Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), osmega odstavka 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18), Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 in 111/13) je Občinski svet Občine Pivka na 7. seji dne 14. 11. 2019 sprejel
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Pivka
S tem odlokom se ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb:
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Pivka (v nadaljevanju: občina).
Ta odlok je zavezujoč za:
– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,
– za izvajalce javne službe in
– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
Ta odlok določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb,
2. vrsto in obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,
4. obveščanje uporabnikov,
5. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb,
6. vire financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja,
7. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, ki so lastnina občine,
8. cene storitve javnih služb,
9. nadzor nad izvajanjem javnih služb,
10. javna pooblastila izvajalca javnih služb,
11. kazenske določbe,
12. prehodne in končne določbe.
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
– zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki,
– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javnih služb,
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– uveljavitev načela »stroške plača« povzročitelj komunalnih odpadkov,
– zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov.
– zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
– osveščati in obveščati uporabnike javnih služb o učinkovitem ravnanju z odpadki.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki ter delovanje osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje,
2. izvajalec posamezne obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja je koncesionar (v nadaljevanju: izvajalec),
3. seznam odpadkov je seznam odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44),
4. komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovin, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. V seznamu odpadkov je uvrščen v poglavje 15 01 – Embalaža in v poglavje 20 – Komunalni odpadki,
5. nevarni komunalni odpadki so odpadki, ki so zaradi ene ali več nevarnih lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke,
6. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz seznama odpadkov,
7. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev,
8. gradbeni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo pri manjših vzdrževalnih delih v stanovanjski enoti (npr. obnova kopalnice …). Za večja gradbena dela velja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, kar pomeni, da mora investitor izbrati izvajalca gradbenih del, ki mora med drugim poskrbeti tudi za končno oskrbo nastalih gradbenih odpadkov,
9. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj oziroma uporabnik) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev, in izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev,
10. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti,
11. uporabnik storitev javne službe zbiranja odpadkov je izvirni povzročitelj, če v tem odloku ni drugače določeno,
12. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadka,
13. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov,
14. priprava odpadkov za ponovno uporabo je priprava za ponovno uporabo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
15. obdelava odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje,
16. predelava odpadkov je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v objektu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije,
17. odstranjevanje odpadkov je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije,
18. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov,
19. kosovni odpadki so odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke,
20. odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljevanju: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
21. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom,
22. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva te frakcije prepušča izvajalcu javne službe,
23. premična zbiralnica je tovorno vozilo z ustrezno nadgradnjo ali začasno urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu javne službe. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij,
24. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in ki je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih frakcij od izvirnih povzročiteljev,
25. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in je namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
26. odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
27. predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
28. hišni kompostnik je konstrukcija namenjena ločenemu zbiranju in kompostiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (npr. ostanki hrane) ter zelenega vrtnega odpada v lastnem vrtu. Raba tako pridobljenega komposta je omejena na vrt, ki pripada določenemu gospodinjstvu,
29. zbirno mesto je pokrit ali nepokrit prostor praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer povzročitelj odpadkov ločeno zbira in začasno hrani komunalne odpadke do oddaje odpadkov izvajalcu javne službe,
30. prevzemno mesto je mesto praviloma na javni površini, kjer povzročitelj odpadkov prepušča v okviru zbirnega mesta ločeno zbrane komunalne odpadke izvajalcu javne službe. Prepuščanje odpadkov poteka po vnaprej določenem urniku, ki je objavljen na spletni strani izvajalca javne službe. Ko gre za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko prevzemno mesto hkrati tudi zbirno mesto.
(2) Izrazi, ki niso posebej navedeni v tem členu, imajo enak pomen, kot je določen v državnem predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja domneva lastnik nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti posamezne javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– izvajanje trajnostno naravnanih tekočih in novih projektov ter zasledovanje ciljev teh projektov, vključno z analiziranjem, poročanjem in informiranjem v zvezi s temi projekti,
– spodbujanje preoblikovanja izdelkov in materialov, ki jih ni možno reciklirati ali kompostirati, preko lokalnih akcij in kampanj (center ponovne uporabe),
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
– strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
– financiranje dejavnosti javne službe,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave, ki določene obveznosti lahko poveri izvajalcu javne službe.
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(oblika opravljanja javne službe)
Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v obliki koncesionirane javne službe, na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNIH SLUŽB TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
(1) Javne službe po tem odloku obsegajo storitve:
a) zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, in sicer:
– storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih in premičnih zbiralnicah,
– storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov, zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in do odlagališča komunalnih odpadkov,
b) obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,
c) odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Podrobnejša vsebina storitev javne službe iz prejšnje točke tega člena se za posamezno leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Pivka (v nadaljevanju: letni program).
(1) Izvajalec javne službe v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in oddajanja v nadaljnje ravnanje zagotavlja:
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat
– zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika
– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
– kosovni odpadki,
– odpadki z vrtov, parkov in pokopališč,
– odpadki s tržnic,
– odpadki iz čiščenja cest,
– mešani komunalni odpadki,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki,
– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(3) Izvajalec javne službe prevzema komunalne odpadke, ki jih zbira, brez evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke.
(4) Izvajalec javne službe za vse komunalne odpadke, ki jih zbere, vodi evidenco v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(5) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(6) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe skladno s tem odlokom in navodili izvajalca.
(obveznost vključitve v javno službo)
(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: uporabnik).
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem odloku so:
– fizične osebe v gospodinjstvu
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki opravljajo samostojno dejavnost
– lastniki in najemniki gospodarskih in počitniških objektov in drugih nepremičnin, turističnih sob, apartmajev, koč, kampov, »piknik prostorov« ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi
– pravne in fizične osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori
– upravniki večstanovanjskih stavb v imenu etažnih lastnikov
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parki, parkirišča, ceste, trgi, pločniki, pokopališča in podobno)
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne in zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti ali njenem delu. V razmerju do izvajalca gospodinjstvo zastopa nosilec gospodinjstva, če ni drugače dogovorjeno.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe urediti in plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje 8 dni po sklenitvi najemne pogodbe to sporočiti izvajalcu javne službe. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec oziroma lastnik nepremičnine.
(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom …
(6) Če ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(7) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(8) Določila tega odloka so obvezna za vse udeležence pri načrtovanju ali projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije in investitorji, morajo pri oblikovanju novih stanovanj in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev in mnenj oziroma smernic. Pri načrtovanju stanovanjskih sosesk morajo predvideti ustrezen prostor za zbiralnice, zbirna mesta in prevzemna mesta odpadkov.
(9) Zavezanci za plačilo storitev javne službe postanejo uporabniki z vzpostavitvijo statusa iz prvega odstavka tega člena.
(10) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti.
1. Zbiranje in prevzemanje odpadkov
Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja:
– s prepuščanjem v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah na zbirnih mestih,
– s prepuščanjem na prevzemnih mestih po sistemu od vrat do vrat,
– v zabojnikih na zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otoki),
– v premični zbiralnici nevarnih frakcij,
– v zbirnem centru.
(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov, se odpadki zbirajo na zbirnih mestih. Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora do 6:00 ure na dan prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike še isti dan vrniti na zbirno mesto.
(3) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah skrbijo uporabniki sami.
(4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine.
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem zemljišču in pisno soglasje lastnikov zemljišč, potrebnih za dostop s smetarskim vozilom izvajalca zbiranja.
(2) Prevzemno mesto soglasno določita povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
(3) Prevzemno mesto se določi na način, da med lokacijo prevzemnega mesta in mestom, kjer izvajalec zbiranja opravi praznitev posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ni ovir (npr. robniki, stopnice, škarpe, korita …).
(4) Novi povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, številu nameščenih posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev zbiranja. Izvajalec zbiranja novega povzročitelja odpadkov vpiše v seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov. Novi povzročitelj odpadkov mora izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstva oziroma številu zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov pravna oseba ter vrsto dejavnosti.
(5) Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 10 m.
(6) Izvajalec zbiranja lahko v primeru nedostopnosti prevzemnega mesta (preozka cesta, naklon večji od 15 %, ni primernega mesta za obračanje smetarskega vozila, prisotnost drugih ovir …) zahteva določitev novega prevzemnega mesta na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.
(7) Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi lokacija za prepuščanje kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov prepusti kosovne odpadke v skladu z določili 31. člena.
(8) Povzročitelj odpadkov je dolžan v zimskem času zagotoviti neoviran dostop do prevzemnega mesta. Prav tako mora odstraniti zapadli sneg s pokrovov posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.
(9) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora biti urejena tako:
– da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah,
– da mora prometna površina do odjemnega mesta prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste,
– da je najmanjša širina dovozne poti za specialno vozilo do prevzemnega mesta odpadkov in za prevoz odpadkov 3 m, svetla višina pa 4 m,
– da mora imeti slepa cesta zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m oziroma je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče. Notranji najmanjši radij dovozne poti do prevzemnega mesta za odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča,
– da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. Slednje morajo zagotoviti lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest. Kolikor tega na poziv izvajalca zbiranja ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec zbiranja.
(10) Izvajalec zbiranja na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za smetarska vozila, v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupno zbirno mesto, ki je hkrati tudi prevzemno mesto in ustrezno embalažo za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (tipske posode, zabojniki, tipske vrečke). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.
(11) Če je zaradi popolne ali delne zapore občinske ceste izvajalcu zbiranja onemogočen odvoz odpadkov z območja zapore, se morata izvajalec zbiranja in investitor dogovoriti o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja in povzročitelje odpadkov.
(12) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca zbiranja.
(velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike)
(1) Velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe, z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi v tem odloku.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje odpadkov po sistemu od vrat do vrat določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi v tem odloku.
(3) Uporabniki so dolžni za zabojnik, prejet v uporabo, skrbeti kot dober gospodar. V primeru dotrajanosti ali poškodbe s strani izvajalca javne službe, slednji zabojnik brezplačno zamenja. V primeru poškodbe ali odtujitve s strani uporabnika, krije stroške zamenjave uporabnik.
(4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov. V primerih občasnega pojavljanja viška mešanih komunalnih odpadkov je uporabnik dolžan pri izvajalcu javne službe nabaviti tipizirane vrečke za ostanek mešanih komunalnih odpadkov.
2. Zbiranje po sistemu od vrat do vrat
(1) Po sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zbira:
– mešane komunalne odpadke,
– mešano odpadno embalažo in
– biološke odpadke,
(2) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega odstavka tega člena določi z letnim programom.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)
(1) Zbiranje in prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja po sistemu od vrat do vrat, pri vseh izvirnih povzročiteljih teh odpadkov. Prevzemanje odpadkov se izvaja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah.
(2) Druge posode ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti tipiziranih posod iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki odpadke do prevzema hraniti pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine Pivka v skladu z letnim programom.
(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov, zaradi prostorskih omejitev ali trajno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov, ne more ločeno zbirati mešanih komunalnih odpadkov v tipskih posodah, uporablja za ločeno zbiranje tovrstnih odpadkov tipske vreče z natisnjenim logotipom izvajalca. Tipske vreče so na voljo v poslovnih enotah izvajalca oziroma jih izvajalec enkrat letno razdeli upravičenim povzročiteljem odpadkov. Izvajalec zbiranja in povzročitelj odpadkov se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta.
(5) V primeru občasnega povečanja količine mešanih komunalnih odpadkov, je povzročitelj odpadkov le-te dolžan ločeno zbirati v tipskih vrečah. Če količine mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino tipske posode, izvajalec zbiranja določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim.
(prevzemanje mešane odpadne embalaže)
(1) Izvajalec javne službe prevzema na prevzemnih mestih naslednjo mešano odpadno embalažo:
– odpadno plastično embalažo, embalažo iz sestavljenih materialov in kovinsko embalažo, s številko odpadka 15 01 06.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešane odpadne embalaže na celotnem območju Občine Pivka v skladu z letnim programom.
(3) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, se mu namesti posoda za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže enake prostornine kot za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Uporaba posode je za povzročitelja odpadkov brezplačna. V primeru, da so dejanske količine mešane odpadne embalaže večje od nameščene posode, se povzročitelju odpadkov namesti posoda ustrezne velikosti. Razliko v prostornini nameščene posode krije povzročitelj odpadkov.
(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov, zaradi prostorskih omejitev ali trajno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov, ne more ločeno zbirati mešane odpadne embalaže v tipski posodi, uporablja za ločeno zbiranje tovrstnih odpadkov tipske vreče prostornine 90 L z natisnjenim logotipom izvajalca zbiranja. Tipske vreče so na voljo v poslovnih enotah izvajalca oziroma jih izvajalec zbiranja enkrat letno razdeli upravičenim povzročiteljem odpadkov. Izvajalec zbiranja in povzročitelj odpadkov se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta.
(5) V primeru občasnega povečanja količine mešane odpadne embalaže, je povzročitelj odpadkov le-to dolžan ločeno zbirati v tipskih vrečah. Če količine mešane odpadne embalaže redno presegajo prostornino tipske posode, izvajalec zbiranja določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim.
(zbiranje bioloških odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe zbira biološke odpadke po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(2) Zbiranje bioloških odpadkov od vrat do vrat je obvezno za stanovalce večstanovanjskih stavb. Uporabniki individualnih hiš, ki imajo možnost kompostiranja v lastnem vrtu in to dokazljivo počnejo, pa lahko podajo izjavo o kompostiranju in so oproščeni prepuščanja bioloških odpadkov izvajalcu zbiranja. Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, so dolžni izvajalcu zbiranja in nadzornim službam dovoliti vpogled v vsebino zabojnikov in v kompostnik.
(3) Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom ustrezne velikosti za te odpadke, v skladu s 46. členom.
(4) Izvajalec javne službe zamenja obstoječi zabojnik za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi.
(5) Uporabniki lahko odpadke iz tega člena tudi hišno kompostirajo v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena.
(6) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje bioloških odpadkov na celotnem območju Občine Pivka, v skladu z letnim programom.
(način odvoza po sistemu od vrat do vrat)
(1) Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga objavi najkasneje do 31. decembra za naslednje leto na svoji internetni strani.
(2) Izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga povzročiteljem nudi izvajalec javne službe.
(3) Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vrečke pri izvajalcu javne službe.
(4) V primeru kršitve, mora izvajalec kršila prijaviti pristojnemu inšpektoratu.
(5) V primeru izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje, na krajevno običajen način.
(6) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
3. Zbiranje v zbiralnicah in zbirnih centrih
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnih centrih,
– redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,
– občasno prevzemanje odpadkov v premični zbiralnici in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov, v zbiralnih akcijah oziroma na poziv uporabnika,
– prevzemanje nevarnih frakcij v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(2) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(4) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)
(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki. V zbiralnicah se zagotovijo vsaj zabojniki za zbiranje:
– odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz papirja in kartona in
– odpadne embalaže iz stekla.
Lahko pa so določena mesta opremljena tudi zabojniki za druge vrste odpadkov (mešana odpadna embalaža, odpadna jedilna olja, tekstil ipd.)
(2) Občina zagotovi mesto in opremo za prevzemanje ločenih frakcij po sistemu »ekoloških otokov«.
(3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(6) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v zbirni center.
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij – ekoloških otokov)
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali vaška oziroma trška skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico s posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– lahko povzročitelji komunalnih odpadkov nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(1) S premično zbiralnico se zagotavlja ločeno zbiranje
– nevarnih komunalnih odpadkov.
(2) Zbiranje frakcij iz prejšnjega odstavka se zagotavlja dvakrat v koledarskem letu po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(ureditev premične zbiralnice)
(1) Premična zbiralnica je opremljena z ustreznimi številkami odpadkov, označenimi zabojniki in posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ter v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
(2) Izvajalec javne službe zagotovi, da je premična zbiralnica urejena in vzdrževana tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do zbranih odpadkov ter da ne pride do onesnaženja zbiralnice in njene okolice.
(3) V premični zbiralnici odpadke prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(1) Občina zagotavlja zbiranje odpadkov v zbirnem centru, s katerim upravlja izvajalec javne službe.
(2) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem zbiranja odpadkov na območju občine.
(3) Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev imajo možnost oddaje vseh ločeno zbranih komunalnih odpadkov, opredeljenih v drugem odstavku 10. člena tega odloka. Oddaja je brezplačna za vse navedene komunalne odpadke v količinah, ki so značilne za posamezno gospodinjstvo. Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev lahko v zbirni center proti plačilu oddajo tudi:
– gradbene materiale, ki vsebujejo azbest,
– mešanice gradbenih odpadkov v količini, ki presega 2 dovoza s priklopnim vozilom z maso do 750 kg na posamezno gospodinjstvo oziroma v primeru večstanovanjskega objekta na enoto stanovanja,
– zeleni vrtni odrez in ostale biološke odpadke v primeru, da tovrstne odpadke zbirajo v hišnem kompostniku.
(4) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, lahko v zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja, odda komunalne odpadke proti plačilu.
(5) Povzročitelj odpadkov se mora pred oddajo določenih vrst komunalnih odpadkov v zbirni center, ki je v upravljanju izvajalca zbiranja, identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot povzročitelj odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Pivka. Dokazilo je npr. potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, delavec na tehtnici odpadkov ni dolžan sprejeti. Povzročitelj odpadkov je pri oddaji dolžan slediti navodilom delavca na tehtnici in delavca v zbirnem centru.
(6) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem centru v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov.
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena za ravnanje z nevarnimi odpadki.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z namenom, da se odpadki v določenem času pripravijo za prevoz do prevzemnika, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe se znotraj zbirnega centra zagotavljajo storitve tehtanja:
– mešanih komunalnih odpadkov pred obdelavo,
– odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločenih frakcij, ki gredo v predelavo,
– nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
– drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
4. Zbiranje kosovnih in ostalih odpadkov
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe največ dvakrat v koledarskem letu prevzame kosovne odpadke na poziv povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva na podlagi izpolnjenih dveh kuponov oziroma na osnovi izpolnjenega spletnega obrazca.
(2) Naročila terminsko niso omejena, ima pa izvajalec javne službe, zaradi organizacije odvozov, pravico do 3-tedenskega odzivnega časa. Na podlagi prejetega izpolnjenega kupona, se o natančnem terminu prevzema kosovnih odpadkov, izvajalec dogovori z vsakim uporabnikom posebej.
(3) V kolikor uporabnik več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov, mora plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe.
(4) Povzročitelj odpadkov mora kosovni odpadek večjih dimenzij pred oddajo razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Povzročitelj odpadkov namesti kosovne odpadke na prevzemno mesto na dan predvidenega odvoza in ne prej.
(6) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, se odvoz kosovnih odpadkov izvrši na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja. Povzročitelj odpadkov lahko kosovne odpadke tudi odda proti plačilu v zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja.
(1) Organizatorji javnih prireditev na prostem morajo pred začetkom prireditve z izvajalcem javne službe skleniti dogovor, v katerem se podrobneje dogovorijo vrsta in obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev, način odvoza odpadkov ter način pokrivanja stroškov.
(2) Izvajalec javne službe za čas trajanja javne prireditve, praviloma ne glede na število udeležencev, na kraju prireditve, zagotovi ustrezno število posod za ločeno zbiranje:
– odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov,
– mešanih komunalnih odpadkov ter
– biološko razgradljivih odpadkov.
Pri določitvi vrste in števila posod je potrebno upoštevati naravo prireditve.
(3) Organizator mora po končani prireditvi poskrbeti, da se prireditveni prostor v najkrajšem možnem času, vendar ne kasneje kot v 12 urah, očisti. Odpadki se prepustijo izvajalcu zbiranja na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu, prvi delovni dan po prireditvi.
(4) Vse stroške ravnanja z odpadki iz prvih dveh odstavkov tega člena nosi organizator.
(5) Ne glede na peto alinejo drugega odstavka tega člena, mora ponudnik obrokov na javni prireditvi z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki tam nastanejo, ravnati skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(6) Organizatorji javnih prireditev morajo udeležencem zagotoviti biorazgradljiv pribor, krožnike in kozarce.
(7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi in predvidenem trajanju le-te najmanj 14 dni pred datumom izvedbe prireditve.
(ravnanje s komunalnimi odpadki drugih javnih služb in velikih uporabnikov)
(1) Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema odpadke od drugih izvajalcev javnih služb, kolikor jih le-ti na podlagi drugih predpisov zbirajo v okviru drugih obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb, in sicer:
– odpadke z živilskih trgov,
– odpadke pri čiščenju cest,
– odpadke, primerne za kompostiranje iz parkov, vodnega sveta in pokopališč,
– odpadne nagrobne sveče.
(2) Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema tudi odpadke od drugih velikih uporabnikov. Pogoji prevzemanja odpadkov iz prvega odstavka tega člena so določeni v pogodbi, ki jo izvajalec javne službe sklene s posameznim uporabnikom.
(1) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti obdelavo prevzetih odpadkov na način in pod pogoji, da jih obdela sam ali odda predelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov.
(2) Pri oddaji odpadkov v obdelavo, mora izvajalec zbiranja upoštevati, da:
– ima predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem,
– ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave,
– ima sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave.
(3) Izvajalec zbiranja mora obdelavo odpadkov zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje.
(4) Izvajalec zbiranja odpadkov je dolžan ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem oziroma odstranjevalcem, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine Pivka potrjen izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju izvajalec obdelave).
(5) Obvezna občinska gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju GJS obdelave) obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju občine.
(6) Izvajalec obdelave izvaja obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(7) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(8) Izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora zagotavljati tudi transport odpadkov do izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju izvajalec odlaganja).
(1) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti odlaganje odpadkov na način in pod pogoji, da jih odloži sam ali preda imetniku odlagališča.
(2) Pri odlaganju odpadkov mora izvajalec zbiranja upoštevati, da je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost. Odlaganje odpadkov je dovoljeno v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(3) Ostanek ločeno zbranih mešanih komunalnih odpadkov lahko odlaga le izvajalec odlaganja kateremu je Občina Pivka podelila koncesijo.
(4) Izvajalec odlaganja mora ostanek mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi odlagati samo na urejeno odlagališče, v skladu s poslovnikom odlagališča.
(5) Pred odlaganjem ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.
(6) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(7) Izvajalec odlaganja obračunava tudi strošek okoljske dajatve v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo višino in upravičenca za okoljsko dajatev.
VI. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 45. člena tega odloka,
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnega centra,
– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih in ravnanju s slednjimi skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Izvajalec zbiranja mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
– čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
– čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
(3) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje vozil, s katerimi se prevažajo odpadki in posod za zbiranje odpadkov, tako da ni ogroženo človekovo zdravje in da ni škodljivih vplivov na okolje.
(4) Izvajalec zbiranja redno pere posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane odpadne embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in posode nameščene v okviru zbiralnic ločenih frakcij. Pogostost pranja je opredeljena v letnem programu.
(5) Izvajalec zbiranja je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, povzročiteljem odpadkov ali tretjim osebam.
(1) Izvajalec javne službe vodi register zbirnih mest.
(2) Izvajalec zbiranja je dolžan voditi seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov in na zbiralnicah ločenih frakcij. Seznam nameščenih posod vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek nosilca povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,
– lokacijo nameščenih posod (naslov),
– število oseb, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,
– vrsto, velikost in število posod oziroma delež na skupni posodi, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva.
(3) Vsebinski podatki iz drugega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za identifikacijo pravnih oseb in nameščenih posod na zbiralnicah ločenih frakcij.
(4) Izvajalec zbiranja skrbi za ažurnost seznama in ga na zahtevo posreduje občini. Izvajalec zbiranja mora seznam vsaj enkrat letno uskladiti z uradnimi republiškimi evidencami.
(5) Občina je dolžna v okviru svojih izvornih pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Potrebni podatki so:
– število oseb s stalnim in začasnim prebivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatki o nosilcu posameznega gospodinjstva.
VII. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV
(1) Izvajalec zbiranja mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
– lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
– prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja OEEO,
– drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec zbiranja mora uporabnike na svojih spletnih straneh seznanjati z:
– ločenim zbiranjem odpadkov v skladu s to uredbo, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
– hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem,
– pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
– načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in tem,
– da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
(3) Izvajalec zbiranja mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru, in sicer z navodili za ločevanje odpadkov v obliki brošur in na spletni strani izvajalca javne službe, z obvestili in navodili o načinih prepuščanja odpadkov ter ozaveščanjem v šolah in vrtcih.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
(1) Povzročitelji odpadkov imajo pravico do trajnega, nemotenega in kakovostnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je, pod pogoji, ki jih določa ta odlok, enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov.
Povzročitelj odpadkov ima pravico do:
– trajne, nemotene in kvalitetne storitve javne službe zbiranja,
– uporabe tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov,
– upoštevanja sporočene spremembe, ki vpliva na izvajanje ter obračun storitev, ob predložitvi ustreznih dokazil. Spremembe sporočene do 20. v mesecu, se upoštevajo v tekočem obračunskem obdobju,
– pisnega ugovora na prejeto fakturo v osmih dneh od prejema,
– obveščenosti o storitvah javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.
Povzročitelji odpadkov imajo obveznost:
– uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,
– da iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem povzročajo nastanek čim manj mešanih komunalnih odpadkov,
– nastale komunalne odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim programom izvajalca zbiranja,
– hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje,
– prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno, v skladu z letnim programom,
– prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,
– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,
– prepuščati kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka,
– pisno obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe. V primeru, ko uporabnik sporoči napačne podatke in posledično izvajalec zbiranja zaradi napačnih podatkov utrpi škodo, mu je uporabnik dolžan povrniti stroške.
– redno plačevati storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(prepovedi s strani povzročiteljev)
Povzročitelji odpadkov ne smejo:
– pri zbiranju odpadkov le-teh mešati, da jih več ni možno izločevati za namene ponovne uporabe oziroma predelave,
– mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati ločenih frakcij, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami,
– prepuščati odpadkov v posodah, ki niso namenjene za njihovo zbiranje in prepuščanje,
– pisati ali lepiti plakatov na posode ali jih namerno uničevati,
– prepuščati v posodah nevarne frakcije, klavniške odpadke, gradbene odpadke, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadkov oziroma vse tiste odpadke, ki po svoji vsebini ne sodijo v namenski posodo,
– opustiti uporabo storitve javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov,
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
– prepuščati OEEO kot mešani komunalni odpadek,
– nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
– odlagati odpadke ob posode na prevzemnih mestih in na zbiralnicah ločenih frakcij,
– prepuščati odpadke v vrečkah (razen v izjemnih primerih, kot so določeni v tem odloku),
– brskati po posodah ter razmetavati odpadke,
– ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij,
– sredstva občinskega proračuna, v kolikor so za posamezen namen oziroma projekt zagotovljena sredstva,
– drugi viri, določeni z občinskim predpisom ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom.
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz občinskega proračuna, v kolikor so za ta namen zagotovljena sredstva,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov, določenih z občinskim predpisom ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom.
X. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine ali izvajalca javne službe, sestavljajo:
– zbiralnice ločenih frakcij,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov,
– objekti prevzemnih mest na javnih površinah ali
– druga infrastruktura, ki je namenjena izvajanju javne službe.
(2) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
(oprema za izvajanje javne službe)
(1) Za zagotavljanje javne službe občina zagotovi naslednjo opremo in pogoje:
– prostor in opremo (zabojniki in ostalo infrastrukturo, kot npr. tabla) za postavitev zbiralnic ločenih frakcij in prostor za prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij,
– prostor in opremo za zbirni center,
– izvajalca obdelave in odlaganja odpadkov.
(2) Za zagotavljanje javne službe zbiranja izvajalec zagotovi naslednjo opremo in pogoje:
– vozila za prevzem in prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovne stroje,
– premično zbiralnico nevarnih frakcij,
– posode za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov,
– posode za prepuščanje ločenih frakcij mešane embalaže,
– posode za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov,
– druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
(3) Za zagotavljanje javne službe obdelave, izvajalec zagotovi opremo v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Za zagotavljanje javne službe odlaganja, izvajalec zagotovi opremo v skladu z veljavno zakonodajo.
(5) Pri večstanovanjskih objektih morajo lastniki stanovanj urediti skupne zbiralnice tako, da preprečijo prepuščanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov.
XI. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(določitev velikosti zabojnika)
(1) Velikost in število obveznih posod za posamezne povzročitelje odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja posameznih vrst komunalnih odpadkov se število obveznih posod in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov.
(2) Za določitev velikosti posod za posamezno vrsto komunalnih odpadkov, se kot najmanjša količina upošteva:
– za mešane komunalne odpadke: 10 litrov na osebo na teden,
– za odpadno embalažo: 15 litrov na osebo na teden,
– za biološke odpadke: 10 litrov na osebo na teden.
(3) V primeru, ko prostornina, določena v skladu s prvo in drugo točko tega člena, ni enaka prostornini tipizirane posode, izvajalec namesti uporabniku prvo večjo tipizirano posodo.
(4) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, jo pa le-ti občasno uporabljajo (počitniški objekt), izvajalec določi velikost in število zabojnikov, ki pripadajo dvočlanskemu gospodinjstvu.
(5) Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in povzročiteljem odpadkov upošteva število zaposlenih, če tega podatka ni, pa velikost prostora, izraženega z neto površino prostora v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:
Velikost zabojnika | Velikost prostora |
80 l | do 30 m2 |
120 l | od 31 do 60 m2 |
240 l | od 61 do 80 m2 |
770 l | od 81 do 500 m2 |
1100 l | od 501 do 1500 m2 |
Pri številu zaposlenih se upoštevajo normativi, in sicer:
a) Za uporabnike iz dejavnosti in javnega sektorja je velikost določena glede na število zaposlenih in znaša:
– za mešane komunalne odpadke 10 litrov na zaposlenega, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za mešano embalažo 20 litrov na zaposlenega, vendar ne manj kot 80 litrov.
b) Za uporabnike iz gostinstva, sobodajalstva in lastnike kampov je velikost določena glede na število zaposlenih in kapaciteto gostinskega lokala oziroma števila ležišč oziroma števila nastanitvenih enot (kampirni prostor, prostor za avtodome in prikolice, šotorišče, glamping) in znaša:
– za mešane komunalne odpadke 10 litrov na osebo oziroma ležišče oziroma nastanitveno enoto, vendar ne manj kot 80 litrov,
– za mešano embalažo 10 litrov na osebo oziroma ležišče oziroma nastanitveno enoto, vendar ne manj kot 80 litrov.
(6) Na pisno željo uporabnika je mogoče določiti tudi večjo posodo, uporabniki iz dejavnosti, javnega sektorja, gostinstva ali sobodajalstva in lastniki kampov pa lahko, v kolikor dokažejo, da v skladu z zgoraj navedenimi merili določena velikost posode ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov, sporazumno z izvajalcem določijo tudi manjšo velikost zabojnika.
(7) Uporabniki iz dejavnosti, ki imajo registrirano dejavnost na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko na podlagi pisne zahteve in dokazil, da v skladu z zgoraj navedenimi merili določena velikost posode ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov, za zbiranje odpadkov iz dejavnosti uporabijo iste posode kot za gospodinjstvo.
(8) Za določitev velikosti posode za mešane komunalne odpadke pri dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva kriterij velikosti prostora iz tabele iz petega odstavka tega člena.
(1) Cena storitev posamezne javne službe se oblikuje in določi v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve.
(2) Ceno storitev predlaga izvajalec posamezne javne službe (izvajalec zbiranja, obdelave in odlaganja) najmanj enkrat na tri leta z elaboratom, ki ga predloži pristojnemu občinskemu uradu v pregled, župan pa ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno ceno storitev. Izvajalec zbiranja na svoji spletni strani objavi cenik, ki upošteva potrjeno ceno storitev.
(3) Enota količine storitve je izražena v kilogramih (kg).
(4) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene izvajanja storitev.
(5) Občina in izvajalec posamezne javne službe (izvajalec zbiranja, obdelave in odlaganja) vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje posamezne javne službe.
(6) Stroške storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov izvajalec zbiranja prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev ne izvaja sam.
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se povzročiteljem odpadkov obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.
(1) Izvajalec mesečno obračunava storitve javne službe uporabnikom na podlagi veljavnega cenika in v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec enkrat letno naredi količinski poračun izvedenih storitev zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov, ter zbiranja bioloških odpadkov.
(3) Izvajalec zbiranja pri obračunu storitve javne službe upošteva velikost nameščene posode pri posameznemu povzročitelju odpadkov (oziroma na posameznem zbirnem mestu), ki jo določi v skladu z določili 46. člena ter pogostnost prevzemanja odpadkov.
(4) Povzročiteljem odpadkov iz gospodinjstva se obračuna volumen in pogostost praznjenja nameščene posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov v odvisnosti od števila članov v gospodinjstvu. Pri obračunu se upoštevajo ponderji, tako da velja pogoj:
– volumen posode × ponder = število oseb × 20 L (za mešane komunalne odpadke),
– volumen posode × ponder = število oseb × 10 L (za biološko razgradljive odpadke).
Ponderji so določeni v Prilogi 1.
(5) Povzročiteljem odpadkov iz dejavnosti, ki imajo do 3 zaposlene, se obračuna volumen in pogostost praznjenja nameščene posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov v skladu s ponderji, ki veljajo za gospodinjstva.
(6) V primeru, da izvajalec zbiranja ne izvaja tudi storitve obdelave in odlaganja odpadkov, mesečno obračunava uporabnikom tudi storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(7) Kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posamezne povzročitelje odpadkov, ki uporabljajo skupne posode, se upoštevajo določila drugega odstavka 46. člena, če gre za povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva oziroma določila petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 46. člena, če gre za povzročitelje odpadkov iz dejavnosti.
(8) V ceno storitve zbiranja odpadkov sta vključena 2 dovoza gradbenih odpadkov s priklopnim vozilom z maso do 750 kg na gospodinjstvo oziroma na enoto stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta na koledarsko leto. V primeru, da povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva preseže navedeno količino, mu izvajalec zbiranja tovrstne odpadke obračuna po veljavnem ceniku, ki je objavljen na njegovi spletni strani.
(9) Uporabniku, ki ni vključen v sistem zbiranja bioloških odpadkov, torej se je odločil za lastno kompostiranje, bo izvajalec zbiranja obračunal zeleni vrtni odrez in ostale biološke odpadke, ki jih bo dostavil v zbirni center, v skladu z veljavnim cenikom objavljenim na spletni strani izvajalca.
(10) Če izvajalec zbiranja ugotovi, da mu je povzročitelj odpadkov posredoval netočne oziroma lažne podatke ter dokazila o vključitvi oziroma spremembi, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo in storitvijo, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, če povzročitelj odpadkov podatkov o vključitvi oziroma spremembi ne pošlje oziroma jih pošlje nepravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve zbiranja, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(11) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta oziroma izvajanja dejavnosti povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, razen v izjemnih primerih kot so:
– šolanje v tujini,
– dolgotrajno zdravljenje,
– bivanje v domu upokojencev,
– prestajanje zaporne kazni ipd ….
Zgoraj navedene izjeme se upoštevajo v primeru neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
(12) Dijaki in študenti, ki imajo stalno prebivališče v Občini Pivka, začasno pa prebivajo izven območja te občine, so v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oproščeni plačila stroškov za storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji mesec po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu so dijaki in študenti vključeni v obstoječi sistem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(13) Sobodajalcem in lastnikom kampov, ki se ukvarjajo s sezonsko dejavnostjo, se storitve zaračunavajo za vse mesece, v katerih se je dejavnost opravljala. V kolikor uporabnik svojega izvajanja dejavnosti izvajalcu pravočasno ne sporoči, se mu storitve lahko obračunajo tudi kasneje. V ta namen izvajalec pripravi letni poračun storitev na osnovi podatkov iz različnih drugih evidenc (npr. nočitve po mesecih).
(14) Če povzročitelj odpadkov ne poravnava redno mesečnih faktur za opravljene storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ne vloži ugovora zoper obračun, mu izvajalec zbiranja izda opomin. Če povzročitelj odpadkov ne poravna zapadlih obveznosti niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec zbiranja ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbe.
(15) Izvajalec zbiranja lahko v okviru ozaveščanja uporabnikov organizira različne akcije zbiranja komunalnih odpadkov, na podlagi katerih se uporabnikom, ki se te akcije udeležijo, pri obračunu storitev ravnanja z odpadki upoštevajo določene ugodnosti. Izvajalec zbiranja objavi podrobnejša pravila in pogoje akcij na svoji spletni strani.
XII. DIVJA ODLAGALIŠČA IN NEPRAVILNO ODLOŽENI ODPADKI
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
(1) Če so na zemljišču v lasti občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi pristojna inšpekcijska služba povzročitelju oziroma izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2) Izvajalec javne službe stroške odstranitve komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena zaračuna povzročitelju, če tega ni mogoče določiti oziroma stroškov odstranitve od povzročitelja ni mogoče neposredno izterjati, pa jih zaračuna lastniku zemljišča oziroma osebi, ki izvaja posest nad zemljiščem.
(3) Če se povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odkrije kasneje, ima občina pravico od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(4) Če so odpadki nezakonito odloženi na zasebnem zemljišču, odredi pristojna inšpekcijska služba odstranitev komunalnih odpadkov povzročitelju, če tega ni mogoče določiti, pa lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. V primeru, da jih povzročitelj, lastnik oziroma posestnik ne odstrani, to stori izvajalec javne službe na stroške povzročitelja, lastnika oziroma posestnika. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(5) V primeru, da se stroškov, povzročenih zaradi nepravilno odloženih odpadkov iz prejšnjega odstavka, ne da neposredno izterjati od povzročitelja, lastnika oziroma posestnika, stroške poravna občina. Če se povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odkrije kasneje, ima občina pravico od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(6) Izvajalec zbiranja izvaja kontrolo pravilnosti ločenega zbiranja »od vrat do vrat« pri posameznem povzročitelju odpadkov. V primeru, da povzročitelj odpadkov odlaga v tipske posode, ki so namenjene točno določeni vrsti komunalnih odpadkov, odpadke, ki tja ne sodijo, ga izvajalec zbiranja pisno opozori. Če se nepravilno ločevanje ponovi, posreduje izvajalec zbiranja pristojni inšpekcijski službi predlog za kaznovanje povzročitelja odpadkov v skladu s kazenskimi določbami tega odloka.
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja medobčinski inšpektorat in redarstvo, če zakon ne določa drugače. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu posamezne javne službe.
(2) Izvajalci posameznih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom.
(3) V primeru neupoštevanja določil tega odloka, lahko pooblaščeni delavci izvajalca uporabniku izrečejo opozorilo ali pa o kršitvah obvestijo medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(4) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
XIV. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
Izvajalec posamezne javne službe sklepa z uporabniki pogodbe, kjer je to določeno s tem odlokom oziroma s posebnimi predpisi.
(prekrški povzročiteljev odpadkov)
(1) Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika družba skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa povzročitelja odpadkov (12. člen),
– opusti uporabo storitev javne službe.
(2) Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 evrov, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika družba skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), njena odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če:
– v roku z izvajalcem zbiranja ne sklene pogodbe o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (10. člen),
– ravna v nasprotju z določili 40. in 41. člena tega odloka,
– ne odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov nazaj na zbirno mesto (14. člen),
– ne omogoči neposreden in nemoten dostop do prevzemnega mesta s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah (prva alineja osmega odstavka 15. člena),
– samodejno ali na poziv izvajalca zbiranja ne odstrani vej dreves ali drugih rastlin, ki ovirajo dostop do prevzemnega mesta (peta alineja osmega odstavka 15. člena),
– se v primeru popolne ali delne zapore občinske ceste z izvajalcem zbiranja ne dogovori o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov (enajsti odstavek 15. člena),
– kot organizator javne prireditve ne ravna v skladu z določili 32. člena tega odloka,
– kot lastnik ali upravnik večstanovanjskega objekta pisno ne obvesti izvajalca zbiranja, najkasneje v 15 dneh, o začetku uporabe objekta oziroma o številu prebivalcev, ki živijo v objektu.
(2) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 250 evrov, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.
(3) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo 400,00 evrov se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, organizator tabora in izvajalec gradbenih del, če se z izvajalcem ne dogovori za oddajo odpadkov ali odpadkov ne zbira ločeno ali odpadke kuri ali jih ne odda izvajalcu javne službe skladno z dogovorom.
(6) Z globo 200,00 evrov se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja oziroma izvajalca gradbenih del.
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanja javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot določa ta odlok,
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je predpisano v odloku,
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva določenih cen storitev,
– ne čisti in ne vzdržuje zbiralnic,
– ne opravlja nadzora nad zbiralnicami,
– ne vodi evidence zbiralnic in uporabnikov storitev,
– ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra,
– ne omogoči uporabnikom oddaje ločeno zbranih odpadkov v obratovalnem času zbirnega centra.
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Prvi Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Pivka pripravi izvajalec ali več njih in ga posreduje občini najkasneje do 30. novembra tekočega leta za naslednje leto. Župan potrdi letni program v 60 dneh od njegovega prejema.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Pivka (Uradni list RS, št. 7/04 in 73/09).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-7/2019
Pivka, dne 14. novembra 2019
