Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 218. in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 7. seji dne 13. 11. 2019 sprejel
o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora
1. člen
S tem odlokom se določajo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):
– evidence za odmero nadomestila,
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– območja, ki so predmet odmere nadomestila,
– merila za določitev višine nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila.
(1) Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče z zgrajeno stavbo ali namenjeno gradnji stavbe, na katerem so vse površine potrebne za funkcioniranje stavbe in je kot taka določena skladno s predpisi s področja graditve in urejanja prostora ter tem odlokom.
(2) Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, mora pa biti v celoti v območju namenske rabe, kjer je gradnja dovoljena.
(zazidana stavbna zemljišča)
(1) Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2) Če določena stavba, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(nezazidana stavbna zemljišča)
(1) Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.
(3) Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
(4) Nezazidano stavbno zemljišče je lahko sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel kakor tudi dela zemljiške parcele.
(5) Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.
(6) Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto zagotovljena, če se zemljišče lahko šteje za opremljeno stavbno zemljišče skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju.
II. EVIDENCE ZA ODMERO NADOMESTILA
5. člen
(evidenca stavbnih zemljišč)
Za potrebe odmere nadomestila upravni organ občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ občine), vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco stavbnih zemljišč pristojni organ občine pridobiva iz gostujočih in lastnih zbirk podatkov.
(gostujoče zbirke podatkov)
(1) Gostujoče zbirke podatkov se privzamejo iz državnih, občinskih in ostalih evidenc.
(2) Gostujoče zbirke podatkov iz državnih evidenc so:
– podatki o površinah, dejanski rabi in identifikatorjih nepremičnin iz Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra,
– podatki o zavezancih iz Poslovnega registra Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in Zemljiške knjige,
– podatki o komunalni opremljenost iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
– podatki državnih prostorskih in ostalih upravnih aktov iz Prostorskega informacijskega sistema ali pristojnih upravnih organih, ki te podatke izdajajo.
(3) Gostujoče zbirke podatkov iz občinskih evidenc so:
– podatki občinskih prostorskih aktov,
– podatki o komunalni opremljenost iz katastrov upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
(1) Lastne zbirke podatkov, ki so namensko vzpostavljeni za odmero nadomestila, so:
– območja odmere nadomestila,
– opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo,
– nezazidana stavbna zemljišča,
– zunanje poslovne površine,
– oprostitve plačevanja nadomestila.
(2) Lastne zbirke podatkov iz prvega odstavka upravlja občina.
(podatki v evidenci stavbnih zemljišč)
V evidenci stavbnih zemljišč se vodijo naslednji podatki:
– površina in dejanska raba stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov z identifikacijsko oznako,
– podatki o zavezancih (naziv, naslov, matična in/ali davčna številka zavezanca, delež),
– lastne zbirke podatkov za odmero nadomestila stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov,
– število točk za posamezno nepremičnino po posameznem merilu za določitev višine nadomestila,
– znesek nadomestila,
– oprostitve,
– drugi podatki potrebni za odmero nadomestila.
(1) Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za pravilnost podatkov o površinah nepremičnin, dejanskih rabah nepremičnin in zavezancih v evidenci stavbnih zemljišč.
(2) Zavezanci imajo pri pristojnem organu občine kadarkoli pravico do vpogleda ali pridobitve potrdila o podatkih v evidenci.
(3) Zavezanec lahko poda predlog za spremembo podatkov za odmero nadomestila pristojnemu organu občine.
(določitev površine in namena zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot površina zemljiške parcele ali njenega dela, ki je namenjena za opravljanje poslovne dejavnosti.
(4) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se privzame iz podatka o dejanski rabi stavbe. V primeru, da podatek o dejanski rabi ni skladen z gradbenim ali uporabnim dovoljenjem, se pri odmeri nadomestila uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja.
(5) Če podatek o površini ali namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi ugotovitve dejanskega stanja (terenski ogled, podatki iz projektne dokumentacije, druge javne evidence ali uradni dokumenti drugih upravnih organov ipd.), določi pristojni organ občine.
(6) Občina obvesti zavezance za zazidana stavbna zemljišča – zunanje poslovne površine, o podatkih za odmero nadomestila – zunanje poslovne površine le ob prvem vpisu v lastno zbirko podatkov.
(7) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ali zazidanega stavbnega zemljišča – zunanje poslovne površine s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino stavbe oziroma stavbnega dela ali površino zemljiške parcele oziroma njenega dela.
(8) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.
(9) Ne glede na določila prvega do četrtega odstavka tega člena se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje ali spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja.
(10) Ne glede na zgornja določila, je zavezanec dolžan, v roku 15 dni po nastali spremembi, občini sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila (spremembo zavezanca, namembnosti, podatke o neto tlorisni površini, število mesecev odmere itd.). Spremembe bodo upoštevane z naslednjim odmernim letom. Če zavezanec občini ne posreduje potrebnih podatkov, občina pripravi odmero na podlagi obstoječih podatkov in podatkov iz uradnih evidenc.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ali njenega dela, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju 4. člena tega odloka.
(2) Občina obvesti lastnike oziroma zavezance zemljiških parcel ali njenih delov, ki se po določbah 4. člena tega odloka štejejo za nezazidano stavbno zemljišče, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča le ob prvem vpisu v lastno zbirko podatkov.
(3) Če se lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino zemljiške parcele ali njenega dela.
(4) Če lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.
(5) Ne glede na zgornja določila, je zavezanec dolžan, v roku 15 dni po nastali spremembi, občini sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila (spremembo zavezanca, namembnosti, podatke o neto tlorisni površini, število mesecev odmere itd.). Spremembe bodo upoštevane z naslednjim odmernim letom. Če zavezanec občini ne posreduje potrebnih podatkov, občina pripravi odmero na podlagi obstoječih podatkov in podatkov iz uradnih evidenc.
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
12. člen
(območja odmere nadomestila)
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo so:
OBMOČJE | OPIS |
1 | območja naselja Kranjska Gora z rekreacijskimi in športnimi površinami, Log in Jasna z rekreacijskimi in športnimi površinami ter mejni prehodi |
2 | območja naselij Podkoren, Planica, Rateče, Gozd-Martuljek |
3 | območja naselij Dovje, Mojstrana |
4 | območja naselij Belca, Zgornja Radovna, Srednji Vrh |
5 | ostala stavbna zemljišča, ki so opremljena z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem |
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
13. člen
(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– lega in namen stavbnega zemljišča,
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture.
(2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva merilo:
– lega in namen stavbnega zemljišča.
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Po namembnosti se zazidana stavbna zemljišča razvrščajo v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov, in sicer na A – stanovanjski namen in B – poslovni namen.
A – STANOVANJSKI NAMEN
11-stanovanjske stavbe, 1242-garaže, 1274-druge stavbe, ki niso razvrščene drugje;
B – POSLOVNI NAMEN
121-gostinske stavbe, 122-poslovne in upravne stavbe, 123-trgovske stavbe in stavbe za storitveno dejavnost, 124-stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 125-industrijske in skladiščne stavbe, 126-stavbe splošnega družbenega pomena, 127-Druge nestanovanjske stavbe.
b1) Družbene dejavnosti: javna uprava, javne ustanove s področja zdravstva, izobraževanja, kulture, umetnosti in druge socialne storitve, javna varnost, civilna zaščita, politične organizacije, kulturna, folklorna, športna in druga društva, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, amaterska gledališča, osnovno izobraževanje, kulturne dejavnosti itd.
b2) Javne službe in storitve: javni potniški promet, cestni, komunalna energetika, telekomunikacije, komunalna dejavnost, osebne storitve in storitve v gospodinjstvih itd.
b3) Šport in rekreacijo: športni objekti, smučarski centri (tek na smučeh, drsanje itd.); rekreacijski centri, trim steze, fitnes klubi in drugi športni in rekreacijski objekti, s katerim se opravljajo pridobitne dejavnosti, ter zemljišča, ki jih športna društva uporabljajo za pridobitne dejavnosti.
b4) Gospodarske dejavnosti: industrija in rudarstvo, kmetijska proizvodnja, ribištvo, gradbeništvo, transportna in skladiščna dejavnost, proizvodna obrt, prevozništvo, urejanje naselij in prostora, elektrogospodarstvo, prekladalne storitve, geološka raziskovalna dejavnost itd.
b5) Storitve in trgovino: prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil, trgovina na drobno z motornimi gorivi, posredništvo in trgovina na debelo, trgovina na drobno, storitve potovalnih in turističnih organizacij, projektiranje in tehnične storitve, obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijske storitve, vrtnarstvo, drevesnice itd.
b6) Turistično-gostinska dejavnost: dejavnost hotelov, motelov, apartmajskih hotelov, penzionov, počitniških domov in druge nastanitvene zmogljivosti za krajši čas (oddajanje sob, apartmajski objekti, počitniški objekt), planinski in drugi domovi, storitve prehrane, točenje pijač in napitkov, menz, priprava in dostava hrane in ostale gostinske dejavnosti.
b7) Poslovne dejavnosti: finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, zunanja trgovina, agencije, zavarovalnice, poslovne storitve, igralnice, prirejanje iger na srečo, bančništvo, menjalnice, poslovna združenja, zasebne zdravstvene ustanove itd.
(2) Za namen stavbnega zemljišča se dejavnostim po posameznih območjih določi naslednje število točk:
NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA | OBMOČJE |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
A | STANOVANJSKI NAMEN | |
a | a – Stanovanjski namen | 190 | 160 | 130 | 75 | 25 |
B | POSLOVNI NAMEN | |
b1 | stavbe in stavbni deli | 240 | 200 | 150 | 90 | 30 |
zunanje poslovne površine | 240 | 200 | 150 | 90 | 30 |
b2 | stavbe in stavbni deli | 280 | 240 | 185 | 115 | 40 |
zunanje poslovne površine | 280 | 240 | 185 | 115 | 40 |
b3 | stavbe in stavbni deli | 320 | 275 | 240 | 140 | 50 |
zunanje poslovne površine | 320 | 275 | 240 | 140 | 50 |
b4 | stavbe in stavbni deli | 520 | 450 | 355 | 240 | 90 |
zunanje poslovne površine | 520 | 450 | 355 | 240 | 90 |
b5 | stavbe in stavbni deli | 800 | 700 | 530 | 265 | 100 |
zunanje poslovne površine | 570 | 500 | 380 | 265 | 100 |
b6 | stavbe in stavbni deli | 855 | 755 | 585 | 280 | 110 |
zunanje poslovne površine | 595 | 525 | 405 | 280 | 110 |
b7 | stavbe in stavbni deli | 1080 | 960 | 750 | 340 | 130 |
zunanje poslovne površine | 720 | 640 | 500 | 340 | 130 |
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)
(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:
OPREMLJENOST | ŠTEVILO TOČK |
vodovod | 15 |
kanalizacija | 30 |
elektrika | 15 |
telekomunikacije | 20 |
vročevod | 30 |
urejene zelene in rekreacijske površine | 10 |
mestni promet | 20 |
javno parkirišče | 20 |
makadamska cesta | 15 |
asfaltna cesta | 20 |
sodobno opremljena cesta z robniki, hodnikom za pešce in javno razsvetljavo | 30 |
(2) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture in javne infrastrukture določi upravljavec infrastrukture.
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od območja ter namena uporabe na naslednji način:
NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA | OBMOČJE |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
stavbna zemljišča | 190 | 160 | 130 | 75 | 25 |
17. člen
(določitev višine nadomestila)
(1) Mesečna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 14. in 15. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z mesečno vrednostjo točke in števila mesecev za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
(2) Mesečna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine se določi kot število točk iz 14. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine ter z mesečno vrednostjo točke in števila mesecev za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
(3) Mesečna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 16. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z mesečno vrednostjo točke in števila mesecev za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.
(1) Mesečna vrednost točke znaša:
| VREDNOST TOČKE ZA ZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE | VREDNOST TOČKE ZA NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE |
A STANOVANJSKI NAMEN | 0,00014761 EUR | 0,00015 EUR |
B POSLOVNI NAMEN | 0,00034896 EUR | 0,00045 EUR |
(2) Vrednost točke se letno valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja. Župan sprejme ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke do 31. decembra in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke kot je določena v drugem odstavku tega člena, novo vrednost točke s sklepom določi občinski svet na predlog župana.
(4) Če sklep iz drugega ali tretjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta.
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik ali upravljavec.
(2) Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:
– najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),
– overjena izjava lastnika in uporabnika,
– druge verodostojne listine, ki dokazujejo uporabnika oziroma upravljavca.
(1) Odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se določi na stavbni del natančno.
(2) Odmera nadomestila za zunanje poslovne površine se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.
(3) Odmera nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.
(4) Pristojni organ občine posreduje podatke za odmero nadomestila pristojnemu davčnemu organu.
(5) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ z odločbo.
Zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko zavezanec uveljavlja pravna sredstva skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
22. člen
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe Republike Slovenije,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek in sicer za dobo pet let. O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Občine Kranjska Gora,
zavezanca za čas, ko je prejemal denarne dodatke po predpisih o socialnem varstvu in to z ustreznimi dokazili izkaže. Izredna denarna socialna pomoč se po tem členu ne uvršča med denarne dodatke. O oprostitvi odloča pristojni organ občine po splošnem upravnem postopku.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju)
Postopek za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je pričel pred uveljavitvijo tega odloka, se dokonča po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi.
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora (UVG 47/96, 33/03, 35/05), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 73/15), Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) (Uradni list RS, št. 90/15).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.
Št. 4224-9/2019-5
Kranjska Gora, dne 13. novembra 2019
