Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 7. redni seji dne 14. 11. 2019 sprejel
o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji – SD OPN 1
(predmet Prvih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Rečica ob Savinji)
(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji, ki ga je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji sprejel na 10. redni seji dne 3. 3. 2016 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/16.
(2) Prve spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu SD OPN 1) se nanašajo na spremembe tekstualnega dela izvedbenega dela OPN. Sestavni del SD OPN 1 je tudi tehnični popravek 22. člena odloka v strateškem delu OPN ter obvezne priloge prostorskega akta:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
– mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev SD OPN 1 ter
– povzetek za javnost.
(3) Grafični del OPN ostaja nespremenjen.
(vsebina strateškega dela SD OPN 1)
V 22. členu odloka se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Na območju občine je zgrajen kabelsko komunikacijski sistem. Pokritost s televizijskim signalom se zagotavlja preko kabelskega operaterja.«.
(vsebina izvedbenega dela SD OPN 1)
(1) Spremenijo se vsi členi izvedbenega dela odloka ter posebnih, prehodnih in končnih določb, tako da se po novem glasijo:
3.1. Splošne določbe
(vsebina izvedbenega dela)
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja za katere se pripravi OPPN.
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba je v grafičnem delu OPN določena v skladu z veljavnim pravilnikom. Določeni podrobnejši namenski rabi prostora (npr. SS, SK itd.) so na nekaterih površinah dodane še podrobnejše členitve rabe, glede na dejavnosti ali tipiko objektov (npr. CDr).
(3) Podrobnejša namenska raba prostora ter členitve podrobnejše rabe so razvidne iz spodnje tabele.
Osnovna nam. raba prostora | Podrobnejša namenska raba prostora in členitev | Grafični znak namenske rabe |
I. Območja stavbnih zemljišč | S | Območja stanovanj | |
| SS | Stanovanjske površine | SS |
| SK | Površine podeželskega naselja | SK |
| C | Območja centralnih dejavnosti | |
| CU | Osrednja območja centralnih dejavnosti | CU |
| CD | Druga območja centralnih dejavnosti (mešano) | CD |
| | Površine za izvajanje verske dejavnosti | CDr |
| I | Območja proizvodnih dejavnosti | |
| IG | Gospodarske cone | IG |
| IK | Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | IK |
| B | Posebna območja | |
| BC | Površine športnih centrov | BC |
| BT | Površine za turizem (hoteli, apartmaji in drugi nastanitveni obj.) | BT |
| BTzs | Površine za kampe | BTzs |
| Z | Območja zelenih površin | |
| ZS | Površine za oddih, rekreacijo in šport | ZS |
| ZK | Pokopališča | ZK |
| ZD | Druge urejene zelene površine | ZD |
| P | Območja prometne infrastrukture | |
| PC | Površine cest | PC |
| PO | Ostale prometne površine | PO |
| O | Območja okoljske infrastrukture | |
| | Okoljska infrastruktura (mešano) | O |
| E | Območja energetske infrastrukture | |
| | Energetska infrastruktura (mešano) | |
| | Male hidroelektrarne | Evc |
| A | Območja razpršene poselitve | |
| | Površine razpršene poselitve | A |
| | Površine razpršene poselitve (turistični objekti) | Abt |
| | Območja razpršene gradnje | |
| | Objekti kot stanje prostora (fundusi) | | |
II. Območja kmetijskih zemljišč | K | Kmetijska zemljišča | |
| | Najboljša kmetijska zemljišča | K1 |
| | Druga kmetijska zemljišča | K2 |
III. Območja gozdnih zemljišč | G | Gozdna zemljišča | |
| | Lesno-proizvodni gozd | G |
| | Varovalni gozd | Gv |
IV. Območja voda | V | Vodne površine | |
| | Površine celinskih voda | VC |
| | Površine vodne infrastrukture | VI |
V. Območja drugih zemljišč | L | Območja mineralnih surovin | |
| | Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | LN |
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu EUP).
(2) EUP so določene glede na namensko rabo prostora, značilnosti prostora ali glede na varstvene režime.
(3) EUP so označene z dvočrkovno oznako naselja, opredeljenega po RPE ter zaporedno številko enote (npr. Šentjanž17-SE17).
(4) Legenda črkovnih oznak naselja:
– Dol-Suha: DS,
– Grušovlje: GR,
– Homec: HO,
– Nizka: NI,
– Poljane: PO,
– Rečica ob Savinji: RS,
– Spodnja Rečica: SR,
– Spodnje Pobrežje: SP,
– Šentjanž: SE,
– Trnovec: TR,
– Varpolje: VA,
– Zgornje Pobrežje: ZP.
(prostorski izvedbeni pogoji in določila za uporabo)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za celotno območje občine,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki so določeni za posamezno namensko rabo prostora in
– posebne prostorske izvedbene pogoje, v kolikor so ti za enoto urejanja prostora določeni.
(2) V primeru neskladja med prostorskimi izvedbenimi pogoji, se upošteva najprej posebne prostorske izvedbene pogoje, nato podrobnejše in zatem splošne prostorske izvedbene pogoje.
(3) Za območja predvidenih OPPN so podani pogoji, ki jih je treba upoštevati do njihove izdelave.
3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj in namembnosti objektov
(vrste dopustnih gradenj)
(1) V kolikor ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Rečica ob Savinji dopustne gradnje novih objektov (dozidave, nadzidave), spremembe namembnosti v skladu z določili odloka, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine posamezne vrste gradenj dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(3) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje objektov je dopustno le na zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih soglasij oziroma dovoljenj.
(4) Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju kulturne dediščine, kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe morfologije naselja kot celote. Odstranitve so dopustne v primeru, če je investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine oziroma bo po rušitvi na mestu odstranjenega objekta postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta dobil vsa potreba soglasja in dovoljenja.
(5) Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture kot so vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija za komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih omrežij, je dovoljena le pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji.
(6) Na strehah objektov so dovoljeni tudi kolektorji za ogrevanje vode ter foto napetostni paneli za proizvodnjo električne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kultumovarstveno soglasje.
(7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustne le rekonstrukcije, vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da se z njihovo spremembo namembnosti ne spreminja pretežne namembnosti območja. Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni dovoljeno vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja oziroma ureditve.
(2) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje ni dovoljena.
3.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege zahtevnih in manj zahtevnih objektov
Pri umeščanju novih objektov v prostor se upoštevajo črte oziroma gradbene linije ob glavni dostopni cesti, ki jih tvorijo že zgrajeni objekti.
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte (nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe (napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4 m.
(2) Manjši odmik od predpisanega v prejšnjem odstavku tega člena je dopusten, če je pridobljeno soglasje soseda.
(3) V primeru, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka tega člena odloka, je lahko minimalni odmik od sosednjih parcel za zahtevne in manj zahtevne objekte, ki so stavbe 1,5 m.
(4) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena odloka morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je v okviru parcele in predvidene rabe možno normalno izvajanje vzdrževalnih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč.
(5) Novi objekti se morajo od roba cestišča javne ceste odmakniti najmanj 1,5 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali naselja kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(6) Ograje med posameznimi parcelami se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0,5 m. Pri predpisanem odmiku za 0,5 m mora vsak lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo.
(7) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
3.2.3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti zahtevnih in manj zahtevnih objektov
(določanje velikosti objektov)
(1) Dozidave legalno zgrajenih objektov se dovolijo v velikosti do 50 % tlorisne površine objekta na stiku z zemljiščem. Dozidave, ki presegajo 50 % tlorisne površine objekta so dopustne pod pogojem, če skupna velikost osnovnega objekta in dozidave ne presega 200 m2 tlorisne površine objekta na stiku z zemljiščem.
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem zazidanosti (FZ),
– deležem zelenih površin (DI_DZP),
– višino objektov (H).
(3) Velikost objekta je določena s faktorjem zazidanosti, ki se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti parcele za gradnjo nad terenom ne sme presegati v spodnjih tabelah navedenih vrednosti.
Faktor zazidanosti (FZ) | Podrobnejša namenska raba (PNRP_OZN) |
Max 0,2 | BTzs |
Max 0,4 | SS, SK, A |
Max 0,6 | CU, CD, CDr, BT, Abt |
Max 0,8 | IG, IK |
(4) Do navedenega faktorja zazidanosti parcele je znotraj parcele posamezne namenske rabe možna gradnja enega ali več novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do navedenih faktorjev zazidanosti so dopustne tudi dozidave. Ko so zgoraj navedene vrednosti dosežene, gradnja objektov ni več možna.
(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od dovoljene oziroma določene s tem odlokom, je na obstoječih že zgrajenih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter rekonstrukcije oziroma prenove brez povečanja površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg omenjenega so dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo območja. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(6) Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči višini obstoječih stavb iste namembnosti v posamezni enoti urejanja prostora.
(7) Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin na parceli namenjeni gradnji. Pri tem se za izračun uporabijo le dejanske zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z gradnjo objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj toliko zelenih površin kot je prikazano v tabeli.
Delež zelenih površin (DI_DZP) | Podrobnejša namenska raba (PNRP_OZN) |
Min 0.2 | CU, CD, CDr, IG, IK, BT, SS, SK, A, Abt |
Min 0.4 | BTzs |
3.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, urejanja zelenih in parkirnih površin
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Oblikovanje objektov (oblike, nakloni strešin, smeri slemen, materiali in barva kritine, barve in materiali fasad ter oblikovanje odprtin) se prilagaja urbanističnim in arhitekturnim značilnostim obstoječih kakovostno oblikovanih objektov, pri čemer so za vzor tradicionalni tipi objektov, kot sta pritlična hiša z izkoriščenim podstrešjem ter pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Pri dozidavah in nadzidavah se zagotavlja oblikovno skladnost z obstoječim objektom, dopustna pa je kombinacija dveh oblik strehe (npr. dvokapna in ravna). Na varstvenih območjih se upoštevajo pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim.
(2) Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5°–25° ali dvokapna v razponu med 25°–45°. Dvokapna streha je lahko simetrična ali nesimetrična, vendar enakih naklonov strešin. Dopustna je kombinacija dveh različnih vrst strehe. Kritine so sive, rjave ali opečne barve in ne smejo biti trajno bleščeče. Strehe dozidanega objekta morajo imeti enak naklon strehe kot osnovni objekt ter enako vrsto in bravo kritine ali pa so ravne. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z strešnimi okni ali frčadami. Frčade morajo imeti dvokapno, enokapno ali ravno streho. Na celotni strehi morajo biti enotno oblikovane. Dopustne so tudi trikotne in trapezne frčade. Strešna okna, kolektorji in fotonapetostni paneli na objektu so dovoljeni, v kolikor ti ne kazijo podobe objekta. Fotonapetostni moduli ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine.
(3) Fasade in oblikovanje objektov: prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla in kovine. Pri nestanovanjskih stavbah je dopustna uporaba tudi ostalih materialov. Izvedba balkonov, lož, teras in izzidkov je dopustna, razen če je to v nasprotju z varstvenim režimom. Dopustna je uporaba le bele barve fasade in pastelnih barv. Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine.
(velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih površin)
(1) Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in otroška igrišča.
(2) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti ustrezno velike zelene površine za počitek in sprostitev stanovalcev.
(3) Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščajo se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do igrišča in je v bližini območij, namenjenih bivanju. Na območju otroških igrišč je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(4) V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in parkirišča urejajo z drevoredi.
(5) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta. V primeru, da ima drevo status naravne vrednote, njegova odstranitev ni možna, gradnja objekta in ureditev okolice se izvedejo v takšni oddaljenosti in na način, da se ohranijo ugodni rasni pogoji.
(7) Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(8) Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta.
(9) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(10) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno ali intenzivno ozelenjen.
(12) Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material ter najmanj vzpostaviti prvotno stanje.
(13) Pri lociranju in gradnji objektov se v čim večji meri ohranja posamično večje drevje, skupine dreves, travniški sadovnjaki ter omejki in grmičja.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami se priporoča izgradnja parkirnih mest v podzemni garaži. Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih, garažnih hišah.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.
(7) Parkirnih mest in garaž za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih ni dopustno urejati.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne elektrarne, če ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v enoti urejanja prostora oziroma v prostoru.
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(11) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(določitev števila parkirnih mest)
(1) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.
(2) Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4 x 5,0 m.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Postavitev objektov za oglaševanje je dopustno skladno z občinskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, je na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine postavitev objektov in naprav za oglaševanje dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Prav tako postavitev reklamnih panojev, jumbo plakatov ipd. ni dopustna na območjih ohranjanja narave v odprti krajini.
(3) Označevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti se izvaja skladno s predpisom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.
3.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom o razvrščanju objektov in ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje.
(2) Na parceli, namenjeni gradnji, se lahko gradi največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidljivosti.
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi na območju posamezne podrobne namenske rabe, so določene v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka.
(4) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe znašajo najmanj 1,5 m od sosednje parcelne meje. Ostali nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od sosednjih parcelnih meja oddaljeni najmanj 0,5 m. Manjši odmik od predpisanega je dopusten, če mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji in na podlagi soglasja upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če se z načrtovano ureditvijo posega v infrastrukturni varovalni pas.
(5) Vse stavbe so brez izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih odprtin. Stavbe so podolgovate oblike (razen rezervoarjev, silosov in skladiščnih stavb, ki so lahko tudi drugih oblik). Strehe so simetrične dvokapnice naklona od 35 do 45 stopinj, enokapnice naklona do 25 stopinj ali ravne.
(6) Na območjih ohranjanja narave, se umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov usmerja v neposredno bližino obstoječih objektov, na območju krajinskega parka Golte in širšem obvodnem pasu Savinje, ki imata status Natura 2000 pa njihovo umeščanje ni dopustno.
(7) Na območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.
3.2.6. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(merila za določitev parcele)
(1) Pri določitvi novih parcel za stavbe je treba upoštevati:
– velikost in namembnost predvidenega objekta na parceli z vsemi nujno potrebnimi površinami za nemoteno uporabo ter vzdrževanje objekta, pri čemer se kot nujne površine upoštevajo parkirna mesta, ki jih je treba zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi, ustrezno velike manipulacijske prometne površine, ustrezno velike utrjene površine namenjene pešcem, površine dostopov do javnih cest ter površine funkcionalnega zelenja,
– obliko, namembnost in velikost parcele objektov v odnosu do obstoječih parcel, pri čemer naj bi bili parametri nove parcele podobni oziroma približno enaki parametrom obstoječih parcel znotraj območja, kjer se predvideva gradnja stavbe ali gradbeno- inženirskega objekta,
– položaj, namembnost in velikost obstoječih in predvidenih javnih površin, v kolikor so te v območju predvidene gradnje prisotne,
– ustrezne intervencijske dostope ter velikost potrebnih površin za nemoteno izvajanje aktivnosti za zavarovanje ljudi, živali in stvari v primeru požarov in drugih naravnih nesreč,
– da pri določanju parcele namenjene gradnji ni dopustno parcelacije izvesti tako, da ostane del zemljišča na katerem ni mogoča gradnja novega objekta,
– minimalna velikost parcele namenjene gradnji je 500 m2.
(2) Delitev parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka.
(3) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele po zgoraj navedenih pogojih se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dopustno zmanjševati.
3.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter glede gradnje infrastrukture
3.2.7.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če objekti ne potrebujejo, vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno gospodarsko javno infrastrukturo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki …, s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodo varstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov, lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(6) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
3.2.7.2 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in GJI)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
Vrsta ceste | Varovalni pas |
regionalna cesta | 15 m |
lokalna cesta | 6 m |
javna pot | 3 m |
javna pot za kolesarje | 2 m |
(2) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje tranformatorske postaje:
Elektroenergetski vod nazivne napetosti oziroma transformatorska postaja | Varovalni pas |
nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV | 10 m |
podzemni vodi 10 kV ali 20 kV | 1 m |
nadzemni vodi do vključno 1 kV | 1,5 m |
podzemni vodi do vključno 1 kV | 1 m |
transformatorska postaja srednje napetosti | 2 m |
(3) Varovalni pasovi od ostale GJI:
Vrsta voda | Varovalni pas |
vodovod | 3 m |
padavinska kanalizacija | 3 m |
kanalizacija za komunalne odpadne vode | 3 m |
telekomunikacije | 3 m |
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
3.2.7.3 Pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
(splošni pogoji glede gradnje objektov in naprav GJI)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora graditi in vzdrževati v skladu z veljavnimi področnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Trase gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(3) Gradnja omrežij GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Pri gradnji GJI je treba, v kolikor z zakonodajo, pravilniki ter odloki upravljavcev GJI to ni določeno, upoštevati v spodnjih preglednicah navedene minimalne odmike, globine in načine križanja.
Preglednica 1: Minimalni medsebojni odmiki (v metrih).
GJI | ELEKTRIKA | VODOVOD | FEKALNA | METEORNA | TOPLOVOD | PTT/CATV |
ELEKTRIKA | 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
VODOVOD | 0,5 | 0 | 0,75 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE | 0,5 | 0,75 | 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 | 0,5 |
TOPLOVOD | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 |
PTT/CATV | 0,25 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 |
Preglednica 2: Minimalni odmik od objektov in minimalna globina polaganja (v metrih).
GJI | ODMIK | GLOBINA |
ELEKTRIKA | 0,5 | 0,8 |
VODOVOD | 0,5 | 1,2 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE | 0,5 | 1,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA | 0,5 | 1,2 |
TOPLOVOD | 0,5 | 0,8 |
PTT/CATV | ob objektu | 0,8 |
Preglednica 3: Križanje vodov.
GJI | ELEKTRIKA | VODOVOD | FEKALNA | METEORNA | TOPLOVOD | PTT/CATV |
ELEKTRIKA | nad ali pod | pod | pod | pod | pod | nad |
VODOVOD | nad | nad ali pod | pod | pod | nad ali pod | nad |
KOMUNALNE ODPADNE VODE | nad | nad | nad ali pod | nad | nad | nad |
PADAVINSKA KANALIZACIJA | nad | nad | pod | nad ali pod | nad | nad |
TOPLOVOD | nad | nad | pod | pod | nad ali pod | nad |
PTT/CATV | nad ali pod | pod | pod | pod | pod | nad |
(4) V kolikor se v fazi projektiranja najdejo racionalnejše rešitve, se lahko upoštevajo tudi odmiki in globine opredeljene v projektantskih rešitvah, vendar le v primeru, če so te skladne s pravilniki in standardi, ki veljajo za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, niso več ustrezni.
(6) Omrežja GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi. Izjema so območja naselbinske in arheološke kulturne dediščine, kjer se posegi praviloma izvajajo nadzemno, V kolikor s tehničnega vidika to ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer morajo biti vsi posegi v zemeljske plasti tlorisno in globinsko minimalizirani.
(8) Omrežja in jaške GJI na javnih cestah se umešča zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(9) Globina podzemnih vodov GJI in njenih objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča.
(10) Prečkanja GJI pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(11) Predvidena gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro je razvidna iz grafičnega dela OPN. Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(12) Na zavarovanih območjih, naravnih vrednotah in območjih Natura 2000 se gradnja izvaja na način, ki zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.
(13) Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno, v primeru nadzemnih izvedb se le-te gradi na pticam prijazen način, ki preprečuje električni udar ptic. Podzemni in nadzemni infrastrukturni vodi ter objekti infrastrukture naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem, kot so vrhovi, grebeni in kvalitete v krajini.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s predpisom, ki ureja projektiranje cest.
(2) Dimenzijo tipskega prečnega profila vseh voznih površin je mogoče zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt in ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(4) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil vodnega telesa. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(5) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
(6) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih. Obvezna je tudi izgradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol.
(7) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 2,00 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m.
(8) Za posamezne nezazidane celote se določi zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev GJI, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo GJI za vsa zemljišča na območju.
(9) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju določenih prednostnih odsekov cest, ki predstavljajo črne točke za dvoživke, in sicer: cesta Grušovlje–Homec, cesta Homec–Pobrežje, cestni odseki od Sp. Rečice do Šentjanža, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ograje in ustrezne prehode za neovirano prehajanje dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.
(10) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov se naj gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom najmanj enostransko zgradijo suhe police. Polica mora biti tudi v času najvišjih voda vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode, ter dostopna po kopnem s klančino in naj bo primerno prehodna (širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki živalim omogoča enostaven prehod). Dostopna mora biti tudi iz vode, preko klančine ali primernih stopnic. Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke, dopustna pa je uporaba kvadratnih prepustov oziroma kanalov s polico vsaj na eni strani.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je treba umeščati zunaj javnih voznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki industrijske vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin se izvaja v skladu s področnimi predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem.
(4) Za preprečevanje škodljivega delovanja viškov padavinskih voda se po potrebi uredijo zadrževalni bazeni ustreznih dimenzij. Odprti zadrževalni bazeni naj se izvedejo v sonaravni obliki. V primeru podzemne izvedbe zadrževalnega bazena je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste.
(5) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave. Lokacija naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov, napetostnega nivoja 20 kV in manj, je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(2) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(3) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, ki predstavljajo vir sevanja, ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem.
(5) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti, ki so namenjeni bivanju in ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da
niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na urbanih območjih se opremijo z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Zagotovi se ustrezno število komunikacijskih central in komunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi strokovna služba občine.
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(5) Pri gradnji objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) ni dopustna v območju 100 m pasu, merjeno od roba parcele objekta, navedenih objektov in naprav – stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,
– gradnja objektov (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) mobilne telefonije na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora naj bo čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah, smetnjakih, ki jih določi upravljavec javne službe v skladu z veljavnimi področnimi predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico. Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto.
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu, posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih, na utrjenih javnih površinah, locirajo zbiralnice odpadkov, ekološki otoki. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev.
(5) Odpadki Občine Rečica ob Savinji se odvažajo in zbirajo v zbirnem centru v Občini Mozirje.
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov, skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
3.2.8. Pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.8.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
Omilitveni pogoji glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine so navedeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih enotah urejanja prostora.
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena, je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa pristojnega za ohranjanje narave, upoštevati pogoje tega organa.
(3) Na zavarovanih območjih je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje, ki jih podaja Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje z vsemi spremembami in dopolnitvami.
(4) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(5) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim veji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(7) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(8) Pri zastekljevanju večjih površin, naj se le-te izvedejo in uredijo na pticam prijazen način (npr. se opremijo z nalepkami v obliki silhuete ujed.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. V območjih varstvenih enot kulturne dediščine se v času izvajanja gradbenih del spremlja vibracije na najbližjih objektih kulturne dediščine. Glede na rezultate se sprejmejo potrebni ukrepi.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v nadaljevanju tega odloka.
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
3. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča,
– graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
4. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.2.8.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri obstoječih virih, ki lahko potencialno onesnažujejo zrak, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotoviti, da emisije onanaževal ne presežejo mejnih vrednosti. Zavezanci za prve meritve morajo v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti obratovalni monitoring in po potrebi izvesti sanacijo, o izvedenih meritvah in morebitnih ukrepih pa obveščati pristojni občinski organ.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe.
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet.
(5) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(6) Nedopustno je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšuje stanje vodnega režima in stanja voda.
(8) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(9) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(11) Pri načrtovanju aktivnosti, posegih v prostor, je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na območju občine se nahaja en vodotok 1. reda (Savinja), vsi ostali vodotoki pa so vode 2. reda.
(12) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(13) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(14) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(15) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega organa za vode.
(17) Vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, pa se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev.
(18) Industrijske odpadne vode je treba pred iztokom v kanalizacijo očistiti, da ustrezajo parametrom za iztoke v javno kanalizacijo. Onesnažene padavinske in komunalne odpadne vode pa je treba pred iztokom v vodotoke prečisti na ustreznih čistilnih napravah.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati veljavne odloke.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje službe, pristojne za vode.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.
(4) V skladu z veljavnimi predpisi se varstvo tal in reliefa zagotavlja tudi z omejenim vnosom hranilnih snovi v tla. Evidentirati in sanirati je treba vsa nelegalna odlagališča na območju občine, s prioriteto na občutljivih območjih (vodovarstvena območja, ob vodotokih ipd.) ter prepovedati nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov izkopanega materiala v tla.
(1) Varovalni gozdovi so določeni s področnimi predpisi ter razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov, sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malo površinska obnova panjevskih sestojev, v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za območja za raziskovanje mineralnih surovin)
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so, v območjih za raziskovanje mineralnih surovin, dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma raziskovanje mineralnih surovin.
3.2.8.3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Na ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe, ki so lahko:
– preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal,
– preoblikovanje terena na območjih plazenja tal,
– vsi posegi, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov, injiciranje terena),
– vsi posegi, ki služijo odvodnjavanju terena,
– ter vsi drugi posegi, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja tal.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(4) Na plazljivih območjih se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami.
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine. Pri gradnjah se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti stavb v skladu z evropskim standardom.
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma prikaz poplavnih dogodkov.
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(5) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, kot jih določajo ti predpisi.
(6) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(8) Na območjih majhne poplavne nevarnosti podkletitve objektov niso dopustne oziroma naj se izvajajo na način, da ni mogoč vdor poplavne vode v objekt.
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti zadostne odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov, prometne, manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom z minimalnimi radiji 11,5 m ter širino utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m.
V občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države, zato ukrepi niso potrebni.
3.2.9. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja in tehničnih zahtev objektov
(1) Z vidika kakovosti zraka se pri gradnjah novih objektov in rekonstrukcijah zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Uporablja se obnovljive vire energije, zlasti vodo (male hidroelektrarne na Grušoveljski strugi) ter sončno energijo, pa tudi geotermalno energijo, lesno biomaso ipd. Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. Podrobnejšo namensko rabo površin in s tem razmestitev dejavnosti se načrtuje na način, da ne pride do stika konfliktnih območjih (območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti). Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti. Objekti, ki so viri vonjav, kot so večje farme, kompostarne, bioplinarne in podobno, za katere je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Pri obstoječih in novih objektih virov vonjav je pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(2) Za vse prebivalce na območju občine je treba zagotoviti ustrezno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
(3) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave zdrave, kakovostne in lokalno pridelane hrane. Spodbuja se sonaravni način kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja.
(4) Spremlja se stanje okolja, poroča o izvedenih omilitvenih ukrepih ter vključuje javnost v zvezi s problematiko vplivov na okolje. Stanje okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja se spremlja z naslednjimi kazalci:
– ohranjanje kakovosti tal (deleža stavbnih in kmetijskih zemljišč glede na namensko rabo prostora),
– ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda (število gospodinjstev, ki nimajo ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode, število bioloških čistilnih naprav s pripadajočimi prostimi kapacitetami (število prostih populacijskih enot)),
– izboljšana kakovost zraka (število konfliktnih območij, kjer se prihaja do stikov namenskih rab SS in BT z namenskimi rabami IG, IK in IP, delež objektov, ki za ogrevanje uporabljajo plin in obnovljive vire energije, število zavezancev za prve meritve emisij v zrak),
– obremenjenost območij s hrupom (število konfliktnih območij, kjer se prihaja do stikov namenskih rab SS in BT z namenskimi rabami IG, IK in IP, povprečni letni dnevni promet, število zavezancev za prvo ocenjevanje hrupa, število poletov na sezono s športnega letališča Pobrežje),
– ustrezna oskrba s pitno vodo (delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe, število zajetij pitne vode, število zajetij pitne vode za potrebe občine, število vodovarstvenih območij, namenska raba na vodovarstvenih območjih, poraba pitne vode na prebivalca, izdatnost vodnih virov),
– učinkovito ravnanje z odpadki (letne količine ločeno zbranih odpadkov, število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na območju občine, število prebivalcev na zbiralnico in zbirni center za odpadke),
– ohranjanje porabe električne energije za javno razsvetljavo (delež doseganja ciljne vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja),
– zdrav življenjski slog in kvalitetno bivalno okolje (dolžina kolesarskih poti in povezav med naselji, delež otroških igrišč, zelenih površin in površin za šport in rekreacijo).
(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje.
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne vrste podrobnejše namenske rabe so:
PNRP/Stopnja varstva pred hrupom | II. | III. | IV. |
stanovanjske površine (SS) | x | | |
površine podeželskega naselja (SK) | | x | |
površine centralne dejavnosti (CU) | | x | |
površine drugih centralnih dejavnosti (CD) | | x | |
površine verskih dejavnosti (CDr) | | x | |
površine športnih centrov (BC) | | x | |
površine za turizem (BT) | x | | |
površine kampov (BTzs) | x | | |
poslovne in gospodarske cone (IG) | | | x |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) | | | x |
površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) | | x | |
pokopališča (ZK) | | x | |
druge urejene zelene površine (ZD) | | x | |
površine cest (PC) | | | x |
ostale prometne površine (PO) | | | x |
površine energetske infrastrukture (Evc) | | | x |
površine okoljske infrastrukture (O) | | | x |
razpršena poselitev (A, Abt) | | x | |
ostale namenske rabe prostora (K1, K2, G, Gv, VI, LN) | | | x |
ostale namenske rabe prostora (VC) | | x | |
(3) Območja II. stopnje varstva pred hrupom obsegajo območja namenskih rab SS, BT, BTzs znotraj enot urejanja prostora PO01, PO43, RS01, RS02, RS04, RS09, RS22, RS23, RS25, RS35, RS36, RS37, SP07, VA23 in ZP13.
(4) Meje med II., III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom na območju poselitve v OPN so določene z namensko rabo prostora, pri čemer je posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora uvrščeno v posamezno stopnjo varstva pred hrupom skladno s tabelo v alineji 2.
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(6) Pri novogradnjah objektov in pri posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest ter v bližini drugih potencialnih virov hrupa je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (s protihrupno ograjo ipd.) ali pasivno zaščito (npr. s primerno zasteklitvijo in izbiro fasad).
(7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in omejiti hitrost vožnje, tako da se prepreči čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(8) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ. Hrup v času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov ne sme presegati kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje skladno z področno zakonodajo.
(3) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem določena na območju namenskih rab prostora SS, SK, CU, CD, CDr, BT, BC, ZS, ZK, ZD, A in Abt. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenski rabi IK in IG) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
(1) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa uredba s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja ali vgradnjo varčnejših svetil.
(3) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz uredbe s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Za javno razsvetljavo se lahko uporabljajo le svetilke, ki svetijo pod vodoravnico.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je treba vsaj enemu prostoru zagotoviti minimalen čas osončenja, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur.
Pri izvajanju gradenj se morajo zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi.
3.2.10 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so npr.: stanovanjske stavbe; počitniške hiše; samostojno locirana gospodarska poslopja ali gospodarska poslopja zgrajena ob stanovanjski stavbi; sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini; druge stavbe, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča.
(2) Dopustna je rušitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % bruto površine osnovnega tlorisa ali nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne višine 0,8 m. Navedeno je dopustno, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za opravljanje dejavnosti. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in oblikovanja kot so določeni za objekte na površinah razpršene poselitve. Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta, pri čemer mora biti nov objekt zgrajen v enakih gabaritih in mora biti enake namembnosti.
(3) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena gradnji, se le-ta določi po splošnih pogojih tega odloka glede pogojev in meril za parcelacijo.
(4) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le v primerih, ko ima objekt določeno gradbeno parcelo ali funkcionalno zemljišče, pri čemer se uporabljajo določila za gradnjo objektov na površinah razpršene poselitve.
3.3. Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji
3.3.1. Podrobni pogoji glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov
(dopustne dejavnosti in ureditve po namenski rabi prostora)
(1) Skladno s tem odlokom so na območju posamezne podrobnejše namenske rabe prostora stavbnih zemljišč dopustne dejavnosti, ki jih je mogoče glede na veljavno zakonodajo, ki določa klasifikacijo dejavnosti, razvrstiti v enega izmed sklopov dejavnosti, prikazanih v spodnji tabeli.
PNRP | Dopustne dejavnosti po določenih sklopih |
SK, IK, A, G**, K1 in K2 | (A) Primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (pridelava, reja, lov) |
SK, IG, IK, A | (B) Predelovalne dejavnosti |
IG | (C) Sekundarne proizvodne dejavnosti (industrija, obrt) |
Evc, IG, IK | (D) Dejavnosti proizvodnje, dobave in oskrbe z energijo in energenti |
O | (E) Kom. dejavnosti (oskrba z vodo, odvajanje odpadne vode, ravnanje z odpadki) |
CU, CD, BT, SS, SK | (F) Trgovina ter dejavnost prodaje izdelkov na debelo in drobno |
PC, PO, IG, A, SK | (G) Dejavnosti prometa, logistike in skladiščenja |
CU, CD, BT, PO, SS, SK | (H) Sejemske dejavnosti |
CU, CD, BT, BTzp, Abt, SS, SK | (I) Gostinske dejavnosti |
BT, BTzs, CU, CD, A, SS, SK | (J) Dejavnosti vezane na turistične dejavnosti in nastanitev gostov |
* | (K) Storitvene dejavnosti |
* | (L) Druge poslovne (nepredelovalne in neproizvodne) dejavnosti |
* | (M) Dejavnosti zagotavljanja televizijskih, radijskih in telekomunikacijskih povezav |
CU, CD, CDr, SS, SK, A | (N) Vzgojno-izobraževalne dejavnosti in znanstveno-izobraževalne dejavnosti |
CU, CD, SS, SK, BT | (O) Zdravstvene dejavnosti |
CU, CD, SS | (P) Dejavnosti zagotavljanja socialnega varstva in oskrbe |
ZS, ZD, CU, CD, SS, SK, A, Abt, BT, BTzs | (Q) Športno-rekreacijske dejavnosti |
CU, CD, CDr, SS, SK, BT, BTzs, ZS | (R) Kulturne in razvedrilne dejavnosti |
CU, CDr, SK, A | (S) Verske dejavnosti |
X | (T) Druge dejavnosti, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih skupin |
SS, SK, A, CU, CD, BT | (V) Bivanje |
SS, SK, A | (W) Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenimi hišnimi osebami |
SS, SK, A | (X) Dopolnilne dejavnosti na kmetijah |
CDr, ZK | (Y) Pokopavanje |
LN, IG | (Z) Dejavnosti vezane na proizvodnjo mineralnih surovin |
∞, K1, K2, G**, VC, VI | (q) Dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Opomba: * pomeni, da je dejavnost dopustna v vseh stavbnih zemljiščih, razen na območju zelenih površin;. X pomeni, da se dejavnosti smiselno umešča na podlagi njenega morebitnega vpliva na druge dejavnosti znotraj EUP, ** pomeni, da je dopustna tudi na vseh členitvah podrobnejše namenske rabe, ∞ vsa stavbna zemljišča, kjer je treba izvesti protipoplavne ali protierozijske ukrepe.
(2) Sklopi dejavnosti so splošni in določeni tako, da je mogoče določila posameznega sklopa smiselno uporabiti in prenesti na vse opredeljene dejavnosti v veljavni klasifikaciji dejavnosti.
(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se šteje, da so na posamezni namenski rabi dopustne tudi tiste dejavnosti po predpisu, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, ki so skladne z namenom objektov iz 113. člena odloka.
(dopustni objekti ter drugi gradbeni posegi)
(1) Skladno z odlokom se lahko na območja posamezne podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP) umeščajo navedeni zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi gradbeni posegi, določeni v skladu s predpisom o razvrščanju objektov.
PNRP | Dopustni objekti |
1 STAVBE |
SS, SK, A, CU, CD | 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe |
SS, CU, CD | 1122 Tri in več stanovanjske stavbe |
| |
SS, CU, CD | 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
CU, CD | 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine |
| |
BT, CU, CD, Abt, A, SS, SK | 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev |
CU, CD, BT, SS, SK, Abt, IG, BC, BTzs, A | 12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
BT, CU, CD, Abt, A, SS, SK | 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev |
| |
CU, CD, SS, SK | 1220 Poslovne in upravne stavbe |
| |
CU, CD, IG | 12301 Trgovske stavbe |
SS, SK, BT, BC, Abt, BTzs | 12301 Trgovske stavbe (samo trgovine za dnevno oskrbo pod 500 m2, pokrite tržnice) |
CU, CD, IG, BT, IG | 12302 Sejemske dvorane, razstavišča |
CD, CU, IG, PC | 12303 Oskrbne postaje (bencinski servisi) |
CU, CD, SS, SK, BC, BT, IG, A | 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti |
| |
PC, PO, Abt, BT, BC | 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
* | 12420 Garažne stavbe |
| |
IG, IK | 12510 Industrijske stavbe |
A, SK | 12510 Industrijske stavbe (samo delavnice, pekarne, mizarske in podobne delavnice) |
IG | 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča |
SK, A, IK, IG | 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo rezervoarji za nafto in plin, žitni silosi, pokrite skladiščne površine) |
| |
CU, CD, BT, BC | 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
CU, CD | 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice |
CU, CD | 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo |
CU, CD, IG | 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo stavbe za raziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji) |
CU, CD | 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo |
SK, A | 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (samo veterinarske klinika in veterinarske ambulante) |
CU, CD, BC, BT, BTzs, SS, SK | 12650 Stavbe za šport |
ZS | 12650 Stavbe za šport (samo pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.) |
| |
SK, A, Abt, IK | 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
CDr | 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
ZK, CDr | 12722 Pokopališče stavbe (razen krematoriji) |
* | 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene |
CU, CD, SK | 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
* | 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo javne sanitarije, zaklonišča in nadstrešnice) |
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
* | 211 Ceste |
* | 213 Letališke steze |
* | 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi |
VC, VI | 21510 Pristanišča in plovne poti |
VC, VI | 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti |
* | 21530 Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti |
* | 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi |
* | 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
LN | 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin |
E, Evc, VC, VI | 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti |
ZS, ZD, BT, BTzs, BC, CD, CU | 2411 Športna igrišča |
SS, SK | 2411 Športna igrišča (samo nogomet, rokomet, košarka, odbojka) |
* | 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
A, Abt, IK | 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti |
G, K1, K2 | 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti (samo visoke preže) |
VC, VI | 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti (samo ribogojnice) |
O | 24203 Objekti za ravnanje z odpadki |
ZK | 24204 Pokopališča |
* | 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
3 DRUGI GRADBENI POSEGI |
* | 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena |
* | 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin |
* | 3111 Drugi gradbeni posegi, ki niso uvrščeni drugje |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter na območju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda je dopustna le, če je tako opredeljeno v podrobnih pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda.
3.3.2. Podrobni pogoji glede višine in oblikovanja objektov ter po posameznih namenskih rabah
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih stanovanj)
(1) Območja namenske rabe S (območja stanovanj), so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S Območja stanovanj |
PNRP | SS Stanovanjske površine z ali brez spremljajočih dejavnosti | SK Podeželska naselja z ali brez spremljanih dejavnosti |
Členitev PNRP | SS | SK |
Dopustne višine |
DI_H | Max 11 m | Max 11 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+1+M | (K)+P+1+M |
Kota pritličja | Max 50 cm nad najvišjo koto raščenega terena merjenega tik ob objektu. Na območjih ostale in majhne poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta | 1:1.2 – 1:2 | 1:1.2 – 1:2 |
Fasade in oblikovanje objektov | Določeno v skupnih prostorskih izvedbenih pogojih. |
Strehe | Pri eno- in dvostanovanjskih stavbah so na pretežnem delu stavbe (več kot 60 % tlorisa stavbe) dopustne le dvokapne strehe z naklonom med 35° in 45°. Možna je kombinacija z ravno streho. V primeru dvokapne strehe pri večstanovanjskih objektih je ta naklona med 28° in 40°. Smer slemena dvokapne strehe mora biti vzporedna z daljšo stranico. Strehe so lahko z napuščem ali brez njega. Kritina frčad poenotena z osnovno streho ali kovinska (pločevina) v enaki barvi. Čopi so dovoljeni, če gre za v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči. |
Drugi pogoji |
Posebnosti | Izrazito podolžen tloris, ki presega predpisane gabarite in razmerja stranic, je dopusten izjemoma, kadar takšen tloris narekuje in opravičuje tehnologija objekta. Na osnovni tloris je dopustno dodajati manjše volumne (L, T oblike) do največ 40 % osnovnega tlorisa. Dopustni so samo pravokotni izzidki. Polkrožni, trapezni, večkotni izzidki, stolpiči so prepovedani. Gradnja stanovanjskih objektov, ki odstopajo od določil tega odloka je dovoljena če se gradnja prilagodi obstoječi tipiki gradnje na območju in da soglasje h gradnji pristojna občinska služba za urejanje prostora. Za obstoječe kmetije na območju namenske rabe SS veljajo glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov tudi določila, ki se nanašajo na namensko rabo SK. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja namenske rabe C (območja centralnih dejavnosti),so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi CU.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C Območja centralnih dejavnosti |
PNRP | CU Območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju | CD Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj |
Členitev PNRP | CU | CD | CDr |
Dopustna višine |
DI_H | Max 21 m | Max 18 m | Max 35 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+4+M | (K)+P+2+M | (K)+P+M |
Kota pritličja | Max 50 cm nad najvišjo koto raščenega terena merjenega tik ob objektu. Na območjih ostale in majhne poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta | Min 1:1.4 | Min 1:1.4 | Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov | Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. Glavni vhodi v stavbe naj se, če objekti stojijo ob pomembnem javnem prostoru, oblikujejo na glavni fasadi. |
Strehe | Dopustne so simetrične in asimetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice in naklonom med 5° in 45° stopinj. Dopustna je izvedba čopov. Večkapne strehe so dovoljene izjemoma in le v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšuje volumen stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba). Na posamičnih dominantnih objektih kot npr. cerkev, samostan, je dovoljen drugačen naklon strešin. |
Drugi pogoji |
Posebnosti | Dovoljeno je združevanje posameznih objektov nize in/ali v kareje. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja namenske rabe I (območja proizvodnih dejavnosti)so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I Območja proizvodnih dejavnosti |
PNRP | IG Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim | IK Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Členitev PNRP | IG | IK |
Dopustne višine |
DI_H | Max 13 m | Max 7,5 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+1+IP | (K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta | Min 1:1.2 | Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov | Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mesto tvorne fasade, z njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. Objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb, ob javnem mestnem prostoru. Dovoljeno je združevanje objektov v nize. Objekti naj ne bodo višji ali bistveno nižji od obstoječega grajenega tkiva, kar pa ne velja za dele stavb in objektov, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev izrazito višji – tovarniški dimniki, silosi, mlini. Oblikujejo naj se kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. |
Strehe | Dopustne enokapnice, dvokapnice in ravne strehe, pri čemer se naklon strehe prilagodi velikosti objekta. V primeru dvokapnih streh mora biti smer slemena vzporedna z daljšo stranico. Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. Dovoljena je tudi kritina v črni in temno zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je priporočeno, da so te ozelenjene. |
(podrobni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja namenske rabe B (posebna območja), so pretežno namenjena posebnim dejavnostim v prostoru-površinam za turizem.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B Posebna območja |
PNRP | BT Površine za turizem: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi s športom in z rekreacijo |
Členitev PNRP | BT | BTzs |
Dopustne višine |
DI_H | Max 21 m | Max 7,5 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+4+M | P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta | Min 1:1.4 | Max 1:2 |
Fasade in oblikovanje objektov | Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki so samostojni objekti v prostoru in niso del turističnih kompleksov naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma SK. Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. |
Strehe | Določeno v skupnih prostorskih izvedbenih pogojih. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja namenske rabe Z (območja zelenih površin), so pretežno zelene površine namenjene preživljanju prostega časa in oddiha v naravi, urejanju javnih zelenih površin in zelenih barier oziroma ureditvam namenjenih izvajanju pokopališke dejavnosti.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Z Območja zelenih površin |
PNRP | ZS Površine za oddih, šport in rekreacijo so namenjene preživljanju prostega časa na prostem | ZD Druge urejene zelene površine – zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo: obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere … | ZK Pokopališča |
Členitev PNRP | ZS | ZD | ZK |
Dopustne višine |
DI_H | Max 7,5 m | / | Max 7,5 m |
Pogoje glede oblikovanja objektov in dopustne gradnje |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+M | / | (K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta | / | / | Max 1:1.2 |
Oblikovanje | Dopustni so le objekti, ki so v funkciji podrobne namenske rabe območja. Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti znotraj območja urejanja oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami. Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine oziroma kakovostnih grajenih struktur naselja. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
Posebnosti | Notranje poti morajo biti v naprej predvidene in enotno urejene. Pri urejanju poti naj se uporabljajo naravni avtohtoni materiali (pesek, sekanci, les …). Pri urejanju se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija. Območja morajo imeti urejen način ravnanja z odpadki. Ureditve morajo biti ustrezno ozelenjene. Pri ozelenitvi naj se uporabljajo avtohtone rastline, značilne za posamezno območje urejanja. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Na območjih namenske rabe A (območja razpršene poselitve) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | A Območja razpršene poselitve |
PNRP | A, Abt |
Pogoji za gradnjo objektov |
A | Stanovanjska gradnja: povzemajo se določila za SS. |
A | Kmetije in gospodarski objekti na kmetijah: povzemajo se določila za SK. |
A | Objekti dopolnilnih gospodarskih dejavnosti na kmetiji: povzemajo se določila za SK. |
A | Objekti za kmetijsko proizvodnjo (kozolci, hlevi, seniki, staje za živali …): povzemajo se določila za SK. |
Abt | Turistični in počitniški objekti: povzemajo se določila za SS. |
Drugi pogoji |
Posebnosti | Na območjih samotnih kmetij je treba ohranjati z njihovo značilno tipiko ter morfologijo posameznih objektov. Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno ohranjajo. Na območjih ohranjanja narave se gradnja novih objektov |
| izvaja tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna drevesa in skupine dreves. Ograjevanje parcel z žično (mrežno) ograjo se na območjih ohranjanja narave v odprti krajini ne izvaja. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih prometne, okoljske in energetske infrastrukture)
Objekti na območju namenskih rab P (PC, PO), O in E (Evc) se izvajajo skladno s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter skladno s tehničnimi zahtevami za gradnjo tovrstnih objektov.
(podrobni pogoji za posege na kmetijskih zemljiščih)
(1) Na območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K Območja kmetijskih zemljišča |
PNRP | K1 Najboljša kmetijska zemljišča | K2 Druga kmetijska zemljišča |
Členitev PNRP | K1 | K2 |
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve |
Dopustne so: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13), razen kleti in vinske kleti, – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, – čebelnjak, to je lesen enoetažen pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, – staja, to je lesen enoetažen pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema kot je brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, – začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi kot so premični čebelnjaki, premični kokošnjaki, premični zajčniki in podobno. – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija kot je lovska preža, ptičja opazovalnica in podobno, – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: – ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ki je prepoznan kot razpršena gradnja, – ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve. – gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o odločitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste kot naprimer nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. Posegi morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor je s posegom onemogočen dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega treba nadomestiti. Dopustni posegi, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. V primeru bistvenih poškodb je treba kmetijska zemljišča ustrezno sanirati in rekultivirati. Lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte morajo biti določene, tako da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Novi objekti se lahko v prostor umeščajo le v neposredno okolico obstoječe kmetije, in sicer v radiu največ 50 m. Izjema so kozolci, ki lahko stojijo tudi izven območja kmetije, vendar le v primeru kadar je postavitev kozolca hkrati tudi krajinska tipika območja. V primeru umeščanja novih objektov v prostor mora biti to izvedeno na način, da se za dostop do objektov lahko uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati. Obore, ograje za pašo živine in ograje za trajne nasade se na območjih z naravovarstvenim statusom ohranjanja narave izvaja na način, da je omogočen prehod prostoživečih vrst. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni pogoji za posege na gozdnih zemljiščih)
(1) Območja namenske rabe G (gozdna zemljišča), so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom in lesom kot naravnim virom ter zagotavljanju in ohranjanju raznovrstnih funkcij gozda in gozdnega prostora v krajini.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G Območja gozdnih zemljišč |
PNRP | G Gozd |
Členitev PNRP | G Gozd s poudarjeno proizvodno funkcijo | Gv Varovalni gozd |
Dopustna izraba |
Na gozdnih zemljiščih je dopustna zgolj gradnja posameznih stavb, objektov in naprav, ki neposredno služijo gozdarski dejavnosti. Njihova gradnja je dopustna le v skladu z veljavno področno zakonodajo, ki ureja posege na gozd in gozdna zemljišča, pri čemer so posegi omejeni le na območja, ki niso varovana. Skladno z določili tega odloka je na gozdnih zemljiščih dopustna tudi gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in vodov v javnem interesu, če se po končani gradnje poseg sanira v prvotno stanje. Izjema so elektroenergetski vodi, kadar njihova izvedba ni možna v podzemni varianti. |
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve |
Dopustne so: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s področno zakonodajo o gozdovih, – vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti, – krčitve gozda in izkoriščanje lesne biomase, ki imata za posledico spremembo gozda v pridelovalne površine, pašne površine, obore za rejo divjadi, pri čemer ustreznost posameznega posega ocenjuje pristojni zavod za gozdove, – ureditve za potrebe lova, – sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin, – sanitarne sečnje, – vzdrževanje in odstranjevanje obstoječih gozdarskih objektov, – dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče gradnja objektov za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja niso dovoljene. V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni. | Posege določa pristojni zavod za gozdove. Ti se izvajajo skladno z zakonodajo s področja gozdarstva ter s soglasjem pristojnega zavoda za gozdova. |
(podrobni pogoji za posege na območjih voda)
Na območju voda, ki se delijo na območja površinskih voda in območja vodne infrastrukture veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | V Območja voda |
PNRP | VC Celinske vode, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda | VI Območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki in podobno |
Členitev PNRP | VC | VI |
Dopustni posegi in druge ureditve |
Na območju voda je dopustno: – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – gradnja objektov grajenega javnega dobra, – izvajati ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – izvajati ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter drugih objektov in naprav na podlagi soglasja organa, pristojnega za vode. Na območju, ki je po namenski rabi opredeljena kot vodna infrastruktura je dopustna tudi ureditev objektov za zagotavljanje poplavne varnosti (nasipi, zadrževalniki ipd.). Obstoječi objekti in naprave se rekonstruirajo, adaptirajo in obnavljajo v skladu z določili zakona, ki ureja upravljanje z vodami, vodnimi in priobalnimi zemljišči. |
Posebnosti |
Pri posegih v obvodni pas in varovalni pas vodotokov naj se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija. V primeru posega in degradacije prostora naj se prostor ustrezno sanira, pri tem pa naj se uporabi avtohtona vegetacija. Pri rekonstrukciji obstoječih objektov na vodotokih ter gradnji novih dopustnih objektov na območju varovalnega pasa vodotokov naj se prostor se ohranja značilen obstoječi stik objekta z odprto krajino. Vidno izpostavljeni objekti naj se ustrezno ozelenijo. Na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se posege in dejavnosti izvaja v obsegu in na način, da se zagotavlja ohranjanje morfoloških in hidroloških lastnosti ter lastnosti, ki vrstam vezanih na vodno in obvodno okolje zagotavlja ugodne življenjske pogoje. |
(podrobni pogoji za posege na območjih na območjih mineralnih surovin)
Posegi na območju namenske rabe LN (površine nadzemnega pridobivalnega prostora) se na podlagi splošnih določil tega odloka izvajajo skladno z veljavno zakonodajo in pod pogoji, določenimi v OPPN.
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1. Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Posebni pogoji so opredeljeni predvsem za specifična območja s posameznimi varstvenimi režimi in izhajajo iz usmeritev nosilcev urejanja prostora ali so povzeti iz okoljskega poročila.
(2) Za območja oziroma enote urejanja prostora, navedene v prejšnjem odstavku tega člena so posebni prostorski izvedbeni pogoji določeni v spodnji tabeli. Posamezna enota urejanja prostora se lahko zaradi križanja več varstvenih režimov v spodnji tabeli pojavi večkrat. V tem primeru je potrebno upoštevati vse posebne pogoje, ki veljajo na območju enote.
EUP_OPN |
DS02, PO02, PO03, PO04, PO05, PO06, PO07, PO09, PO10, PO14 – varovalni gozdovi na Golteh Na območju gozda s posebnim pomenom se trajno ohranja obstoječa naravna ohranjenost gozda in gozdnega sestoja. Zaradi zagotavljanja varovalne funkcije gozda ter ohranjanja naravnih kvalitet prostora posegi v prostor brez dovoljenja pristojnih zavodov niso dovoljenji. |
DS07 – naravna vrednota Goličnikova lipa Za vse posege na območju EUP DS07, je zaradi prisotnosti naravne vrednote (Goličnikova lipa), potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje. |
DS12, DS13 Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od roba obvodne vegetacije za vsaj eno drevesno višino odraslega drevesa od gozdnega roba. Posamezna drevesa se v največji možni meri ohranja in se jih vključi v krajinsko zasnovo območja. Morebitne zasaditve naj se načrtujejo zgolj z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. |
DS23 Prisotna obvodna vegetacija se ohranja. Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. |
DS25, DS26, DS27, DS29, DS32, PO09, PO10, PO11, PO12, PO13, PO14, PO15, PO16 – vodovarstveno območje Na vodovarstvenem območju zaradi varovanja vodnega vira niso dovoljeni posegi, ki bi ogrožali vodni vir. Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenem območju je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Odlaganje odpadkov na območju je strogo prepovedano. Morebitna divja odlagališča se odstrani in ustrezno sanira. |
GR 09, NI 09, RS 35, SR 01, SR 02, SR 03, SR 04, SR 11 Na površinah z namensko rabo ZD so dopustni zgolj objekti skladni predpisom, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. |
GR10 – kozolec na domačiji Grušovlje 11 Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Grušovlje – kozolec na domačiji Grušovlje 11«. |
GR17, NI09, SE13, SR02, VA12, VA13, VA14 – male hidroelektrarne na Grugošoveljski strugi Pred izvedbo hidroelektrarne je nujna določitev ekološko sprejemljivega pretoka oziroma odvzema vode iz Grušoveljske struge. Na območju predvidene za MHE je treba ohranjati obstoječe biotske in ekološke razmere. S posegom naj se ohranja se obstoječa širina struge. Poglabljanje naj se ne izvaja. S posegom je treba ohraniti prehodnost reke za vodne organizme. Morebitne utrditve brežine struge naj se izvedejo na naraven način (biotehnični ukrepi). Za ureditev in zasaditev brežin je treba izdelati krajnski načrt. Brežini naj se zasadi z avtohtonimi drevesnimi oziroma grmovnimi vrstami oziroma se prepusti naravnemu zaraščanju. Odvzem vode iz Savinje na Grušoveljskem jezu naj se izvaja ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Savinje in pretoka, ki bo omogočal naravno dinamiko Savinje, ter zagotavljal ugodno stanja kvalifikacijskih živalskih vrst in habitatnih tipov varovanega območja. |
GR14, HO13, HO17, SE16, SE17, SP07, SP08, SR02, SR03, SR04, SR08, SR17, SR18, SR20, TR01, TR08, TR09, TR10, TR11, VA16, ZP05, ZP06, ZP08, ZP09 – območje ob Savinji Pri urejanju javne razsvetljave na naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. Gradbene odpadke in odvečni izkopni material naj se deponira na za to urejenem odlagališču izven varovanih območij ter izven varovalnega pasa vodotoka. |
HO10, HO19 Znotraj EUP se na naravovarstveno pomembnem območju ter pri posegu v vodotok izvajajo le dejavnosti, ki bodo ohranjale prisotni habitatni tip HT 91L0 v ugodnem stanju. |
NI02, SR03, SR04, SR05, SR06 – območje naselja Nizka Krčitev gozda naj se ne izvaja in v gozdni rob ne posega. Gradnja novih objektov in druge ureditve naj se načrtujejo oddaljene za vsaj eno drevesno višino odraslega drevesa od gozdnega roba. Gradbene odpadke in odvečni izkopni material naj se deponira na za to urejenem odlagališču izven varovanih območij ter izven varovalnega pasa vodotoka. Ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvedejo brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. Uporabijo naj se avtohtone vrste drevja, grmovnic in trav. Posamezna drevesa se v največji možni meri ohranja in se jih vključi v krajinsko zasnovo območja ter se jih zaščiti pred poškodbami. Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. Pri urejanju javne razsvetljave na naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. |
NI05 V enoti se na območju parcele 265/2, k.o. Spodnja Rečica, dopusti ureditev motela. |
NI09 – kulturna dediščina Nizka – žaga pri Felicijani Na območju spomenika se ohranja zunanjost stavbe, oprema, fasada in streha v izvorni materialni pojavnosti in barvni skladnosti. |
NI10 – kulturna dediščina Nizka – žaga pri Felicijani Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Nizka – Žaga pri Felicijani«. |
PO01 – območja razpršene poselitve in razpršene gradnje na območju krajinskega parka Golte Na območjih, ki so po namenski rabi opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja se, v skladu s predpisom, ki ureja zavarovano območje KP Golte, ne gradi novih objektov. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov se ne izvajajo, možna je rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov v okviru obstoječih gabaritov. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Za vse obstoječe objekte je v sklopu urejanja sanitarij obvezno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom, je treba ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. |
PO43 – Grad Rudenek Posegi na območju EUP PO43 so dopustni ob predhodni izdelavi konservatorskega načrta in opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah. |
PO57 – arheološko najdišče Šentjanž pri Mozirju Posegi na območju EUP PO57 so dopustni ob opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah. |
RS01 – Rečica ob Savinji – cerkev sv. Kancijana in SE08 – Šentjanž pri Mozirju – cerkev sv. Janeza Krstnika Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. V kolikor je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda za kulturno dediščino. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
RS42, VA15 – vodotoki Posegi v vegetacijo ob potoku niso dovoljeni. |
SE09 – Arheološko najdišče Sv. Janez Na območju arheološkega najdišča Sv. Janez znotraj enote urejanja, na katerih prostora ni dopustno oranje. |
SE10 – Šentjanž pri Mozirju – zaselek Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati urbanistično zasnovo zaselka, tradicionalno arhitekturo ter predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
SE18 – športno rekreacijsko območje Šentjanž Na območju enote urejanja prostora SE18 je dopustna izvedba in ureditev gasilskega poligona z spremljajočimi enostavnimi, nezahtevnimi in manj zahtevnimi objekti, kot so: – nadstrešnice, lope, ute in drugi podobni objekti za shranjevanje športne in druge opreme – drugi enostavni, nezahtevni objekti in manj zahtevni objekti v funkciji osnovnega namena območja. Znotraj meje območja Natura 2000, kjer je prisotna gozdna vegetacija, se v gozd oziroma gozdni rob ne posega. V primeru, da posega ni možno izvesti brez posega v gozdno vegetacijo se po končanem posegu prostor ustrezno sanira. Pri sanaciji se uporablja avtohtona vegetacija. Obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohranja in vključi v krajinsko zasnovo območja. Obstoječe in nove športne in igralne površine naj bodo omejene le na obstoječe travnate površine in oddaljene za vsaj eno drevesno višino od gozdnega roba. Športne površine naj bodo v čim večji meri travnate, z minimalnim deležem uporabe umetnih mas in betona. Ureditve okolice športnih objektov in površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Brežine naj se utrdijo z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja. Športne površine naj bodo neosvetljene. Območja urejanja naj se ne ograjuje. V primeru ograjevanja posameznih športnih igrišč in igralnih površin naj imajo ograje čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi). Na debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila …). Na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov. Za vzdrževanje zelenih površina naj se ne uporablja namakalnih naprav. Pri urejanju javne razsvetljave na naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. Električni in drugi vodi naj se izvedejo podzemno. |
SR10 – Briničev mlin (območje namenske rabe IK) Dopustno je opravljanje predelovalnih dejavnosti (mlinarstvo, proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov, proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin) in trgovskih dejavnosti (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili). Dopustne so naslednje vrste objektov glede na namen: trgovske stavbe; industrijske stavbe; rezervoarji, silosi in skladišča, od tega samo žitni silosi in pokrite skladiščne površine; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski).Izmed nezahtevnih in enostavnih objektov, so dopuščeni naslednji: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni komunalni objekt, pomožno objekt namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. Dopustne so novogradnje, odstranitve objektov, rekonstrukcije objektov, spremembe namembnosti v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti, vzdrževanje objekta. Bruto tlorisna površina načrtovanega objekta mlina je do 400 m2, višina objekta od obstoječega terena je do 23 m. Bruto tlorisna površina ostalih objektov na območju je do 250 m2, z višino do 13 m nad koto obstoječega terena. Nadstrešnice na območju naj bodo velikosti do 250 m2, njihova višina pa do 11 m od kote obstoječega terena. Skupna bruto tlorisna površina za silose je do 1000 m2, njihova višina pa naj ne presega 23 m od kote obstoječega terena. Oblikovanje fasad na obeh gospodarskih objektih naj bo sodobno in enostavno. Fasade naj bodo horizontalno ali vertikalno členjene, uporabijo naj se naravni materiali in nevpadljive barve. V sklopu gospodarskih objektov ali kot samostojna objekta za potrebe primarne dejavnosti se omogoči izvedba kotlovnice na lesno biomaso s soproizvodnjo električne energije in sušilnice za žito. V sklopu območja se uredijo manipulativne poti za normalno funkcioniranje objekta ustrezne širine. V sklopu kompleksa se načrtuje primerno število parkirnih mest za osebna vozila. V sklopu manipulativne poti se ob silosih v cestišču omogoči vgradnja vsipnega jaška in tehtnice za tovorna vozila. Vse prometne površine znotraj kompleksa naj bodo v asfaltni izvedbi. Proizvodnemu kompleksu naj se določi ena parcela, znotraj katere se načrtuje vse ureditve za izvajanje dejavnosti. Območje naj se v prometno omrežje poveže s priključkom na regionalno cesto v vzhodnem delu območja. Vsi novi objekti se na infrastrukturna omrežja priključijo po pogojih upravljavca. Okolica kompleksa mlina se zasadi in zazeleni, da se prepreči vidna izpostavljenost objektov, predvsem s smeri regionalne ceste R1-1248 Radmirje–Mozirje. |
SP03 – športno igrišče v Spodnjem Pobrežju Na parceli številka 147/14, k.o. Zgornje Pobrežje je v izmeri cca 40 x 30 m urejeno (asfaltirano in ograjeno) športno igrišče. Dopustna je ureditev parkirišč neposredno ob obstoječi dostopni cesti. Parkirišče naj bo od gozdnega roba oddaljeno vsaj za eno višino odraslega drevesa. V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje in travnate površine naj se v čim večji meri ohrani in vključi v ureditveno zasnovo parkirišča. Prehod med urejenimi površinami in naravnim okoljem naj bo čim manj opazen. Krčitev gozda naj se ne izvaja. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi. Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode, zvočnike, svetila ...). Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema: plastični in mavčni odlitki, betonski elementi, kamini, svetilke, škarpniki, ograje raznih oblik in materialov, vodnjaki in vodometi, cvetlične posode ipd. Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Urejene pohodne in vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Asfaltiranje, betoniranje ali uporaba drugih ne naravnih materialov za utrjevanje površin, se ne izvaja. Prehodi med urejenimi in naravnimi površinami pa naj ne bo omejeni z bankinami in robniki, tako da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast. Na območju se ne izvaja javnih prireditev, množičnih in hrupnih dogodkov. Na območju se ne ureja kurišč vseh oblik in gradi drugih nezahtevnih in enostavnih objektov. Osvetljevanje zunanjih površin na območju naj se ne izvaja. |
SP07 – kamp Savinja Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna ureditev kampa za šotore. Posegi in dejavnosti se izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju stavbnega zemljišča v enoti urejanja prostora je dopustno izvajanje vseh dejavnosti in gradnja objektov za potrebe kampa. Območje naj se uredi na način, da je do prostora za kampiranje/šotorjenje možno dostopati le z ene strani. Dopustna je ureditev parkirišča v neposredni bližini objekta. Parkirišče naj bo od gozdnega roba oddaljeno vsaj za eno višino odraslega drevesa. V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje in travnate površine naj se v čim večji meri ohrani in vključi v ureditveno zasnovo parkirišča. Prehod med urejenimi površinami in naravnim okoljem naj bo čim manj opazen. Krčitev gozda naj se ne izvaja. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi. Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode, zvočnike, svetila ...). Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema: plastični in mavčni odlitki, betonski elementi, kamini, svetilke, škarpniki, ograje raznih oblik in materialov, vodnjaki in vodometi, cvetlične posode ipd. Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehkih oblik. Ureditve naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih brežin, prehodi v okoliški teren naj bodo postopni, brez ustvarjenih ostrih barier. Urejene pohodne in vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Asfaltiranje, betoniranje ali uporaba drugih ne naravnih materialov za utrjevanje površin, se ne izvaja. Prehodi med urejenimi in naravnimi površinami pa naj ne bo omejeni z bankinami in robniki, tako da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast. Območje šotorjenja naj se prostorsko omeji z ograjo po zgledu lesenih pašnih ograj in plotov na bližnjih zemljiščih. Ograja naj bo izvedena na način, da bo omogočen prehod prostoživečih vrst. Na območju se ne izvaja javnih prireditev, množičnih in hrupnih dogodkov. Na območju se ne ureja kurišč vseh oblik in gradi drugih nezahtevnih in enostavnih objektov. Osvetljevanje na območju naj bodo omejeno le na bližnjo okolica objekta. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena. Ostale kamp površine naj bodo neosvetljene. Obratovalni čas za šotorjenje naj bo omejen na čas od 1. junija do 30. avgusta. Po končanem obratovanju je potrebno z območja odstraniti vso opremo, ki ni vgrajena v tla oziroma je bila prinesena na območje šotorjenja ter se izvede sanacija poškodovanega drevja, grmovja in travne ruše. |
TR01, TR02, TR03 – cesta Spodnja Rečica–Trnovec Zagotoviti je potrebno vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje kakršnegakoli onesnaževanja (med in po gradnji). Brežine ob premostitvi se ponovno ozeleni z avtohtono vegetacijo oziroma prepusti naravnemu razvoju. Območje nasipa oziroma useke tik ob naselju Trnovec se ustrezno uredi in ob koncu del primerno zatravi in zasadi z avtohtono vegetacijo. Obsežnejša dela, povezana s povečanim hrupom se izvajajo izven gnezditvenega obdobja večine vrst ptic (gnezditveno obdobje je med marcem in avgustom). Ograjevanje cestišča ni dopustno zaradi prisotnosti poplavnih voda. Ureditev predvidenih jezbic na levi strani Savinje naj bo urejena na način da prispeva k izboljšanju ekoloških razmer za ribe. Skrivališča naj bodo grajena na način, da so dovolj velika, da imajo stalno vodo in da prihaja do stalnega odplavljanja plavin pred vhodom v skrivališča. Uredi se odvajanje meteorne vode s cestišča v meteorno kanalizacijo in prepreči stekanje v vodotok. Ureditev in uporaba javne razsvetljave za razsvetljevanje vozišča in mostu ni dopustno. Cestni režim mora biti prilagojen prisotnim živalim v prostoru (divjad, dvoživke ...); za divjad in dvoživke se postavi opozorilno cestno oznako za prisotnost. Po končani izgradnji ceste se ugotovi, ali preko nove ceste prehajajo dvoživke med spomladanskimi selitvami na mrestišča. V kolikor se izkaže, da na območju ceste dvoživke prehajajo, je potrebno izdelati študijo z ukrepi za prehajanje (ograjevanje in prehodi niso možni zaradi prisotnosti poplavnih voda). Izdela se krajinski načrt zasaditev. Površine, ki bodo po zaključku gradnje na novo zasajene, je treba v naslednjih letih negovati na način, da se posajene sadike drevesne in grmovne vegetacije zaščiti pred bujno zeliščno vegetacijo ter prepreči širjenje in razvoj tujerodnih vrst. |
VA07 – spomenik Gomilno grobišče Praznikove gomile Na območju spomenika Gomilno grobišče-Praznikove gomile gradnja novih objektov ni dopustna. Na območju spomenika Gomilno grobišče-Praznikove gomile znotraj enote urejanja prostora ni dopustno oranje. |
VA10, VA11, VA17, VA26 – naselje Varpolje Najbolj izpostavljen del strehe (napušč) novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov je lahko brez izdelane podrobnejše utemeljitve zaradi zmanjšanega odmika v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaradi tipike obstoječe pozidave v naselju, od meje sosednjih parcel odmaknjen najmanj 3 m. |
VA14 – kulturna dediščina Varpolje – kozolec na domačiji Varpolje 19 Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Varpolje – kozolec na domačiji Varpolje 19«. |
VA24, VA25 – športni center Varpolje V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Morebitne zasaditve naj se načrtujejo zgolj z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Ohranja naj se gozdni rob na način, da se preprečuje dostop motornim vozilom in kolesom gozdni in obrežni pas ob Savinji. Na območju naj se ne postavlja novih trajnih niti začasnih objektov. Obstoječe in nove športne in igralne površine naj bodo omejene le na obstoječe travnate površine in oddaljene za vsaj eno drevesno višino od samega gozdnega roba. Športne površine naj bodo v čim večji meri travnate. Delež površin prekritih z betonom in umetnimi masami naj bo minimalen. Za ureditev zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev. Ureditve okolice objektov in športnih površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Brežina naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja. Poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Nove prometne poti in parkirišča naj se uredijo z naravnimi materiali (avtohtoni pesek) tako, da se omogoči zadostna vodoprepustnost tal. Asfaltiranje in betoniranje poti na samem območju naj se ne izvaja. Območja urejanja naj se ne ograjuje. V primeru ograjevanja posameznih športnih in igralnih površin naj imajo ograje čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi). Osvetljena naj bo le okolica objektov. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. Športne površine naj bodo neosvetljene. V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma posamezno drevo se odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi. Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode ...). Odlaganje kakršnega koli materiala izven območja urejanja naj se ne izvaja oziroma odpadke, odvečni izkopni material in gradbene odpadke se deponira na zato urejenem odlagališču. Na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov. Za vzdrževanje zelenih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav. Turistične, rekreacijske in športne dejavnosti, ki so množične, povzročajo hrup, zato se naj le te izvajajo le na opredeljenih športnih površinah. Električni ali drugi vodi naj se izvedejo podzemno. Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. |
3.4.2 Območja, za katera je predvidena izdelava OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN
(območja EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN)
(1) Na območjih predvidenih OPPN je do njihovega sprejema dopustno vzdrževanje in odstranjevanje obstoječih objektov oziroma rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov, gradnja novega objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora biti enake namembnosti ter zgrajen v enakih gabaritih. Gradnja novega objekta je dopustna tudi v primerih, ko gre za razvoj obstoječe dejavnosti, vendar nova stavba ne sme biti večja od 150 m2. Dopustne so tudi spremembe namembnosti objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, pod pogoji določenimi v skupnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih.
(2) Na območju Občine Rečica ob Savinji je predvidena izdelava naslednjih OPPN:
Oznaka OPPN | Ime OPPN | Oznaka EUP |
OPPN01 | Tišlerjev pruh | PO19, PO20 |
OPPN03 | Športno letališče Zgornje Pobrežje | ZP13, ZP14, ZP15, ZP18 |
OPPN05 | Varpolje zahod | VA27 |
OPPN08 | Kamp Menina | VA22, VA23 |
(3) OPPN se lahko izdela za vse EUP navedene v zgornji tabeli ali za posamezne dele EUP, pod pogojem, da OPPN predstavlja prostorsko zaključeno celoto. V tem primeru mora biti za celotno območje OPPN predhodno izdelana strokovna podlaga, ki celovito rešuje prometno in komunalno infrastrukturo.
(4) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi splošne prostorske izvedbene pogoje tega odloka, ki se nanašajo na varstvene režime.
(5) OPPN je dopustno izdelati tudi na območjih, kjer s tem odlokom izdelava OPPN ni posebej določena. OPPN se lahko npr. izdela v primerih, kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski ali širši javni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom tega prostorskega akta,
– so prostorske ureditve potrebne zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
– je na obstoječih parcelah objektov treba izvesti določene kmetijsko-inženirske posege in kadar ni možno zagotoviti dostopov do parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture ipd..
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
(7) Z OPPN-jem se namenska raba prostora lahko spreminja v skladu z veljavnim predpisom.
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1) OPPN1, Tišlerjev pruh:
Podrobni prostori načrt se izdela za predvideno širitev in sanacijo kamnoloma s katero se opredeli predvsem končna raba in zasaditev območja po končnem izkopu materiala. Pri izdelavi OPPN se poleg sanacije z zasaditvijo poiščejo alternative za morebitno drugačno rabo kamnoloma.
Za varovanje bivalnega okolja ter ohranjanje krajinske slike se širitev obstoječega kamnoloma izvaja na način, da s širitvijo ne bo prizadeto bivalno okolje oziroma objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini kamnoloma.
Deli kamnoloma, kjer je eksploatacija zaključena se ustrezno sanirajo. Sanacija se izvede na podlagi izdelanega krajinskega načrta. Pri sanaciji se uporabljajo avtohtona vegetacija. Deli kamnoloma na katerih so se zaradi opustitve dejavnosti razvili novi habitati se v procesu sanacije ohranjajo in pripuščajo naravni sukcesiji.
(2) OPPN2, Rečica ob Savinji:
Pri izdelavi OPPN za staro trško jedro Rečica ob Savinji se upošteva varstveni režim za kulturni spomenik z vplivnim območjem Rečica ob Savinji-Staro trško jedro. Na območju naselbinskega spomenika se varujejo morfološka zasnova in parcelacija naselja, javni prostori in njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhueta naselja. Na vplivnem območju se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine in posege izvaja na način, da nimajo negativnih posledic na kulturno dediščino. Upošteva se tudi varstvene režime za posamezne enote dediščine znotraj območja OPPN. Na območjih, ki so glede na karto razredov poplavne in erozijske nevarnosti evidentirana kot poplavna območja, je potrebno upoštevati določila predpisa, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
(3) OPPN3, Športno letališče Zgornje Pobrežje:
Načrtuje se ureditev športnega letališča – vzletišča Pobrežje v naselju Zgornje Pobrežje. Predvideno je podaljšanje obstoječe vzletno-pristajalne steze, ki se ohranja v travnati obliki na kmetijskih zemljiščih. Na območju površin z namensko rabo BC, območja športnih centrov, se načrtuje gradnja hangarja, za potrebe skladiščenja in vzdrževanja letal, hrambo opreme ter ureditve letalskega muzeja. V sklopu območja je ob hangarju dopustna tudi umestitev turističnih kapacitet za prenočitev ter objektov z gostinsko ponudbo. Na območju z namensko rabo BT se omogoči ureditev hotela oziroma druga oblika prenočitvenih kapacitet. V sklopu območja OPPN je na površinah z namensko rabo IG predvidena sanacija obstoječega obrata za lesarsko dejavnost.
Zaradi zmanjševanja vidne izpostavljenosti območja se ob vodni površini v smeri vzhod-zahod priporoča vzpostavitev zelenega pasu, ki bo omejil pogled na območje in objekte s smeri severa.
Ob podaljšanju letališke steze je potrebno prestaviti obstoječo tangirano poljsko pot oziroma gozdno cesto na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek. Prestavitev gozdne ceste mora biti izvedena skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic. Po prestavitvi mora biti primerno izveden priključek na lokalno cesto.
(4) OPPN5, Varpolje zahod:
Pri zasnovi posegov naj se predvidno ustrezni posegi za zaščito pred poplavami.
(5) OPPN8, Kamp Menina:
Do sprejema predvidenega OPPN je dopustno vzdrževanje, odstranjevanje in rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih objektov, gradnja novega objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora biti enake namembnosti ter zgrajen v enakih gabaritih. Dozidave in nadzidave niso dovoljene.
Odpadne (komunalne odpadne in padavinske) vode naj se odvajajo v javni kanalizacijski sistem.
Dodatni posegi na habitatni tip HT 91L0 izven ureditvenega območja kampa ni dovoljeno. Na območju kampa naj se v največji možni meri ohranja obstoječa vegetacija. V kolikor se načrtujejo zasaditve naj se te izvedejo zgolj z avtohtonimi vrstami.
Poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Nove prometne poti in parkirišča naj se uredijo z naravnimi materiali (avtohtoni pesek) tako, da se omogoči zadostna vodoprepustnost tal. Za urejanje struge naj se uporabi tehnika avtohtone kašte. Mrtvice na območju se ne regulira ali vanjo posega.
Pri urejanju javne razsvetljave naj se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
Območje je namenjeno kampiranju, zato ni dopustno načrtovanje novih trajnih objektov za bivanje (npr. bungalovi, apartmaji ...), servisnih objektov in objektov za šport in rekreacijo.
Na območjih, ki so glede na karto razredov poplavne in erozijske nevarnosti evidentirana kot poplavna območja, je potrebno upoštevati določila predpisa, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
(območja EUP, kjer veljajo obstoječi prostorski izvedbeni akti)
Na območju Občine Rečica ob Savinji je v Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Rečica ob Savinji, ki zajema območja oziroma dele območij naslednjih EUP: RS01, RS02, RS04, RS09, RS13, RS14, RS15, RS16, RS17, RS19, RS21, RS22, RS23, RS25, RS26, RS35, RS37
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev)
Pri dozidavah in rekonstrukcijah obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki niso izvedeni v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi s tem odlokom, so dopustna odstopanja od oblikovnih pogojev. Oblikovanje se pri dozidavah in rekonstrukcijah v tem primeru prilagodi obstoječemu legalno zgrajenemu objektu.
(1) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, je do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustno odstraniti in redno vzdrževati z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(2) Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje od določenih PIP za tlorisne gabarite in pogoje glede razmerja stranic, so dopustne tolerance do 40 %. Prav tako so dopustna odstopanja glede določenega faktorja zazidanosti (dopustno je povečanje za največ 40 %).
(3) Pri legalizaciji obstoječih stavb se dostop zagotavlja preko obstoječih, urejenih dovoznih poti ne glede na določeno namensko rabo prostora.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti planskih in prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti na območju Občine Rečica ob Savinji:
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (Uradni list RS, št. 19/90, 51/92),
– Odlok o prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajen 1989 (Uradni list RS, št. 51/92)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986–1990, usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo ZSO, št. 8/2000).
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93, 82/12).
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornje Savinjskih občin, št. 3/96, 1/2001, 17/2013, 25/2014).
(zaključevanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
SD OPN 1 so izdelane v digitalni obliki in treh (3) tiskanih izvodih. Hranijo se na sedežu Občine Rečica ob Savinji, kjer so tudi na vpogled.
Nadzor nad SD OPN 1 izvajajo pristojna ministrstva.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0001/2019-5
Rečica ob Savinji, dne 15. novembra 2019
