storitvah javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.
Povzročitelji odpadkov imajo obveznost:
– uporabljati storitve izvajalca javne službe zbiranja v skladu z določili tega odloka in predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– da iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem zmanjšajo količino mešanih komunalnih odpadkov,
– nastale komunalne odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim programom izvajalca zbiranja,
– hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje,
– prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno, v skladu z letnim programom,
– prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ali v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,
– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij ali v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,
– prepuščati kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka,
– pisno obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe z ustreznimi dokazili (v primeru sporočenih napačnih podatkov, je uporabnik dolžan povrniti stroške škode, ki bi nastala izvajalcu),
– redno plačevati storitve javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(prepovedi s strani povzročiteljev)
Povzročitelji odpadkov ne smejo:
– pri zbiranju odpadkov le-teh mešati, da jih več ni možno izločevati za namene ponovne uporabe oziroma predelave,
– mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati ločenih frakcij, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami,
– prepuščati odpadkov v posodah, ki niso namenjene za njihovo zbiranje in prepuščanje,
– pisati ali lepiti plakatov na posode ali jih namerno uničevati,
– prepuščati v posodah nevarne frakcije, klavniške odpadke, gradbene odpadke, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadkov oziroma vse tiste odpadke, ki po svoji vsebini ne sodijo v namensko posodo,
– opustiti uporabo storitve javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov,
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
– prepuščati OEEO kot mešani komunalni odpadek,
– nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
– odlagati odpadke ob posode na prevzemnih mestih in na zbiralnicah ločenih frakcij,
– prepuščati odpadke v vrečkah (razen v izjemnih primerih, kot so določeni v tem odloku),
– brskati po posodah ter razmetavati odpadke,
– ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.
10. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij,
– sredstva občinskega proračuna, v kolikor so za posamezni namen oziroma projekt zagotovljena sredstva,
– drugi viri, določeni z občinskim predpisom ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom.
(viri financiranja javne infrastrukture)
Javna infrastruktura se financira iz:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz občinskega proračuna, v kolikor so za ta namen zagotovljena sredstva,
– iz javno zasebnega partnerstva, v kolikor je z razpisom podeljena koncesija,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov, določenih z občinskim predpisom ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom.
11. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo:
– zbiralnice ločenih frakcij,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov,
– objekti prevzemnih mest na javnih površinah,
– druga infrastruktura, ki je namenjena izvajanju javne službe.
(2) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
(oprema za izvajanje javne službe)
(1) Za zagotavljanje javne službe občina zagotovi naslednje prostore in opremo:
– prostor in opremo (zabojniki) za postavitev zbiralnic ločenih frakcij,
– prostor za prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij,
– prostor in opremo za zbirni center.
(2) Za zagotavljanje javne službe zbiranja izvajalec zbiranja zagotovi naslednjo opremo in pogoje:
– vozila za prevzem in prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovne stroje,
– premično zbiralnico nevarnih frakcij,
– posode za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov,
– posode za prepuščanje ločenih frakcij mešane embalaže,
– posode za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
– druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
(3) Za zagotavljanje javne službe obdelave, izvajalec obdelave zagotovi opremo v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Za zagotavljanje javne službe odlaganja, izvajalec odlaganja zagotovi opremo v skladu z veljavno zakonodajo.
12. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(določitev velikosti zabojnika – gospodinjstva)
(1) Velikost in število obveznih posod za posamezne povzročitelje odpadkov določi izvajalec javne službe zbiranja. Glede na pogostnost prevzemanja posameznih vrst komunalnih odpadkov se število obveznih posod in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov ter števila oseb pri uporabniku.
(2) Za določitev velikosti posod za posamezno vrsto komunalnih odpadkov, se kot najmanjša količina upošteva:
– za mešane komunalne odpadke: 10 litrov na osebo na teden, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za odpadno embalažo: 20 litrov na osebo na teden, vendar ne manj kot 120 litrov,
– za biološke odpadke: 10 litrov na osebo na teden, vendar ne manj kot 80 litrov.
(3) V primeru, ko prostornina, določena v skladu s prvo in drugo točko tega člena, ni enaka prostornini tipizirane posode, izvajalec namesti uporabniku prvo večjo tipizirano posodo.
(4) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, jo pa le-ti občasno uporabljajo (počitniški objekt), izvajalec določi velikost in število zabojnikov, ki pripadajo enočlanskemu gospodinjstvu.
(določitev velikosti zabojnika – pravne osebe)
(1) Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in povzročiteljem odpadkov upošteva število zaposlenih, če tega podatka ni, pa velikost prostora, izraženega z neto površino prostora v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:
Velikost zabojnika | Velikost prostora |
80 l | do 30 m2 |
120 l | od 31 do 60 m2 |
240 l | od 61 do 80 m2 |
770 l | od 81 do 500 m2 |
1100 l | od 501 do 1500 m2 |
(2) Pri številu zaposlenih se upoštevajo normativi, in sicer:
a) Za uporabnike iz dejavnosti in javnega sektorja je velikost določena glede na število zaposlenih in znaša:
– za mešane komunalne odpadke 10 litrov na zaposlenega na odvoz, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za mešano embalažo 20 litrov na zaposlenega na odvoz, vendar ne manj kot 120 litrov.
b) Za uporabnike iz gostinstva je velikost določena glede na število zaposlenih in kapaciteto gostinskega lokala in znaša:
– za mešane komunalne odpadke 10 litrov na osebo na odvoz, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za mešano embalažo 10 litrov na osebo na odvoz, vendar ne manj kot 120 litrov.
Odvoz bioloških odpadkov in embalaže iz gostinstva, ki je produkt dejavnosti ni predmet javne službe.
c) Za uporabnike iz gostinstva, sobodajalstva in lastnike kampov je velikost določena glede na število zaposlenih in kapaciteto gostinskega lokala oziroma števila nastanitvenih enot (soba, kamp prostor, prostor za avtodome in prikolice, šotorišče, glamping) in znaša v času opravljanja dejavnosti (npr. 6 mesecev na leto):
– za mešane komunalne odpadke 10 litrov na odvoz na osebo oziroma nastanitveno enoto, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za mešano embalažo 10 litrov na odvoz na osebo oziroma nastanitveno enoto, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za biološke odpadke 5 litrov na odvoz na osebo oziroma nastanitveno enoto, vendar ne manj kot 80 litrov.
(3) Na pisno željo uporabnika je mogoče določiti tudi večjo posodo. Uporabniki iz dejavnosti, javnega sektorja ali gostinstva pa lahko, v kolikor dokažejo, da v skladu z navedenimi merili določena velikost posode ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov, sporazumno z izvajalcem določijo tudi manjšo velikost posode.
(4) Uporabniki iz dejavnosti, ki imajo registrirano dejavnost na istem naslovu kot gospodinjstvo, vendar tam ne izvajajo dejavnosti, nimajo posebnega poslovnega prostora in nimajo zaposlenih, lahko, za zbiranje odpadkov iz dejavnosti uporabijo iste posode kot za gospodinjstvo in se jim storitev ne zaračuna.
(uporaba računskih velikosti inštaliranih volumnov posod)
(1) Za potrebe izračuna sodil pri oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in pri izračunu cene storitve, izvajalec gospodarske javne službe zbiranja uporabi računski volumen zabojnika iz 46. ali 47. člena tega odloka pomnožen s številom odvozov in ne dejanski volumen inštalirane posode.
(2) Izvajalec mora v primeru, da pri kontroli odjemnega mesta, katerega računski volumen zabojnika je manjši od najmanjšega možnega zabojnika, ugotovi večjo količino odpadkov kot je računsko predvideno, opozoriti uporabnika in v kolikor se presežek količine odpadkov ponovi, povečati računski volumen na tem odjemnem mestu, o čemer obvesti uporabnika. Povečanje računskega volumna se lahko izvede za vrednost najmanjše predpisane količine iz 46. ali 47. člena tega odloka.
(3) Izvajalec zbiranja lahko uporabni volumen zabojnika zmanjša z vstavitvijo polnila ali dvojnega dna v zabojnik.
(1) Cena storitev posamezne javne službe se oblikuje in določi v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve.
(2) Ceno storitev predlaga izvajalec posamezne javne službe (izvajalec zbiranja, obdelave in odlaganja) najmanj enkrat na tri leta z elaboratom, ki ga predloži pristojnemu občinskemu uradu v pregled, župan pa ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno ceno storitev. Izvajalec zbiranja na svoji spletni strani objavi cenik, ki upošteva potrjeno ceno storitev.
(3) Enota količine storitve je izražena v kilogramih (kg).
(4) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene izvajanja storitev.
(5) Občina in izvajalec javne službe zbiranja vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje javne službe.
(6) Stroške storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov izvajalec zbiranja prevzame v kalkulacijo (brez manipulativnih stroškov) le na osnovi cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev ne izvaja sam.
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se povzročiteljem odpadkov obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.
(1) Izvajalec mesečno obračunava storitve javne službe uporabnikom na podlagi veljavnega cenika in v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec enkrat letno naredi količinski poračun izvedenih storitev zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov ter zbiranja bioloških odpadkov in izračuna nova sodila za preračun mase odpadkov iz volumna inštalirane posode.
(3) Izvajalec zbiranja pri obračunu storitve javne službe upošteva računskovelikost nameščene posode pri posameznemu povzročitelju odpadkov (oziroma na posameznem zbirnem mestu) ter pogostost prevzemanja odpadkov.
(4) V primeru, da izvajalec zbiranja ne izvaja tudi storitve obdelave in odlaganja odpadkov, mesečno obračunava uporabnikom tudi storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov brez manipulativnih stroškov.
(5) Kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posamezne povzročitelje odpadkov, ki uporabljajo skupne posode, se upoštevajo določila 46. člena, če gre za povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva oziroma določila 47. člena, če gre za povzročitelje odpadkov iz dejavnosti.
(6) Uporabniku, ki ni vključen v sistem zbiranja bioloških odpadkov, torej se je odločil za lastno kompostiranje, bo izvajalec zbiranja obračunal zeleni vrtni odrez in ostale biološke odpadke, ki jih bo dostavil v zbirni center, v skladu z veljavnim cenikom objavljenim na spletni strani izvajalca.
(7) Če izvajalec zbiranja ugotovi, da mu je povzročitelj odpadkov posredoval netočne oziroma lažne podatke ter dokazila o vključitvi oziroma spremembi, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo in storitvijo, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, če povzročitelj odpadkov podatkov o vključitvi oziroma spremembi ne pošlje oziroma jih pošlje nepravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve zbiranja, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(8) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta oziroma izvajanja dejavnosti povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, razen v izjemnih primerih kot so:
– šolanje v tujini,
– dolgotrajno zdravljenje,
– bivanje v domu upokojencev,
– prestajanje zaporne kazni,
– opravljanje dejavnosti le 6 mesecev na leto ali manj (npr. sobodajalstvo, kampiranje, glamping ipd.).
Vse navedene izjeme se upoštevajo v primeru odsotnosti ali neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev ali opravljanje dejavnosti le določen del leta. Izostanek in dolžina opravljanja dejavnosti mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
(9) Dijaki in študenti, ki imajo stalno prebivališče v Občini Postojna, začasno pa prebivajo izven območja te občine, so v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oproščeni plačila stroškov za storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji mesec po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu so dijaki in študenti vključeni v obstoječi sistem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(10) Če povzročitelj odpadkov ne poravnava redno mesečnih faktur za opravljene storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ne vloži ugovora zoper obračun, mu izvajalec zbiranja izda opomin. Če povzročitelj odpadkov ne poravna zapadlih obveznosti niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec zbiranja ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbe.
(11) Izvajalec zbiranja lahko v okviru ozaveščanja uporabnikov organizira različne akcije zbiranja komunalnih odpadkov, na podlagi katerih se uporabnikom, ki se te akcije udeležijo, pri obračunu storitev ravnanja z odpadki upoštevajo določene ugodnosti. Izvajalec zbiranja objavi podrobnejša pravila in pogoje akcij na svoji spletni strani.
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje do predpisanega določenega roka.
(2) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe začne postopek izterjave po sodni poti, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
(3) Če povzročitelj odpadkov, ki ni hkrati lastnik nepremičnine, ne poravna računa, ki mu ga za opravljeno storitev izda izvajalec javne službe, za plačilo, na podlagi odločbe iz četrtega odstavka 33. člena tega odloka, solidarno odgovarja lastnik nepremičnine.
(4) Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v predpisanem roku po prejemu računa.
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja MIR.
(2) Inšpekcijski nadzor izvaja občinski inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:
– odrediti povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov,
– odrediti povzročitelju odpadkov zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov na način, določen s tem odlokom,
– odrediti odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na zabojnike,
– odrediti organizatorju prireditve zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,
– odrediti investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,
– odrediti izvajalcu javne službe zbiranje in prevoz komunalnih in drugih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,
– odrediti izvajalcu čiščenje in vzdrževanje zabojnikov,
– odrediti izvajalcu prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka,
– izvesti postopke v skladu z Zakonom o prekrških.
(3) Izvajalci posameznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v nasprotju s tem odlokom. Izvajalec mora zagotoviti osebo, ki bo redno, praviloma dnevno, izvajala občasni nadzor nad ločevanjem odpadkov, obveščala uporabnike o neustrezno ločenih odpadkih in beležila statistiko nadzora ter izdajala obvestila oziroma opozorila o ugotovljenih nepravilnostih. Izvajalec mora obveščati javnost na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca o rezultatih in ugotovitvah nadzora v posameznih delih naselja.
(4) Pri izvajanju nadzora lahko MIR izdaja odločbe in odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. V primeru, da se uporabnik ne vključi v obvezni sistem ločenega zbiranja odpadkov, MIR z odločbo to odredi, izvršljiva odločba pa je podlaga izvajalcu za izvedbo te storitve.
14. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
Izvajalec posamezne javne službe sklepa z uporabniki pogodbe, kjer je to določeno s tem odlokom oziroma s posebnimi predpisi.
(prekrški povzročiteljev odpadkov)
(1) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika družba skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), njena odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če:
– v roku z izvajalcem zbiranja ne sklene pogodbe o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (deseti odstavek 10. člena),
– ravna v nasprotju z določili 40. in 41. člena tega odloka,
– ne odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov nazaj na zbirno mesto (drugi odstavek 21. člena),
– ne omogoči neposreden in nemoten dostop do prevzemnega mesta s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah (prva alineja osmega odstavka 22. člena),
– samodejno ali na poziv izvajalca zbiranja ne odstrani vej dreves ali drugih rastlin, ki ovirajo dostop do prevzemnega mesta (peta alineja osmega odstavka 22. člena),
– se v primeru popolne ali delne zapore občinske ceste z izvajalcem zbiranja ne dogovori o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov (enajsti odstavek 22. člena),
– kot organizator javne prireditve ne ravna v skladu z določili 31. člena tega odloka.
(2) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 250 evrov, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.
(3) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanja javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot določa ta odlok,
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva določenih cen storitev.
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
16. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Prvi Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Postojna pripravi izvajalec in ga posreduje občini najkasneje v roku 60 dni po podpisu koncesijske pogodbe. Župan potrdi letni program v 60 dneh od njegovega prejema.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 108/08).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-13/2019
Postojna, dne 6. novembra 2019
