Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)
Razglašam Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2019.
Št. 003-02-9/2019-4
Ljubljana, dne 30. novembra 2019
O POSTOPKU SODNEGA IN IZVENSODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK (ZPSVIKOB)
1. člen
Ta zakon ureja:
– pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 261.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13, 25/15 – ZBan-2, 27/16 – ZSJV in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), (v nadaljnjem besedilu: nekdanji imetniki), omogoča učinkovito sodno varstvo;
– dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki je bil izrečen na podlagi 261.a člena ZBan-1 (v nadaljnjem besedilu: izredni ukrep);
– objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi (v nadaljnjem besedilu: odločba Banke Slovenije), ter način zagotovitve dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na izredni ukrep;
– vpliv tega zakona na postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in v katerih nekdanji imetniki na podlagi 350.a člena ZBan-1 uveljavljajo zahtevke, da Banka Slovenije povrne škodo, ki naj bi nastala zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije;
– pogoj, postopek in višino izplačila pavšalnega nadomestila fizični osebi, ki je bila nekdanja imetnica kvalificiranih obveznosti iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1.
(1) Izraz »kvalificirana obveznost banke« pomeni enako kot v ZBan-1.
(2) Izraz »zaupni podatki« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja bančništvo.
(3) Izraz »poslovna skrivnost« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja poslovno skrivnost.
(4) Izraz »osebni podatek« pomeni enako kot v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1).
(5) Izraza »centralni depozitar« in »poddepozitar« pomenita enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(obvezna uporaba tega zakona)
(1) Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon.
(2) Ta zakon se ne uporablja, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bilo v zvezi z odločbo Banke Slovenije storjeno kaznivo dejanje in nekdanji imetnik zatrjuje, da mu je bila škoda povzročena s tem kaznivim dejanjem.
(3) Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1.
(4) Za nekdanjega imetnika po tem zakonu se ne šteje oseba, ki je nekdanji delničar ali upnik banke, čigar delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale na podlagi odločbe Banke Slovenije, če je ta oseba uveljavljala tožbeni zahtevek zoper poslovno banko zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti in je bila s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena ničnost pogodbenega razmerja o prodaji finančnih instrumentov, ki so predstavljali kvalificirane obveznosti banke.
(pravica do izplačila pavšalnega nadomestila)
(1) Fizična oseba, ki je na primarnem trgu pri izdajatelju kupila kvalificirane obveznosti banke iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1 (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) in je bila imetnik teh obveznosti ob njihovem prenehanju na podlagi odločbe Banke Slovenije, je upravičena do izplačila pavšalnega nadomestila, če njeni bruto dohodki v letu 2013 niso presegali 18.278,16 eurov.
(2) Do izplačila ni upravičen vlagatelj, ki je na drugi pravni podlagi že prejel kakršnokoli poplačilo v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi banke iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1.
(zahtevek za izplačilo pavšalnega nadomestila)
(1) Vlagatelj naslovi zahtevek za izplačilo pavšalnega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) na Banko Slovenije.
(2) Zahtevek mora vsebovati:
1. osebno ime, naslov in davčno številko vlagatelja,
2. pogodbo o nakupu na dan izdaje (potrdilo o vpisu ob izdaji),
3. identifikacijske znake instrumentov (izdajatelj, ISIN, število, vrednost ob izdaji),
4. potrdilo o izbrisu oziroma prenehanju instrumentov na podlagi odločbe Banke Slovenije,
5. podatek o bruto dohodku vlagatelja v letu 2013,
6. številko transakcijskega računa vlagatelja,
7. izjavo, da je seznanjen s kazenskimi posledicami predložitve ponarejene listine.
(3) Zahtevek se vloži v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
(4) Banka Slovenije po uradni dolžnosti preveri, ali je vlagatelj nekdanji imetnik in višino bruto dohodka vlagatelja v letu 2013.
(postopek odločanja o zahtevku)
(1) Banka Slovenije v dveh mesecih od prejema popolnega zahtevka izda odločbo. V odločbi opozori vlagatelja na možnost odpovedi tožbenemu zahtevku, na pravno posledico, če se ne odpove tožbenemu zahtevku, na pravno posledico odpovedi, na rok izplačila ter na rok, v katerem lahko vloži tožbo po tem zakonu.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe in ni dopusten upravni spor, vlagatelj pa lahko vloži tožbo po tem zakonu v sedmih mesecih od vročitve odločbe.
(3) Vlagatelj se lahko odpove tožbenemu zahtevku po tem zakonu v 15 dneh od vročitve odločbe iz prvega odstavka tega člena. Odpoved mora biti vložena pisno in poslana priporočeno s povratnico.
(4) Banka Slovenije vlagatelju izplača pavšalno nadomestilo, če se vlagatelj odpove tožbenemu zahtevku. Pavšalno nadomestilo izplača v 15 dneh od prejema odpovedi tožbenemu zahtevku.
(5) Z izplačilom zneska iz 7. člena tega zakona vlagatelju preneha status nekdanjega imetnika po tem zakonu in ugasne pravica uveljavljanja katerih koli zahtevkov tako iz naslova prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi odločbe Banke Slovenije kot iz naslova ničnosti pravnega posla, na podlagi katerega je pridobil kvalificirane obveznosti banke zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti ali na podlagi drugih naslovov.
(6) Z izplačilom pavšalnega nadomestila vlagatelj izgubi pravico do odškodnine na podlagi 350.a člena ZBan-1.
(višina pavšalnega nadomestila)
(1) Višina pavšalnega nadomestila znaša 80 % vrednosti, ki jo je vlagatelj vplačal ob nakupu kvalificirane obveznosti iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1.
(2) Znesek izplačila vlagatelju ne sme presegati 20.000 eurov za posamezni red.
(3) Sredstva za izplačilo pavšalnega nadomestila se zagotavljajo iz namenskih rezerv Banke Slovenije, oblikovanih na podlagi prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(uporaba zakona, ki ureja pravdni postopek)
Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi po tem zakonu, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
Za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
(javna objava dokumentov)
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani objavi:
– odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep;
– dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
– dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin;
– poročilo o obremenitvenih testih;
– povzetke vsebin dokumentov iz tretje, pete, osme in devete alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije prekrije podatke, ki se v skladu z zakonom štejejo za zaupne ali osebne podatke ali poslovno skrivnost.
(3) Dokumenti iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena se objavijo v izvirniku oziroma kot skeniran izvirni dokument. Če je izvirnik v tujem jeziku, Banka Slovenije zagotovi in objavi tudi prevod dokumenta v slovenščini.
(virtualna podatkovna soba)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: upravljavec podatkovne sobe), za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, vzpostavi ločeno virtualno podatkovno sobo, v kateri omogoča dostop do dokumentov iz prvega odstavka 22. člena tega zakona. Za vsako virtualno podatkovno sobo se oblikuje evidenca oseb, ki lahko vstopajo v to sobo. Evidenca se oblikuje na podlagi seznama iz 20. in 21. člena tega zakona, z vnosi pa jo dopolnjuje Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) na podlagi podatkov, prejetih v vlogah za vstop v virtualno podatkovno sobo.
(2) Virtualna podatkovna soba je zasnovana tako, da:
– se vstop do virtualne podatkovne sobe omogoči samo osebam, ki jih določa 13. člen tega zakona;
– je vstop v virtualno podatkovno sobo avtomatiziran in poteka z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil;
– o tem, ali oseba izpolnjuje pogoj iz prve alineje 13. člena tega zakona, odloči programska rešitev v okviru virtualne podatkovne sobe;
– omogoča osebi, ki ji je bil v skladu s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali šesto alinejo 13. člena tega zakona omogočen vstop v virtualno podatkovno sobo, da sama omogoči vstop osebam, ki v virtualno podatkovno sobo vstopajo kot njeni pooblaščenci;
– se beležijo podatki, v kateri dokument je oseba vpogledala, in čas vsakega vpogleda v posamezen dokument.
(3) Virtualna podatkovna soba se zapre v petih letih po pravnomočnosti zadnje odločbe, izdane v postopku, ki se vodi na podlagi tega zakona.
(evidence osebnih podatkov, ki jih vodi upravljavec podatkovne sobe)
(1) Zaradi zagotovitve dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi in varstva podatkov, ki jih ti dokumenti vsebujejo, vodi upravljavec podatkovne sobe evidence oseb, ki:
– imajo pravico vstopati v virtualno podatkovno sobo;
– so imele pravico vstopati v virtualno podatkovno sobo, vendar je ta pravica prenehala;
– imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniške storitve oziroma so opravile pravniški državni izpit, pri čemer se evidenca oblikuje na podlagi seznama iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona;
– imajo v Republiki Sloveniji pravico uporabljati naziv pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik, pri čemer se evidenca oblikuje na podlagi seznamov iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona;
– so vstopile v virtualno podatkovno sobo.
(2) V evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se za vsako osebo vodi:
– osebno ime, naslov in davčno številko;
– podatek, v katero virtualno podatkovno sobo lahko ta oseba vstopi;
– podatek, ali oseba v virtualno podatkovno sobo vstopa kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, tožnik, Banka Slovenije ali Republika Slovenija;
– če oseba vstopa kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga zastopa, pri čemer se v evidenci vodita osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da oseba vstopa kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.
(3) V evidenci iz druge alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodi:
– osebno ime, naslov in davčna številka;
– podatek, v katero virtualno podatkovno sobo je ta oseba vstopala;
– podatek, ali je oseba v virtualno podatkovno sobo vstopala kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, tožnik, Banka Slovenije ali Republika Slovenija;
– če je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga je zastopala, pri čemer se v evidenci vodita osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.
(4) V evidenci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodijo osebno ime, naslov in številka vpisa v imenik Odvetniške zbornice Slovenije oziroma evidenčno knjigo oseb, ki so opravile pravniški državni izpit.
(5) V evidenci iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodijo osebno ime, naslov in registrska številka iz registra, ki ga vodi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljnjem besedilu: ANR) oziroma Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: SIR).
(6) V evidenci iz pete alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodi:
– enolična oznaka njenega kvalificiranega digitalnega potrdila;
– podatek, v katero virtualno podatkovno sobo je ta oseba vstopila;
– osebno ime, naslov in davčna številka;
– podatek, v katere dokumente je oseba vpogledala, in datum vsakega vpogleda v posamezen dokument;
– podatek, ali je oseba v virtualno podatkovno sobo vstopala kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, tožnik, Banka Slovenije ali Republika Slovenija;
– če je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga je zastopala, pri čemer se v evidenci vodijo osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec;
– omrežni naslov (IP naslov), s katerega je oseba vstopala v virtualno podatkovno sobo.
(7) Evidence iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena se vodijo do zaprtja virtualne podatkovne sobe, evidenca iz pete alineje prvega odstavka tega člena pa deset let po zaprtju virtualne podatkovne sobe.
(8) Da se zagotovi izvrševanje tega zakona, lahko upravljavec podatkovne sobe dostopa do vseh evidenc iz tega člena. Agencija lahko dostopa do evidenc iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije pa do evidenc iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(osebe, katerim se omogoči vstop v virtualno podatkovno sobo)
Vstop v virtualno podatkovno sobo se omogoči:
– osebam, ki so vpisane na seznamu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in niso imetnice računa, ki je v seznamu označen kot fiduciarni;
– osebam, ki so bile ob izdaji odločbe Banke Slovenije imetnice vrednostnih papirjev z ISIN kodami XS0283183084, XS0270427163, XS0325446903, XS0208414515 in niso nastopale kot poddepozitar;
– osebam, ki so bile ob izdaji odločbe Banke Slovenije imetnice vrednostnih papirjev s seznama iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ali imetnice vrednostnega papirja z ISIN kodami iz prejšnje alineje, ki so se ob izdaji odločbe Banke Slovenije vodili na računu poddepozitarja;
– osebam, ki so bile ob izdaji odločbe Banke Slovenije upnice banke iz naslova hibridnega ali podrejenega posojila, ki je predstavljalo kvalificirano obveznost banke;
– osebam, ki so upravičene do vstopa na podlagi odločbe sodišča;
– osebi, ki z drugo javno listino izkaže, da je nekdanji imetnik ali je prizadeta zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije;
– Banki Slovenije in Republiki Sloveniji;
– pooblaščencu, ki je vpisan na seznamu iz 21. člena tega zakona in je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik;
– pooblaščencu, ki ni vpisan na seznamu iz 21. člena tega zakona, za katerega je SIR izdal mnenje, da ima ustrezne kvalifikacije in znanja, potrebna za strokovno presojo dokumentov v virtualni podatkovni sobi, ali se izkaže s potrdilom, iz katerega izhaja, da je opravil pravniški državni izpit; in
– sodišču, ki odloča v postopku po tem zakonu.
(vstop v virtualno podatkovno sobo)
(1) Osebi iz prve alineje 13. člena tega zakona, ki je fizična oseba, se vstop omogoči na podlagi zahteve, ki je vložena elektronsko in je oddana z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.
(2) Osebi iz prve alineje 13. člena tega zakona, ki je pravna oseba, se vstop omogoči na podlagi zahteve, ki je vložena elektronsko in je oddana z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ki je izdano njenemu zakonitemu zastopniku.
(3) Osebam iz osme alineje 13. člena tega zakona omogoči vstop pooblastitelj iz prve do sedme in desete alineje 13. člena tega zakona z uporabo programske rešitve v okviru virtualne podatkovne sobe.
(4) Preostalim osebam iz 13. člena tega zakona omogoči vstop v virtualno podatkovno sobo Agencija skladno z 15. in 16. členom tega zakona. Agencija omogoči posamezni osebi vstop v virtualno podatkovno sobo tako, da vpiše to osebo v evidenco oseb iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(postopek Agencije glede vstopa v virtualno podatkovno sobo)
(1) Agencija vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona osebo iz druge alineje 13. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži potrdilo depozitarja, da je bila ta oseba ob izbrisu vrednostnega papirja z ISIN kodo iz druge alineje 13. člena tega zakona imetnik tega vrednostnega papirja.
(2) Agencija vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona osebo iz tretje alineje 13. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži potrdila depozitarja in poddepozitarjev, da je bila ta oseba ob izbrisu vrednostnega papirja s seznama iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ali ob izbrisu vrednostnega papirja z ISIN kodo iz druge alineje 13. člena tega zakona imetnik tega vrednostnega papirja.
(3) Agencija vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona osebo iz četrte alineje 13. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži izvirnik pogodbe ali overjen prepis izvirnika pogodbe, ki je bila podlaga za nastanek obveznosti, ki je predstavljala kvalificirano obveznost banke.
(4) Agencija vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona osebo iz pete oziroma šeste alineje 13. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži odločbo sodišča oziroma javno listino.
(5) Agencija vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona osebo iz devete alineje 13. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži mnenje SIR, da ima ta oseba ustrezne kvalifikacije in znanja, potrebna za strokovno presojo dokumentov v virtualni podatkovni sobi, ali priloži potrdilo, iz katerega izhaja, da je opravila pravniški državni izpit.
(6) Agencija vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona osebe, ki jih sporočijo sodišče, Banka Slovenije in Republika Slovenija. Sporočilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.
(vstop v virtualno podatkovno sobo na podlagi evidence, ki jo dopolnjuje Agencija)
(1) Če Agencija osebo vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, vnese njene podatke v sistem virtualne podatkovne sobe in jo o tem obvesti.
(2) Če Agencija osebe ne vpiše v evidenco iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, izda odločbo o zavrnitvi vstopa v virtualno podatkovno sobo. Zoper to odločbo ni pritožbe in ni dopusten upravni spor. Osebe, ki jim je bil vstop zavrnjen, lahko zahtevajo vstop v virtualno podatkovno sobo s tožbo iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, na kar se osebo v odločbi pouči.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek:
– lahko izda odločbo Agencije iz prejšnjega odstavka direktor Agencije ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor Agencije;
– v postopku izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka Agencija ne poziva vlagateljev, da odpravijo pomanjkljivosti nepopolne ali nerazumljive vloge.
(4) Za opravljanje nalog iz prejšnjega in tega člena je Agencija upravičena do plačila nadomestila v višini 50 eurov na vlogo. Nadomestilo Agenciji plača iz proračuna Republika Slovenija na podlagi pogodbe med Agencijo in Republiko Slovenijo.
(5) Vloga iz prvega do petega odstavka prejšnjega člena se lahko vloži le na obrazcu, ki ga s sklepom določi Agencija. Obrazec vsebuje naslednje osebne podatke vlagatelja: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, davčno številko, matično številko pravne osebe, vrsto vrednostnega papirja, količino vrednostnih papirjev ter druge podatke, ki omogočajo identifikacijo vrednostnih papirjev, njihovega imetnika in računa, na katerem so se ti vrednostni papirji vodili.
(odgovornost za škodo, ker je bil vstop v virtualno podatkovno sobo omogočen osebi, kateri ne bi smel biti)
Če so listine, ki so bile priložene vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo, neresnične ali če vsebujejo nepopolne podatke, je oseba, ki je predložila takšne listine, odgovorna za škodo, ki je nastala, ker ji je Agencija dovolila vstop v virtualno podatkovno sobo, če je vedela ali bi morala vedeti za neresničnost ali nepopolnost podatkov.
(dostop do virtualne podatkovne sobe v prostorih upravljavca podatkovne sobe)
Upravljavec podatkovne sobe omogoči osebam iz prve do šeste alineje 13. člena tega zakona uporabo programske in strojne opreme za vstop v virtualno podatkovno sobo v prostorih, ki jih za ta namen vzpostavi. Pred vstopom v prostor oseba podpiše izjavo iz drugega odstavka 23. člena tega zakona.
(ukinitev vstopa v virtualno podatkovno sobo)
(1) Ko upravljavec podatkovne sobe prejme seznam sodišča iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, onemogoči vstop v virtualno podatkovno sobo vsem osebam iz prve do šeste alineje 13. člena tega zakona, ki niso vložile tožbe v skladu s tem zakonom. Ko upravljavec podatkovne sobe osebam iz prejšnjega stavka onemogoči vstop, s tem onemogoči vstop tudi njihovim pooblaščencem.
(2) Tožniku in njegovim pooblaščencem se vstop v virtualno podatkovno sobo omogoča do pravnomočnosti odločbe sodišča, s katero se konča postopek. Sodišče pošlje enkrat mesečno upravljavcu podatkovne sobe seznam tožnikov, o tožbah katerih je bilo pravnomočno odločeno. Če je zoper pravnomočno odločbo vloženo izredno pravno sredstvo, se tožniku in njegovim pooblaščencem vstop omogoča do dokončanja tega postopka.
(3) Banki Slovenije, Republiki Sloveniji in sodišču se vstop v virtualno podatkovno sobo omogoča do njenega zaprtja. Osebam, ki vstopajo v virtualno podatkovno sobo na podlagi odločbe sodišča in niso hkrati tožniki, se možnost vstopa odvzame na podlagi pravnomočne odločbe sodišča oziroma najkasneje ob zaprtju virtualne podatkovne sobe.
(posredovanje podatkov Agenciji in upravljavcu)
(1) KDD – Centralna klirinško depotna družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: KDD) posreduje Agenciji in upravljavcu podatkovne sobe sezname oseb, ki so bile na dan izreka izrednega ukrepa imetnice nematerializiranih vrednostnih papirjev z naslednjimi ISIN oznakami: SI0021103526, SI0022103111, SI0021104052, SI0022103046, SI0021109598, SI0021200405, SI0022102964, SI0022103103, SI0022102766, SI0021107329, SI0022102683, SI0022102956, SI0022102261, SI0022103277, SI0022103319, SI0021108608, SI0021107634, SI9921107750, SI0022102782, SI0022102709, SI0022102998 in SI0022103285.
(2) Seznami iz prejšnjega odstavka in drugega odstavka 46. člena tega zakona vsebujejo za vsak vrednostni papir iz prejšnjega odstavka naslednje podatke o vsakem imetniku in njegovem računu: osebno ime oziroma firmo, naslov oziroma sedež, davčno številko, enotno matično številko občana, matično številko pravne osebe, morebitno oznako, ki jo je imetniku dodelila KDD, ISIN kodo, LEI kodo, oznako vrednostnega papirja, količino vrednostnih papirjev, oznako tipa računa, oznako člana, ki vodi posamezen račun, in številko posameznega računa.
(seznami, ki jih posredujejo Odvetniška zbornica Slovenije, Ministrstvo za pravosodje, ANR in SIR)
(1) Odvetniška zbornica Slovenije posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam odvetnikov in tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniške storitve.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: Ministrstvo za pravosodje), posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam oseb, ki so od leta 2006 opravile pravniški državni izpit.
(3) ANR posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam oseb, ki lahko uporabljajo naziv pooblaščeni revizor.
(4) SIR posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam oseb, ki lahko uporabljajo nazive preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik.
(5) Odvetniška zbornica Slovenije, Ministrstvo za pravosodje, ANR in SIR do 5. dne v mesecu upravljavcu podatkovne sobe sporočijo morebitne spremembe vpisov v seznam, ki ga vodijo.
(6) Seznami iz prejšnjih odstavkov za vsako osebo vsebujejo osebno ime, naslov in številko vpisa v imenik Odvetniške zbornice Slovenije oziroma evidenčno knjigo oseb, ki so opravile pravniški državni izpit oziroma registrsko številko iz registra, ki ga vodi ANR oziroma SIR.
(dokumenti v virtualni podatkovni sobi)
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, za objavo dokumentov in podatkov v virtualni podatkovni sobi izroči upravljavcu podatkovne sobe:
– odločbo Banke Slovenije z morebitnimi prilogami;
– dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
– oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
– dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin;
– poročilo o pregledu kakovosti sredstev, ki vključuje metodološka pojasnila glede oblikovanja slabitev in rezervacij ter za razvrščanje posameznih komitentov za namene ocenjevanja tveganj, ter oceno potrebnih slabitev in rezervacij po posameznih komitentih;
– dokumente v zvezi z izvedbo povečanja osnovnega kapitala banke;
– poročilo o obremenitvenih testih;
– zapisnike in gradiva usmerjevalnega odbora, ki je usmerjal in nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank v letu 2013, vključno z zapisniki in gradivi delovnih teles odbora, ki so obravnavala posamezna področja skrbnega pregleda, vključno z metodološkimi usmeritvami, ter vključno z dokumenti glede izmenjave podatkov in obravnave ugotovitev in rezultatov;
– druge dokumente, na katerih je neposredno temeljila odločba Banke Slovenije.
(2) Dokumente iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije izroči upravljavcu podatkovne sobe v izvirniku v elektronski obliki oziroma kot skeniran izvirni dokument, pri čemer Banka Slovenije prekrije osebne podatke ter označi dokumente, ki so zaupni ali poslovna skrivnost. Če je izvirnik v tujem jeziku, Banka Slovenije zagotovi tudi prevod dokumenta v slovenščini.
(3) Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB) za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, za objavo dokumentov in podatkov v virtualni podatkovni sobi upravljavcu podatkovne sobe zagotovi dokumente, iz katerih so razvidni pogoji za prenos tveganih postavk bank na DUTB, vključno s podatki o terjatvah in o prenosnih cenah posameznih terjatev, ki so bile z banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, prenesene na DUTB.
(4) Upravljavec podatkovne sobe za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, za objavo dokumentov in podatkov v virtualni podatkovni sobi zagotovi:
– dokumente medresorske komisije, imenovane na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33 in 27/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZUKSB), v zvezi s postopkom odobritve državne pomoči bankam, ki so jim bili izrečeni izredni ukrepi, vključno s sklepi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) o uporabi ukrepov po ZUKSB v posamezni banki in programi prestrukturiranja;
– odločbe Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči bankam, ki jim je bil izrečen izredni ukrep;
– druge dokumente, na katerih so neposredno temeljile odločitve vlade v zvezi z uporabo ukrepov po ZUKSB v bankah, ki so jim bili izrečeni izredni ukrepi.
(varovanje podatkov in dokumentov)
(1) Oseba, ki vstopa v virtualno podatkovno sobo, pred vstopom elektronsko podpiše izjavo o varovanju zaupnosti iz drugega odstavka tega člena.
(2) Izjava o varovanju zaupnosti se glasi: »Informacije, ki jih bom pridobil(-a) na podlagi dostopa v virtualno podatkovno sobo in ki izvirajo iz dokumentov ali podatkov in so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost, bom varoval(-a) kot take in jih bom uporabil(-a) izključno za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v skladu z Zakonom o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19). Informacije iz dokumentov ali podatkov iz prejšnjega stavka moram razkriti, če to od mene zahteva zakon ali akt državnega organa, sprejet na podlagi zakona. Seznanjen(-a) sem, da sta izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivo dejanje ter da kazensko in civilno odgovarjam za neupravičeno uporabo ali razkritje zaupnega podatka.«.
(3) Dokumenti in podatki iz virtualne podatkovne sobe, ki so označeni kot zaupni, ali poslovna skrivnost, se lahko uporabijo izključno za namen teka postopka po tem zakonu. Oseba, ki ima v skladu s tem zakonom dostop do dokumentov ali podatkov, dokumente ali podatke, ki so označeni kot zaupni ali kot poslovna skrivnost, varuje kot take.
(4) Če stranka zaupne podatke ali poslovne skrivnosti navede v vlogi v postopku, ki poteka v skladu s tem zakonom in je ta vloga namenjena izključno predložitvi sodišču, se to ne šteje za kršitev obveznosti varovanja dokumentov ali podatkov, ki so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost. Uporaba podatkov in dokumentov iz virtualne podatkovne sobe v nasprotju s prejšnjim stavkom se šteje za neupravičeno uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali zaupnega podatka.
(pravica do pridobitve podatkov in dokumentov)
Ne glede na določbe drugih zakonov ima nekdanji imetnik zaradi zagotavljanja sodnega varstva v skladu s 25. in 33. členom tega zakona pravico do pridobitve katerega koli podatka ali dokumenta v zvezi z izrednim ukrepom, ki je pri Banki Slovenije.
(1) Tožnik s tožbo, s katero uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1, lahko zahteva, da sodišče ugotovi le obstoj obveznosti povrnitve škode po 350.a členu ZBan-1, postavitev zahtevka po višini pa si lahko pridrži v skladu z 38. členom tega zakona.
(2) Tožnik lahko s tožbo iz prejšnjega odstavka zahteva tudi, da sodišče ugotovi, da je nekdanji imetnik.
(3) Tožnik lahko s tožbo iz prvega odstavka tega člena uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, s katerim zahteva pridobitev podatkov in dokumentov v skladu s prejšnjim členom.
(4) Če tožnik uveljavlja tudi zahtevek iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, sodišče najprej odloči o takšnem zahtevku, tožnik pa si lahko pridrži določitev zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira zahtevek iz prvega odstavka tega člena, do izteka roka, ki ga določi sodišče po pravnomočnosti odločitve o zahtevku iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(5) Pri odločanju o zahtevku iz tretjega odstavka tega člena sodišče presoja, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 34. člena tega zakona. Če sodišče temu zahtevku ugodi, določi način in pogoje pridobitve podatkov in dokumentov v skladu s tretjim, petim in šestim odstavkom 34. člena tega zakona.
(6) Ne glede na četrti odstavek 29. člena tega zakona mora tožba iz tega člena vsebovati vse identifikacijske podatke o stranki, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
(7) Če več nekdanjih imetnikov skupaj toži, tožbi iz tega člena priložijo popoln seznam strank z navedbo vseh identifikacijskih podatkov o stranki, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (v nadaljnjem besedilu: seznam strank), v elektronski obliki.
(8) V postopku, ki poteka po tem zakonu, ne velja omejitev števila pripravljalnih vlog, lahko pa sodišče strankam omeji število pripravljalnih vlog.
(9) Če so bili vrednostni papirji vodeni na fiduciarnem računu, lahko tožbo v postopku, ki teče v skladu s tem zakonom, vloži le oseba, ki z neprekinjeno verigo potrdil, ki so jih izdali centralni depozitar in poddepozitarji, izkaže, da je bila ona ali njen pravni prednik na dan izreka odločbe Banke Slovenije imetnik vrednostnih papirjev, ki so prenehali zaradi izreka izrednega ukrepa Banke Slovenije.
(10) Sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani, z namenom preglednega prikaza morebitne porabe javnih sredstev, javno objavi podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Javno objavljeni podatki morajo vsebovati v primeru fizične osebe osebno ime in naslov prebivališča ter višino tožbenega zahtevka, v primeru pravne osebe pa firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter višino tožbenega zahtevka. Če si tožnik postavitev zahtevka o višini pridrži v skladu z 38. členom tega zakona, mora sodišče podatek o višini tožbenega zahtevka objaviti v osmih dneh po postavitvi zahtevka o višini.
(11) O tožbah, vloženih po tem zakonu, sodišče odloča prednostno.
(rok za vložitev tožbe iz prejšnjega člena)
(1) Tožba iz prejšnjega člena se lahko vloži najpozneje v sedmih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe v skladu s tem zakonom v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi minister, pristojen za finance.
Sodišče po poteku roka iz prejšnjega člena vroči v odgovor Banki Slovenije vse tožbe, v katerih tožniki uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 in ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije.
Rok za odgovor na tožbe je šest mesecev od vročitve tožb v skladu s prejšnjim členom, razen če posebne okoliščine primera utemeljujejo določitev daljšega roka, ki pa ne sme biti daljši od devetih mesecev.
(obvezna združitev pravd)
(1) Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi za skupno obravnavanje vse pravde, v katerih tožniki uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 in ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije.
(2) Sodišče pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam vseh tožnikov v 15 dneh po izdaji sklepa iz prejšnjega odstavka.
(3) V združenem postopku do pravnomočnosti sodbe o temelju dejanje posameznega tožnika učinkuje tudi v korist drugih tožnikov, ki zamudijo z opravo kakšnega pravdnega dejanja ali pravdnega dejanja niso opravili, če je tako dejanje njim v korist.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja pravdni postopek, lahko vloge strank ter pisanja in odločbe sodišča, razen sodbe, vsebujejo navedbo skupnega pooblaščenca strank in prvo stranko s seznama strank iz sedmega odstavka 25. člena tega zakona.
(1) Republika Slovenija v postopku po tem zakonu nastopa kot stranski intervenient.
(2) Republika Slovenija se kot intervenient pridruži Banki Slovenije.
Banka Slovenije mora v postopkih po tem zakonu dokazati obstoj razlogov iz 253.a člena ZBan-1 in izpolnitev pogoja iz petega odstavka 261.a člena ZBan-1.
(sodna taksa in vrednost spornega predmeta)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja sodne takse, obveznost plačila sodne takse nastane po poteku roka iz 38. člena tega zakona.
(2) Če ob izteku roka iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije ni plačana sodna taksa, sodišče izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse, in začne opravljati procesna dejanja.
(3) Če najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vloži tožbo iz 25. člena tega zakona in imajo skupnega pooblaščenca, se sodna taksa odmeri v višini 50 % takse, ki bi se odmerila v skladu z zakonom, ki ureja plačilo sodnih taks.
(predlog za izdajo sklepa o predložitvi dokazov sodišču)
(1) Tožnik lahko sodišču predlaga, da Banki Slovenije, upravljavcu podatkovne sobe, Računskemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče), Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (v nadaljnjem besedilu: NPU), KDD, Agenciji, Agenciji za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), DUTB, ali kateri koli izmed bank, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, naloži, naj sodišču predloži dokument, za katerega trdi, da je pri naslovniku sklepa, od katerega se zahteva predložitev, ali razkrije podatek, za katerega trdi, da je znan naslovniku sklepa, od katerega se zahteva razkritje, ne glede na to, ali je ta dokument ali podatek označen kot zaupni ali osebni podatek ali kot poslovna skrivnost.
(2) Banka Slovenije lahko sodišču predlaga, naj upravljavcu podatkovne sobe, računskemu sodišču, NPU, KDD, agenciji, AZN, DUTB, ali kateri koli izmed bank, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, naloži, naj sodišču predloži dokument, za katerega trdi, da je pri naslovniku sklepa, od katerega se zahteva predložitev, ali razkrije podatek, za katerega trdi, da je znan naslovniku sklepa, od katerega se zahteva razkritje, ne glede na to, ali je ta dokument ali podatek označen kot zaupni ali osebni podatek ali kot poslovna skrivnost.
(postopek odločanja o predlogu za izdajo sklepa o predložitvi dokazov sodišču)
(1) Sodišče izda sklep, s katerim ugodi predlogu iz prejšnjega člena, če:
– je predlog utemeljen z navedbami in dokazi, za katere je razumno pričakovati, da so predlagatelju sklepa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena dostopni, in iz katerih verjetno izhaja, da je dokument pri naslovniku sklepa in zakaj je dokument ali podatek pomemben za odločitev sodišča,
– presodi, da je dokument ali podatek pomemben za odločitev sodišča,
– je pomen dokumenta ali podatka za odločitev v postopku sorazmeren z morebitnim posegom v pravice oseb, ki niso naslovniki sklepa, zlasti ob upoštevanju namena in ciljev varovanja takih dokumentov in podatkov v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Sodišče obrazloži sklep, s katerim odloči o predlogu iz prejšnjega člena. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(3) Sodišče v sklepu določi način in pogoje predložitve dokumentov ali razkritja podatkov tako, da se zagotovi učinkovito varstvo dokumentov ali podatkov, ki so zaupni ali osebni ali poslovna skrivnost. Sodišče v sklepu določi, kako se zagotovi varstvo dokumentov in podatkov, ki so zaupni ali osebni ali poslovna skrivnost, in odredi ukrepe, ki so potrebni za njihovo zaščito, pri čemer lahko:
– odredi delno ali celotno izključitev javnosti glavne obravnave;
– naslovniku sklepa naloži, naj v določenem roku predloži dokument ali razkrije podatek, pri čemer ne prekrije zaupnih ali osebnih podatkov ali podatkov, ki so poslovna skrivnost;
– naslovniku sklepa naloži, naj dokument ali podatek sodišču pošlje tudi v elektronski obliki in naj ga objavi na način, ki omogoča, da je dokument ali podatek v elektronski obliki dostopen vsem strankam;
– naslovniku sklepa naloži, naj pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo zaupne ali osebne podatke ali podatke, ki so poslovna skrivnost; ali
– izvedencu ali tretji osebi, ki jo sporazumno določijo stranke, omogoči, da pregleda dokumente ali podatke, ki vsebujejo zaupne ali osebne podatke ali poslovne skrivnosti, sodišče pa da navodila izvedencem ali tretji osebi za pripravo povzetkov v obliki, ki ne vsebuje zaupnih ali osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.
(4) Pravnomočen sklep iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka.
(5) Osebo, ki ima v skladu s sklepom sodišča dostop do dokumenta ali podatka, ki je označen kot poslovna skrivnost ali ki je varovani osebni ali zaupni podatek, se pouči, da sta izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivo dejanje in da kazensko in civilno odgovarja za neupravičeno uporabo ali razkritje osebnega ali zaupnega podatka.
(6) Dokumenti in podatki, ki so označeni kot zaupni, osebni ali poslovna skrivnost, se lahko uporabijo izključno za uveljavljanje sodnega varstva v postopku po tem zakonu. Oseba, ki ima v skladu s tem zakonom dostop do dokumentov ali podatkov, mora dokumente ali podatke, ki so označeni kot zaupni ali osebni ali kot poslovna skrivnost, varovati kot take.
(7) O predlogu za izdajo sklepa iz prejšnjega člena, ki je bil vložen ob vložitvi tožbe, odloča sodišče po izdaji sklepa iz prvega odstavka 29. člena tega zakona.
(8) Sodišče lahko v postopku odločanja o predlogu iz prejšnjega člena predhodno zahteva predložitev dokumenta ali podatka sodišču.
(9) Dokument ali podatek, ki se razkrije na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena, se objavi v virtualni podatkovni sobi.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodišče, če je to potrebno zaradi varstva pravic oseb, na katere se dokument in podatek nanaša, odloči, da se dokument in podatek ne objavi v virtualni podatkovni sobi in da se dostop do dokumenta in podatka omogoči le izvedencem.
(1) Za ugotovitev in razjasnitev dejstev, glede katerih sodišče nima strokovnega znanja, imenuje sodišče skupino izvedencev, ki skupaj dajo izvid in mnenje.
(2) Sodišče za izvedence iz prejšnjega odstavka imenuje strokovnjake s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije in vrednotenja sredstev, ki imajo izkušnje iz postopkov pregleda kakovosti sredstev za bonitetni nadzor bank in postopkov prenehanja gospodarskih družb na območju Evropske unije, lahko pa tudi druge strokovnjake, če so njihova znanja po presoji sodišča potrebna.
(3) Za izvedenca iz prvega odstavka tega člena poleg osebe, pri kateri obstajajo izločitveni razlogi v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, ne sme biti imenovana:
– oseba, ki je opravljala pregled kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
– oseba, ki je ali je bila v času izvajanja izrednih ukrepov zaposlena ali je sodelovala na drugi pogodbeni podlagi s pravno osebo, ki je opravljala preglede kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
– oseba, ki je ali je bila v obdobju 12 mesecev pred izrekom izrednega ukrepa ali v času izvajanja izrednega ukrepa:
1. član organa vodenja banke ali organa nadzora banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep;
2. član revizijske komisije ali komisije za tveganja ali vodja organizacijske enote banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, ali je z njo sodelovala na drugi pogodbeni podlagi;
3. član organov nadziranja bank ali vodja organizacijske enote organov nadziranja bank;
4. član organa vodenja ali organa nadzora, vodja organizacijske enote DUTB, zaposlena pri DUTB ali je sodelovala na drugi pogodbeni podlagi z DUTB;
5. zaposlena v Banki Slovenije, ali
6. zaposlena pri Evropski komisiji, Evropski centralni banki ali Evropskem bančnem organu ali je z njimi sodelovala na drugi pogodbeni podlagi.
(4) Izvedenec v postopku po tem zakonu sodišču prijavi vse stike s tretjimi osebami, ki so povezani z opravljanjem izvedenskega dela.
(5) Znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza s skupino izvedencev, založi Banka Slovenije v roku, ki ga določi sodišče.
(pisna pojasnila institucij Evropske unije)
Sodišče lahko na predlog stranke zaprosi Evropsko centralno banko, Evropsko komisijo, Evropski bančni organ in druge institucije Evropske unije za posredovanje pisnega pojasnila v zvezi z odločitvami, standardi in praksami ter normativnimi podlagami, na katerih so te odločitve temeljile, če oceni, da je pridobitev takšnega pisnega pojasnila pomembna za odločitev o zadevi.
Če sodišče ugotovi, da so tožbeni zahtevki po podlagi utemeljeni, izda o tem sodbo o temelju, v kateri ugotovi, v kolikšni meri obstaja obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznosti.
(tožbeni zahtevek o višini)
(1) Tožnik postavi zahtevek o višini najpozneje v mesecu dni od vročitve pravnomočne sodbe o temelju, če ni bil postavljen že prej.
(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka sodišče določi Banki Sloveniji rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni, v katerem ta odgovori na zahtevek iz prejšnjega odstavka.
(3) Po pravnomočnosti sodbe o temelju lahko sodišče razdruži pravde, če se s tem pospeši obravnavanje posameznih pravd.
(višina odškodnine in obresti)
(1) Tožnik je upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil. Ne glede na prejšnji stavek je tožnik upravičen do povrnitve škode največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.
(2) Odškodnina se obrestuje od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do izplačila. Odškodnina se obrestuje po obrestni meri, ki jo je v času teka obresti uporabljala Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja. Če Banka Slovenije tožniku ne izplača odškodnine v roku za izpolnitev, se odškodnina obrestuje od prvega naslednjega dne po poteku tega roka po obrestni meri zamudnih obresti.
(izplačilo pavšalnega nadomestila in odškodnine)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja delovanje Banke Slovenije, se presežek prihodkov nad odhodki od 1. januarja 2019 do pravnomočnosti odločb, ki so izdane v postopku na podlagi tega zakona, po razporeditvi sredstev v posebne rezerve, razporedi v namenske rezerve Banke Slovenije. Namenske rezerve so namenjene izključno izplačilu pavšalnega nadomestila iz 4. člena tega zakona in odškodnine na podlagi pravnomočnih odločb, ki so izdane v postopku po tem zakonu.
(2) Če splošne rezerve ne dosegajo 1 % bilančne vsote Banke Slovenije, lahko Banka Slovenije ne glede na prejšnji odstavek del presežka usmeri v splošne rezerve, pri čemer predhodno poda upravljavcu podatkovne sobe obrazložitev glede nujnosti namenitve v splošne rezerve.
(3) Če namenske rezerve ne zadoščajo za izplačilo odškodnine na podlagi pravnomočnih odločb, ki so izdane v postopku po tem zakonu, Banka Slovenije uporabi do 50 % splošnih rezerv, ki so oblikovane v skladu z zakonom, ki ureja delovanje Banke Slovenije.
(4) Sredstva za izplačilo odškodnine zagotovi Banka Slovenije iz namenskih rezerv in splošnih rezerv v skladu s prejšnjimi odstavki. Če sredstva, potrebna za izplačilo odškodnine, presegajo sredstva, zagotovljena v skladu s prejšnjimi odstavki, založi razliko sredstev med višino odškodnine ter višino teh sredstev Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: začasno založena denarna sredstva).
(5) Banka Slovenije povrne Republiki Sloveniji začasno založena denarna sredstva iz tekočih presežkov prihodkov nad odhodki po razporeditvi sredstev v posebne rezerve.
(6) Začasno založena sredstva se obrestujejo po obrestni meri, ki jo je v času teka obresti uporabljala Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja.
(7) Republika Slovenija in Banka Slovenije uredita medsebojna razmerja in postopke za začasno izplačilo denarnih sredstev v skladu s tem zakonom s pogodbo.
(8) Po pravnomočnosti sodb, s katerimi je sodišče na podlagi 37. člena tega zakona ugotovilo, da tožbeni zahtevki niso utemeljeni, oziroma po izplačilu odškodnin na podlagi tega zakona, se namenske rezerve Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena lahko sprostijo.
Nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena tega zakona opravlja Banka Slovenije.
(1) Posameznik, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona dokumentov ali podatkov, ki so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost, ne uporablja izključno za namen uveljavljanja sodnega varstva po tem zakonu ali jih ne varuje kot zaupne ali poslovno skrivnost, se kaznuje za prekršek z globo v višini od 1.000 do 5.000 eurov.
(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba.
(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dokumenti in podatki o izrednih ukrepih)
(1) Banka Slovenije objavi dokumente iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Upravljavec podatkovne sobe vzpostavi virtualno podatkovno sobo v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Banka Slovenije izroči upravljavcu podatkovne sobe dokumente v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(4) DUTB posreduje upravljavcu podatkovne sobe dokumente iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(5) Upravljavec podatkovne sobe vzpostavi prostore iz 18. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(pogodba o začasnem zalaganju denarnih sredstev)
Republika Slovenija in Banka Slovenije skleneta pogodbo iz sedmega odstavka 40. člena tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(sodni postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona)
(1) Sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, se v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. Po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, pošlje sodišče pristojnemu sodišču kopijo tožbe, samo pa nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno.
(2) Če je zoper sklep iz prejšnjega odstavka vložena pritožba, sodišče o pritožbi odloči prednostno.
(3) Po pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena in do poteka roka za vložitev tožbe iz 26. člena tega zakona lahko tožnik spremeni tožbo v skladu s 25. členom tega zakona, za kar ni potrebna privolitev Banke Slovenije.
(4) Če tožnik v skladu s prejšnjim odstavkom zmanjša tožbeni zahtevek po višini in je sodna taksa že plačana, je upravičen do vračila sodne takse v znesku, ki presega sodno takso, ki se odmeri v postopku po tem zakonu.
(5) Če sodišče po pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno, lahko tožnik v roku, ki ga določi sodišče, spremeni tožbo, za kar ni potrebna privolitev tožene stranke.
(1) Center za informatiko Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona sporoči upravljavcu podatkovne sobe in Banki Slovenije elektronsko obliko zapisa iz sedmega odstavka 25. člena tega zakona ter obliko zapisa dokumentov in podatkov v elektronski obliki iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, upravljavec podatkovne sobe in Banka Slovenije objavijo na svojih spletnih straneh.
(2) KDD, ki vodi centralni register, v katerem so bile vpisane posamezne kvalificirane obveznosti bank, ki so z odločbo Banke Slovenije v celoti prenehale, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona sodišču v elektronski obliki predloži identifikacijske podatke o imetnikih posameznih kvalificiranih obveznosti, ki jih vodi v centralnem registru.
(roki za posredovanje podatkov Agenciji in upravljavcu virtualne podatkovne sobe)
(1) KDD posreduje Agenciji in upravljavcu podatkovne sobe sezname iz prvega odstavka 20. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Odvetniška zbornica Slovenije posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz prvega odstavka 21. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(3) Ministrstvo za pravosodje posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz drugega odstavka 21. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(4) ANR posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(5) SIR posreduje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(prenehanje veljavnosti določb drugih zakonov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 265. člen Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 44/16 in 9/19).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/19-8/72
Ljubljana, dne 22. novembra 2019
EPA 515-VIII
