Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb(Uradni list EU L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1–64), 16. in 95. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07), 3. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 105/08, 48/18) je Občinski svet Občine Postojna na 9. redni seji dne 6. 11. 2019 sprejel
o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Občine Postojna
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesij za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let izvajalcu, izbranem na javnem razpisu, izvedenem v skladu z določbami tega koncesijskega akta (v nadaljevanju: koncesionar) in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma množini): so obvezne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– »koncedent«: je Občina Postojna;
– »občinski svet«: je Občinski svet Občine Postojna;
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– »koncesionar«: je skupen izraz za subjekt, ki bo izbran na javnemu razpisu v skladu z določbami tega odloka za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in subjekt, ki bo izbran za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po temu odloku;
– »povzročitelj odpadkov«: je vsaka oseba na območju Občine Postojna, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) in je vpisan v evidenco, ki jo vodi izvajalec zbiranja odpadkov, ter oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov za gospodarsko javno službo iz prve alineje tega odstavka, oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;
– »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
(način podelitve koncesije)
(1) V Občini Postojna se javne službe iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi v temu odloku.
(2) Koncedent podeli dve koncesiji, in sicer koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(3) Koncesiji za opravljanje javnih služb se podelita na podlagi javnega razpisa.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(1) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemajo gospodarske javne službe iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter odlok, ki ureja ravnanje z odpadki na območju Občine Postojna.
(2) Predpisi, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina javnih služb po tem odloku, so sestavni del tega koncesijskega razmerja in ga dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
(3) Tehnične specifikacije predmeta javne službe sprejme župan.
(ločeni računovodski izkazi)
(1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost javne službe in drugih dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ter ločene računovodske izkaze za vsako javno službo po tem odloku, ki jo koncesionar izvaja.
(2) Ob izpolnitvi dane zahteve in drugih pogojev, ki jih določa zakon, lahko koncesionar v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti.
(območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb)
(1) Koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka se zagotavljajo za celotno območje Občine Postojna.
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka, za katere mu je podeljena koncesija. Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb)
(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, so vsi objekti in naprave zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki so v upravljanju koncesionarja.
(2) Objekti, naprave in oprema, ki sestavljajo infrastrukturo javne službe, potrebno za njeno izvajanje in se nahaja na območju Občine Postojna, so tako v času trajanja koncesije kot tudi po njenemu prenehanju last koncedenta, v kolikor ni s koncesijsko pogodbo določeno, da so v lasti koncesionarja ali tretjih oseb.
III. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(obveznosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
– v javnem interesu, kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu izvajati javno službo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
– zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe);
– na poziv koncedenta, medobčinskega inšpektorata in redarstva, policije in gasilcev zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 2 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov, v primeru onesnaženja površin z odpadki, pa nemudoma;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan, vse dni v letu;
– izvajati notranjo kontrolo dela, dnevno kontrolo na terenu;
– opravljanje vseh drugih nalog, ki so skladno s predpisi določene v okviru zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki služi javni službi, na poziv koncedenta pripraviti strokovne podlage oziroma izhodišča za načrtovanje razvoja, v postopku priprave prostorskih aktov in pri drugih razvojnih planih;
– sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, če je tako določeno s posebnimi predpisi;
– odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
– pripravljati letne (do 15. 10. za naslednje leto) in dolgoročne programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe;
– svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
(2) Dodatne dolžnosti koncesionarja za izvajanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov so:
– vzdrževanje in čiščenje zabojnikov (ob vsakem praznjenju zabojnikov se jih postavi na svoja mesta; v primeru onesnaženja zabojnikov, se jih očisti; v primeru poškodbe zabojnikov, se jih zamenja z drugimi; vsaj 1 x letno pranje zabojnikov; terenski pregledi stanja zabojnikov – popisi poškodovanih zabojnikov in njihova zamenjava, ter popisi stalne prenapolnjenosti zabojnikov in ukrepi);
– zagotavljati dnevno čistočo zbiralnic oziroma ekoloških otokov (čistijo se tako, da na njih in v njihovi neposredni okolici ni odpadkov);
– izvajanje obračunavanja storitev v skladu z drugim odstavkom 28. člena tega odloka.
(3) Če zakon ne določa drugače koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
(1) Javne službe se financirajo:
– s ceno storitev javnih služb,
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, ali sredstev od izvajanja drugih tržnih storitev, če ta predstavljajo, skladno s predpisi na državni ravni, prihodek javne službe,
– iz okoljske dajatve, če je to v skladu z veljavnimi predpisi,
– iz proračuna,
– iz drugih virov.
(2) Cena storitev javnih služb se oblikuje v postopku javnega razpisa.
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe, izhajajoč iz določb pozitivnih predpisov, ki te cene regulirajo (skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolj oziroma drugim predpisom ali splošnim aktom), ter iz svoje prijave, dane na javnemu razpisu za izbor koncesionarja.
(4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa zakon ali odlok.
(5) Podrobnosti v zvezi z obračunom storitev javnih služb se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občina, v kolikor to ni urejeno z drugim veljavnim aktom.
(6) V koncesijski pogodbi za izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se določi, da v primeru, če bi izvajalec iz 51. člena tega odloka, s katerim bi koncedent lahko sklenil neposredno pogodbo o horizontalnem sodelovanju v skladu z 51. členom tega odloka, med izvajanjem koncesije ponudil nižjo ceno obdelave in odlaganja od tiste, ki je določena v koncesijski pogodbi, koncedent lahko odpove (odstopi) koncesijsko pogodbo s koncesionarjem s 6-mesečnim odpovednim (odstopnim) rokom. Namesto odpovedi koncedent lahko pozove koncesionarja na sklenitev aneksa h koncesijski pogodbi, s katerim se cena brez kakršnegakoli nadomestila ali povračila stroškov izenači s ponujeno s strani izvajalca iz 51. člena. Če do sklenitve aneksa h koncesijski pogodbi ne pride v roku 1 meseca od koncedentovega poziva, se šteje da je koncesionar pogodbo odpovedal s 6-mesečnim odpovednim rokom.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena tega odloka in druge pogoje, ki jih določa zakon. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki skupaj nastopajo kot enoten prijavitelj (konzorcij), in ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, ki jih bo pravno združevala in s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. V primeru nastopanja prijavitelja skupaj s podizvajalcem, s katerim dokazuje izpolnjevanje pogojev in meril (12., 14., 15. in 23. člen) nove pravno-organizacijske oblike ni potrebno ustanoviti.
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavrnejo.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da pri njem niso podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, vključno z razlogi iz šestega odstavka tega člena, oziroma razlogi za izključitev iz drugega predpisa, ki bi nadomestil 45. člen Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
2. da ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javne službe, za katero oddaja prijavo in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje te javne službe, ki so določeni s predpisi, ki urejajo vsebino javnih služb;
3. da je samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi, skladno s Smernicami, usmeritvami in tehničnimi specifikacijami iz tretjega odstavka 4. člena tega odloka;
4. da je kadrovsko usposobljen za vodenje katastra, če je to za javno službo, za katero se prijavlja, zahtevano, skladno s Smernicami, usmeritvami in tehničnimi specifikacijami iz tretjega odstavka 4. člena tega odloka;
5. da razpolaga z ustrezno infrastrukturo, prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe, skladno s Smernicami, usmeritvami in tehničnimi specifikacijami iz tretjega odstavka 4. člena tega odloka;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
7. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči Občini Postojna, uporabnikom ali tretjim osebam;
8. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, skladno s Smernicami, usmeritvami in tehničnimi specifikacijami iz tretjega odstavka 4. člena tega odloka;
9. da ima ustrezna strokovna priporočila, in sicer najmanj 1 potrjeno referenco za izvajanje dejavnosti, za katero se prijavlja na območju, primerljivem z območjem koncesije iz tega odloka;
10. da izpolnjuje druge pogoje za sodelovanje, določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje koncesij in tem odlokom.
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarje za izvajanje dejavnosti javnih služb iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom z objavo obvestila o koncesiji v skladu z naslednjim odstavkom. Na javnem razpisu se koncesije za javne službe iz 1. člena oddajo v dveh ločenih sklopih, in sicer 1. sklop za izvajanje zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in 2. sklop za izvajanje obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2) Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani Občine Postojna oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge način, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega stavka tega člena.
(3) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje;
7. merila za izbor koncesionarja;
8. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
9. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
10. druge obvezne sestavine prijave ter drugo potrebno dokumentacijo;
11. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;
12. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev;
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka;
15. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
16. osnutek koncesijske pogodbe;
17. druge podatke, v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(4) Poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
(5) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(6) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna.
(7) V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(8) Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, v skladu s 13. členom tega odloka. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za sodelovanje, ki so določeni s tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
1. cena storitev javne službe za uporabnika;
2. kadrovska usposobljenost za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
3. ustreznost sredstev in opreme prijavitelja za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
4. ustreznost in lokacija infrastrukture za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
5. odzivni čas v primeru nujnega praznjenja zabojnikov na zbiralnicah (za javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov).
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi ali se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz 18. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) V postopku pregleda in ocenjevanja prijav lahko koncedent zahteva pojasnila vloge, pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila).
(2) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(3) Koncedent sme v soglasju s kandidatom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu.
(4) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(5) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(6) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(7) Župan v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja podelitev koncesij.
(8) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (konzorcij).
(9) Glede pravnega varstva zoper odločitev o izbiri koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki.
(2) Za javne službe iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz drugega odstavka 11. člena sklene ena koncesijska pogodba, če je za obe koncesiji izbran isti koncesionar, sicer pa se za vsako koncesijo oziroma vsak sklop sklene ločena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja podeljevanje koncesij.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, za katero je pridobil koncesijo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije na dosegajo načrtovanih, če je koncesionar izpolnil vse svoje obveznosti.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi zadnji dan koledarskega leta, v katerem se izteče 10 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja podeljevanje koncesij.
(razmerje do podizvajalcev)
(1) Po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta lahko koncesionar del koncesije odda v podizvajanje, pri tem pa mora ves čas trajanja koncesije sam v pretežnem delu opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije.
(2) V zvezi z izvajanjem koncesije s podizvajalci morajo koncedent, koncesionar in podizvajalci ravnati v skladu z zakonom, ki ureja podeljevanje koncesij.
(3) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati po načelu nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpoljujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom o javnem naročanju in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, če je koncesionar naročnik oziroma javni naročnik v skladu z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil.
(4) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti vse podizvajalce in vsak del koncesije, ki ga namerava oddati v podizvajanje ter kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev.
(5) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem pisno soglašati, koncesionar pa mora poslati podatke iz prejšnjega odstavka.
(6) Pri podizvajalcu ne smejo biti podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, izpolnjevati pa mora pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 12. člena tega odloka in vse ostale pogoje, ki se vsebinsko nanašajo na izvajanje nalog, ki jih v izvajanje prevzema podizvajalec.
(7) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja, razen če to dopušča zakon.
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Nadzor obsega zlasti:
– nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje;
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije;
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi ter občinskimi odloki.
(4) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(5) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(6) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
(7) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski prekrškovni organ, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(obračunavanje stroškov javnih služb)
(1) Uporabniku storitev javnih služb iz 1. člena tega odloka obračunava stroške teh storitev koncesionar.
(2) Če koncesionar za vse javne službe iz 1. člena tega odloka ni isti, izvaja koncesionar javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v svojem imenu in za račun koncesionarja obračunavanje storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
– podatke o stroških izvajanja javne službe,
– podatke o količinah zbranih, oddanih sortiranih frakcij in oddanih odpadkov v obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ali odstranjevanje,
– podatke o pritožbah uporabnikov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so spremembe bistvene v smislu 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, lahko koncedent koncesijsko pogodbo odpove (odstopi).
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so npr.:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javnih služb je vselej odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti za škodo, ki jo z opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odpovedjo (odstopom od) koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena.
(odpoved koncesijske pogodbe)
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja podeljevanje koncesij in tem odlokom.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, koncesijsko razmerje preneha tudi ob prenehanju posameznega člana konzorcija, razen če je pravno-organizacijska oblika v smislu 11. člena tega odloka, s katero je sklenjena koncesijska pogodba, nova gospodarska družba ali druga nova pravna oseba.
(5) V primeru prenehanja na podlagi prejšnjega odstavka so preostali člani konzorcija dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje javne službe, ki je predmet koncesijskega razmerja, do začetka veljavnosti koncesijske pogodbe, sklenjene med koncedentom in novim koncesionarjem oziroma do obvestila koncedenta, da je zagotovil prevzem opravljanja predmetnih javnih služb s strani tretjega izvajalca.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine Postojna, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi izdane odločbe.
(2) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe, če je to skladno s pravili za dopustnost sprememb koncesijske pogodbe iz zakona, ki ureja podeljevanje koncesij.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe iz koncesijske pogodbe.
XIV. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA
(pristojnosti organov koncedenta)
(1) Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet, v kolikor zakon ali drug predpis ne določa drugače.
(2) O posamičnih aktih odloča župan, razen če ni z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Ne glede na določbe tega odloka se izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), zaradi doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES ter zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu, lahko izvaja s sklenitvijo neposredne koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi dogovora med Občino Postojna, Mestno občino Ljubljana in drugimi občinami, ki so 15. 12. 2009 sklenile skupno Pogodbo o pristopu občin širše Ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana glede sodelovanja pri skupnemu izvajanju javne službe v smislu šestega odstavka 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) Če do dogovora in sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka ne pride do roka za objavo javnega razpisa iz naslednjega člena, koncedent objavi javni razpis, s katerim razpiše oddajo vseh javnih služb iz 1. člena tega odloka v dveh sklopih.
(1) V koncesijski pogodbi iz prejšnjega člena se kot izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov določi JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, matična številka: 5046688000.
(2) Koncesijska pogodba iz prejšnjega člena mora biti vsebinsko smiselno enaka koncesijskim pogodbam drugih primerljivih občin iz prejšnjega člena, s katero so te občine kot koncesionarja za javno službo obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov določile subjekt iz prejšnjega odstavka.
(3) Cene storitev po koncesijski pogodbi ne smejo biti višje od cene storitev, ki so določene za uporabnike na območju Mestne Občine Ljubljana, ki je investitor Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO, razen v delu, v katerem je razlika posledica vložka posameznih občin v RCERO Ljubljana.
(1) Do sklenitve koncesijske pogodbe ali pogodbe iz 50. člena javne službe iz 1. člena tega odloka izvajajo obstoječi izvajalci na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb.
(2) Javni razpis oziroma obvestilo o koncesiji iz 13. člena tega odloka koncedent objavi v roku 60 dni od pričetka veljavnosti tega odloka.
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 111/08).
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-14/2019
Postojna, dne 6. novembra 2019
