Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 16/17), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 11. redni seji dne 20. 11. 2019 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe – kmetija Jazbec
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popravek, 57/13, 1/16, 17/16), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 2 (Uradni list RS, št. 33/18), ob upoštevanju 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 16/17), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Jazbec (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 11/18.
2. člen
Odlok je sestavljen iz:
A) TEKSTUALNI DEL:
1.0. Opis prostorske ureditve;
2.0. Umestitev načrtovane ureditve v prostor;
3.0. Zasnova rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture;
4.0. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
5.0. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6.0. Načrt parcelacije;
7.0. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8.0. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
9.0. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
10.0. Odlok;
11.0. Grafične priloge;
12.0. Seznam prilog OPPN.
B) GRAFIČNE PRILOGE:
1. Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta | M 1:5000 |
2. Geodetski načrt s parcelnim stanjem | M 1:500 |
3. Prikaz prostorske ureditve | M 1:500 |
4. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture | M 1:500 |
5. Prikaz ureditve pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
6. Geodetsko zazidalna situacija | M 1:500 |
C) SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
(1) Območje OPPN se nahaja na kmetiji Jazbec v naselju Drožanje v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča s parc. št. 440-del, 1331/1-del, 403-del in 404-del vse k.o. 1371 – Metni vrh. Površina območja OPPN znaša cca 2.950,00 m².
(2) Območje prostorske ureditve se navezuje na obstoječo pozidavo in predstavlja širitev obstoječe kmetije Jazbec oziroma obstoječega naselja v njegovi morfologiji. Na vzhodni strani so obstoječe prometne površine, na južni strani zazidljive površine kmetije Jazbec, na zahodni in severni strani so obdelovalne in kmetijske površine.
(3) Preko obravnavanega območja prostorske ureditve ne potekajo komunalni vodi. Predvideni objekti bodo priključeni na vodovodno omrežje. Izvedba elektro priključka poteka preko obstoječega omrežja. Območje se preko obstoječe dovozne ceste in že zgrajenih priključkov priključuje na lokalno cesto.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
(vrste dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– kmetijska dejavnost.
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov;
– legalizacija objektov;
– redna investicijska in vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti in sprememba rabe za kmetijsko dejavnost;
– rekonstrukcija objektov;
– odstranitve objektov;
– dozidave in nadzidave.
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti (hlev za govedo, koritasti silos);
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za potrebe kmetijske dejavnosti;
– zelene površine.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Kmetijski objekti
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
– horizontalni gabarit: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna so večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta. Pri projektiranju hleva se mora ohranjat minimalno razmerje med stranicami 1:1 do 1:3, oziroma se razmerje prilagaja tehnologiji in potrebam objekta.
– vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji objekta, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino obstoječih kmetijskih objektov, nad koto ± 0,00 m (kota pritličja). Izjemoma se dovoli višina objekta nad višino obstoječih kmetijskih objektov če to izrecno pogojuje tehnologija objekta.
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna.
– kota pritličja hleva: ± 0,00 = 355,20 m; toleranca ± 0,50 m.
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine naj bo načeloma 30º–45º z minimalnimi napušči, kritina opečna, naravna rdeče ali sive barve. Kritina svetlobno prezračevalnega trakta je iz leksana. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (manjši naklon strešine) če to pogojujejo konstrukcijske rešitve. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltaičnih panelov za pridobivanje električne energije, ki naj bodo integrirani v streho v istem naklonu kot strešna površina.
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah. Pri fasadah je možna kombinacija z lesom.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek z dovozno cesto do kmetijskih objektov je izveden iz kategorizirane občinske ceste in je asfaltiran. Manipulativne – vozne površine se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti
Na območju OPPN je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in montažne konstrukcije.
(3) Infrastrukturni objekti
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno.
8. člen
(1) Velikostni red gradbene enote (GE) je do 3.000,00 m², lahko pa je tudi večja zaradi funkcionalne celote domačije. Velikost GE se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, legi, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije.
(2) Dopustna izraba GE – faktor zazidanosti je 0,50. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu so objekti v ureditvenem območju OPPN locirani na sedanje lastniško stanje parc. št. 440-del, 1331/1-del, 403-del in 404-del, vse k.o. 1371 – Metni vrh.
(3) Dovoljen odmik najbolj izpostavljenega dela kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so vezani na kmetijsko dejavnost, od sosednjih parcelnih mej je najmanj 2,00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
9. člen
(1) Območje OPPN se prometno navezuje preko obstoječih cestnih priključkov na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP 594851 Šetenje–Lamperče.
(2) Obstoječ cestni priključek na občinsko kategorizirano javno pot JP 594851 Šetenje–Lamperče na severni strani območja, je potrebno zasnovati in izvesti pravokotno na os poteka navedene javne poti, z ustreznimi zavijalnimi radiji za merodajno vozilo.
(3) Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost.
(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda, ki poteka zahodno od obravnavane parcele. V OPPN-ju obravnavani objekti bodo priključeni na javni vodovod.
(2) V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom.
(3) Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine.
(4) Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša več kot 4,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
(1) Fekalna kanalizacija:
Na obravnavanem območju predvidenega OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Fekalne vode hleva – gnojevka, se bo zbirala v kanalih pod hlevom.
(2) Meteorna kanalizacija:
Na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov odvajajo v zadrževalnik meteornih vod. Višek vod se steka razpršeno po terenu (skladno s pridobljenim geološkim geomehanskim mnenjem), onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob.
(elektroenergetsko omrežje)
Predviden objekt bo priključen na obstoječem merilnem mestu št. 2-111485 z odjemom moči 3 x 25 A (17kW).
(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame.
(2) Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Sevnica.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10 in 43/18) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07 in 23/11).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(varstvo voda in urejanje voda)
(1) Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajeno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Na obravnavanem območju predvidenega OPPN ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Po evidencah MOP, Direkcije RS za vode, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov in ni poplavno ogroženo. Pridobljeno geološko-geotehnično poročilo je pri gradnji objekta potrebno dosledno upoštevati.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Novo mesto.
(1) Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje, predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
(2) Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
(3) Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
19. člen
(1) Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VIII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,175 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo vsi posegi v območju prostorske ureditve biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem predhodno pridobljenega geološkega-geotehničnega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(2) Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Hidrant je na parceli št. 1331/1, k.o. 1371 – Metni vrh. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
(3) Zaščitni ukrepi
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom.
(ravnanje s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
21. člen
Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
22. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
23. člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko v sklopu gradbene parcele gradijo z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možnasoodstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti.
– za koto pritličja so tolerance ± 50 cm; kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %.
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa.
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(gradnja komunalne opreme)
Glede na določbe ZUreP-2 in opremljenost območja OPPN, ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja za območje OPPN. Komunalni prispevek za posege v območju OPPN, se obračuna na podlagi veljavnega odloka o programu opremljanja zemljišč za območje Sevnica.
25. člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0017/2018
Sevnica, dne 21. novembra 2019
