Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 42. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) v povezavi z 273. členom ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 8. redni seji dne 11. 11. 2019 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Prenova jedra Zagradca (v nadaljevanju: podrobni načrt).

Ta odlok določa, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskih prostorskih aktov, podrobne prostorske ureditve za:

– območje občinskega podrobnega načrta,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje podrobnega načrta,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja podrobnega načrta, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih in parkovnih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture in priključevanje nanjo.

Sestavni deli podrobnega načrta so:

I.	Besedilo odloka
II.	Grafični del, ki obsega naslednje grafične prikaze:
1.	Grafični izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica M=1:2000
2.	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M=1:1000
3.	Prikaz obstoječega stanja, območja urejanja in prikaz prostorskih enot M=1:500
4.	Prikaz obodne parcelacije in parcelacije zemljišč z elementi za zakoličenje in prikaz površin namenjenih javnemu dobru M=1:500
5.	Prikaz umestitve objektov v prostor M=1:500
6.	Prikaz krajinske ureditve M=1:500
7.	Shematski prikaz značilnih prerezov M=1:500
8.	Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) – zbirna situacija M=1:500
8.1.	Prikaz priključevanja na GJI – kanalizacija M=1:500
8.2.	Prikaz priključevanja na GJI – vodovod M=1:500
8.3.	Prikaz priključevanja na GJI – elektrika M=1:500
8.4.	Prikaz priključevanja na GJI – telekomunikacije M=1:500
8.5.	Prikaz priključevanja na GJI – javna razsvetljava M=1:500
9.1.	Prikaz prometne ureditve – situacija M=1:500
9.2.	Prikaz prometne ureditve – tehnična situacija M=1:500
9.3.	Prikaz prometne ureditve – višinska situacija M=1:500
10.	Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, prikaz intervencijskih poti M=1:500
11.	Prikaz odstranitve objektov M=1:1000
III.	Priloge

Priloge podrobnega načrta so:

– Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica,

– Prikaz stanja v prostoru,

– Strokovne podlage,

– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

– Obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,

– Povzetek za javnost,

– Odločba glede CPVO.

(1) Obseg

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 3, *18, *19, *23, *24, *172, *192, 2/7, 2/8, 2/9, 2/10, 2/12, 2/15, 3, 7/6, 7/7, 13/7, 13/8, 13/9, 13/10, 13/11, 14/2, 16/1, 16/2, 19/3, 19/4, 21/4, 28/7, 37/5, 37/7, 37/12, 37/13, 37/14, 37/15, 37/16, 37/17, 37/18, 57/3, 63/1, 63/2, 209/1, 211, 213/1, 213/2, 213/4, 213/5, 213/6, 213/7, 214/1, 214/2, 217/1, 217/2, 218/3, 225, 231, 232/1, 234/1, 236, 1421/5, 1421/13, 1421/17, 1421/18, 1421/19, 1421/20, 1421/21, 1421/22, 1422/3, 1423, vse k.o. 1825 – Zagradec.

Zemljišča ali deli zemljišč s parc.št. 218/4, 218/5, 219, 235/1, vse k.o. 1825 – Zagradec so neposredno tangirana pri izvedbi celovite prometne ureditve in pri ureditvi razgledne ploščadi.

Površina območja urejanja podrobnega načrta znaša 31.311 m², skupaj z neposredno tangiranimi zemljišči pa znaša 31.917 m².

(2) Meja

Meja območja podrobnega načrta je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v grafičnih prilogah.

(1) Območje podrobnega načrta leži na vzhodnem delu naselja Zagradec in se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po vedutah, obstoječih cestah in peš komunikacijah ter z navezavo na obstoječo komunalno infrastrukturo.

(2) Na območju urejanja so določene naslednje namenske rabe prostora, ki se navezujejo na rabe prostora izven območja urejanja:

– CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju,

– CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami,

– SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava, ki je namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim,

– ZP – parki,

– ZK – pokopališča,

– ZD – druge urejene zelene površine,

– PC – površine cest, železnic in drugih prometnih površin.

(3) Načrtovani objekti z ureditvami in pripadajočo prometno ter komunalno infrastrukturo, se programsko in oblikovno navezujejo na namensko rabo prostora, funkcije, vedute in morfološko strukturo kraja. Višinski gabariti bistveno ne presegajo obstoječih gabaritov.

(4) Dostop na obravnavano območje podrobnega načrta je iz regionalne in lokalne ceste. Promet za pešce je delno urejen in poteka po pločniku delno ob eni strani regionalne ceste. Po celotnem območju poteka obstoječa komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na katero bodo priključeni predvideni objekti.

Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:

– priprava stavbnega zemljišča,

– odstranitev objektov in naprav,

– gradnja novih objektov,

– prizidave in nadzidave obstoječih objektov,

– konservatorsko restavratorski posegi,

– rekonstrukcije in obnove,

– vzdrževanje obstoječih objektov,

– legalizacija obstoječih objektov,

– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

(1) Prostorske enote

Območje podrobnega načrta je razdeljeno na štiri prostorske enote (PE):

– PE1 – je površina velikosti 3.668 m², kjer je predvidena gradnja objekta za mirno obrt in gradnja novega poslovno stanovanjskega objekta,

– PE2 – je površina velikosti 13.285 m², kjer je predvidena razširitev kulturnega doma z zunanjo ureditvijo, ureditev otroškega igrišča, razširitev pokopališča, gradnja dveh stanovanjskih hiš, nova prometna in infrastrukturna ureditev,

– PE3 – je površina velikosti 8.365 m², namenjena gradnji dveh poslovno stanovanjskih objektov in petih stanovanjskih hiš, s pripadajočo prometno in infrastrukturno ureditvijo in priključki ter gradnji parkirišč za potrebe kulturnega doma in pokopališča,

– PE4 – je površina velikosti 6.414 m², namenjena ureditvi prometnih površin s pripadajočimi ureditvami in infrastrukturo.

(2) Namembnost objektov, pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za posamezno namembnost

(a) Prostorska enota PE1:

– 11100 Enostanovanjske stavbe,

– 11210 Dvostanovanjske stavbe,

– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,

– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice (samo okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji),

– 1250 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,

– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

– 12203 Druge poslovne stavbe,

– 12301 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije),

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni ipd., pralnice, popravljalnice čevljev in podobne stavbe, fotokopirnice, foto studii),

– 12420 Garažne stavbe (samo garaže in kolesarnice),

– 12510 Industrijske stavbe (samo delavnice za mirno obrt),

– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe,

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.

(b) Prostorska enota PE2:

– 11100 Enostanovanjske stavbe,

– 11210 Dvostanovanjske stavbe,

– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice (samo okrepčevalnice, slaščičarne, bifeji),

– 12201 Stavbe javne uprave,

– 12203 Druge poslovne stavbe,

– 12301 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije),

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni, pralnice, popravljalnice čevljev in podobne stavbe, fotokopirnice, foto studii in podobno),

– 12420 Garažne stavbe (samo garaže in kolesarnice),

– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo gledališča in podobno, dvorane za družabne prireditve),

– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje),

– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,

– 12722 Pokopališke stavbe (mrliške vežice ter spremljajoče stavbe in objekti),

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

– 21122 Samostojna parkirišča,

– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo parki, trgi, otroška igrišča, zelenice),

– 24204 Pokopališča,

– 32140 Spominska obeležja.

(c) Prostorska enota PE3:

– 11100 Enostanovanjske stavbe,

– 11210 Dvostanovanjske stavbe,

– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,

– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice (samo okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji),

– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša ipd.),

– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij),

– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

– 12203 Druge poslovne stavbe,

– 12301 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije),

– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni ipd., pralnice, popravljalnice čevljev in podobne stavbe, fotokopirnice, foto studii),

– 12420 Garažne stavbe (garaže),

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

– 21122 Samostojna parkirišča.

(d) Prostorska enota PE4:

– 21112 Regionalne ceste,

– 21122 Samostojna parkirišča.

(e) Vse prostorske enote:

– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– 22210 Lokalni distribucijski plinovodi,

– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,

– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),

– 22232 Čistilne naprave,

– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,

– 22242 Lokalna (dostopovna) komunkacijska omrežja,

– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,

– 32110 Ekološki otoki,

– 32120 Urbana oprema,

– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji.

(3) Zazidalna zasnova

(a) Prostorska enota PE1

– Obsega severni del območja urejanja, kjer je predvidena odstranitev stare stanovanjske hiše in drvarnice ter gradnja objekta za mirno obrt (O1), priključek na regionalno cesto je obstoječ.

– Predvidena je odstranitev stare stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ter gradnja novega poslovno stanovanjskega objekta (O2), uredi se nov priključek na regionalno cesto, uredijo se parkirišča za potrebe objekta, obstoječ priključek na regionalno cesto se ukine.

(b) Prostorska enota PE2

– Obsega osrednji del območja urejanja, kjer je predvidena razširitev kulturnega doma (O3), razširitev pokopališča, gradnja dveh stanovanjskih objektov (O11 in O12) ter nova prometna in infrastrukturna ureditev.

– Obstoječi skupinski priključek na regionalno cesto, ob župnišču, se spremeni v individualnega za potrebe župnišča, ukine se javna pot JP Zagradec – 639703. Ob obstoječi kapelici se uredi tlakovanje. Obstoječa dostopna pot do župnišča se spremeni v tlakovano dvorišče, ki se navezuje na ureditev ob obstoječem kozolcu (P2). Zemljišče okoli kozolca (P2), ki bo namenjeno veroučnim aktivnostim, se zasadi in ogradi z živo mejo. Preostali del zemljišča bo urejen v parkovno površino z manjšim otroškim igriščem, zasaditvami in urbano opremo.

– Uredijo se nova prometna povezava do župnišča (P1), ki poteka preko zemljišča s parc.št. 217/1 in površine za parkiranje za potrebe župnišča ter objekta stare šole (P3). Objekt stare šole se obnovi (P3) ali pa se postavi nov objekt na istem mestu in v enakih gabaritih. Ob novi dostopni cesti se v delu zelenice uredijo začasna parkirišča, ki se bodo uporabljala samo v primeru prireditev.

– Predvidi se dozidava obstoječega kulturnega doma ali možnost odstranitve objekta in gradnje novega objekta (O3). Ob kulturnem domu na vzhodni strani, se uredi tlakovana ploščad za krajevne prireditve, z zasaditvami in urbano opremo, zelenica in parkirišče.

– Prestavijo se obstoječa transformatorska postaja in visokonapetostni zračni elektro vodi.

– Uredi se razgledna ploščad ob objektu stare šole s pogledom na reko Krko in okolico.

– Del zemljišča, na južni strani cerkve (P4), pod pokopališkim zidom, se nameni za razširitev pokopališča. Območje se ogradi z netransparentno ograjo in se zasadi na južnem delu. Uredijo se dodatne površine za parkiranje, obstoječa pot se razširi in uredi se pločnik.

– Južni del prostorske enote se nameni za gradnjo dveh stanovanjskih hiš (O11, O12), s pripadajočo prometno in komunalno ureditvijo.

(c) Prostorska enota PE3

– Obsega zahodni del območja urejanja, kjer je glede na tri različne namenske rabe, predvidena pozidava objektov za poslovno stanovanjski in stanovanjski namen ter zelene površine.

– Predvidita se dva poslovno stanovanjska objekta (O4 in O8), s pripadajočimi ureditvami ter pet stanovanjskih hiš (O5, O6, O7, O9, O10).

– Ob obstoječi lokalni cesti se predvidita dva sklopa parkirišč za potrebe kraja in predvidenih poslovno stanovanjskih objektov.

– Predvidi se nova cesta, ki poteka po sredini območja, s pločniki, s pripadajočo infrastrukturno ureditvijo in priključki.

(d) Prostorska enota PE4

– Obsega obstoječe in nove prometne površine, kjer so predvidene ureditve vozišč, površin za pešce in kolesarje, prometna signalizacija ter preureditev obstoječih in izvedba novih prometnih priključkov.

(1) V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavno uredbo o razvrščanju objektov.

(2) Pomožni infrastrukturni objekti in mikrourbana oprema morajo biti locirani tako, da ne poslabšujejo prometne varnosti, ne posegajo v intervencijske površine, ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja in ne zastirajo pomembnejših značilnih pogledov.

(3) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo enostavno, nevpadljivo in usklajeno z osnovnimi objekti glede na volumen, naklon strehe, oblikovanje in materiale.

(4) Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov:

– strehe so lahko poleg dvokapnih, tudi enokapne ali ravne,

– naklon dvokapnih streh mora biti enak kot pri osnovnem objektu,

– pri enokapnih strehah je dovoljen naklon do 20º,

– v primeru vkopanega ali delno vkopanega objekta je streha lahko zelena.

(5) Ograje, oporni zidovi:

– višina medsosedskih ograj naj ne presega 1,6 m,

– višina ograje, ki obdaja razširjeno pokopališče naj ne presega 2,2 m,

– višina opornih zidov naj ne presega 1,5 m,

– oporni zidovi naj bodo ozelenjeni ali obloženi s kamnom.

(6) Ureditve, rekviziti, table, oznake in materiali teh elementov morajo biti oblikovani nevpadljivo in tako, da se bodo prilagajali ambientom v katerih bodo umeščeni.

(7) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno na zavarovanih območjih in v območju varovalnih pasov pridobiti soglasja oziroma mnenja pristojnih služb.

(1) Splošno

– Zasnova objektov in ureditev na območju podrobnega načrta mora težiti k enotnosti in skladnosti v oblikovanju volumnov in likovne izraznosti objektov, detajlov, skladni uporabi materialov in barv glede na prostor, v katerega se umeščajo ter slediti načelom trajnostnega načrtovanja.

– Predvidene ureditve in objekti morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem in zagotavljati varno uporabo v skladu s predpisi o univerzalni graditvi in uporabi objektov.

– Za obstoječe objekte, ki se nahajajo na območju podrobnega načrta, se upoštevajo pogoji za tipologijo zazidave, stopnjo izkoriščenosti gradbene parcele ter merila in pogoji za oblikovanje, ki so določeni za posamezno podrobno namensko rabo, v kateri se ti objekti nahajajo in je določena v veljavnem Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica.

– Za vse posege je potrebno pridobiti pogoje, soglasja oziroma mnenja pristojnih služb na zavarovanih območjih in na območjih varovalnih pasov.

(2) Zasnova volumnov

– Osnovni volumni objektov morajo biti zaradi prepoznavne lege v prostoru, pojavnosti in vedut, oblikovani tako, da se povežejo s podobo naselja.

– Dopustno je odvzemanje in dodajanje manjših volumnov v nivoju pritličja (P) in prve etaže (1), praviloma na vzdolžnih fasadah. Ti lahko presegajo največji osnovni tlorisni gabarit, vendar skupaj ne smejo presegati tretjine bruto volumna osnovnega objekta nad terenom. Postavljeni morajo biti znotraj gradbene linije v pritličju, lahko pa jo presegajo do 2,5 m v prvi etaži.

– Objekti naj bodo členjeni v horizontalni in vertikalni smeri.

(3) Oblikovanje fasad

– V PE1 in PE2 naj bodo fasade izvedene v zaglajenem ometu, v belih ali svetlih tonih, nevpadljivih barv, lahko v kombinaciji z lesom in kamnom, na površinah, ki so sorazmerne s celotno fasado, balkoni na čelnih fasadah niso dopustni.

– V PE 3 je dopustno sodobnejše oblikovanje fasad in skladna uporaba sodobnih materialov, barvne sheme fasad na osnovnih volumnih naj bodo v belih ali svetlih tonih, nevpadljive in naj bodo usklajene z likovnimi poudarki posameznih elementov fasade glede na barvo, teksturo oziroma material.

– Vse tehnične naprave za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje in podobno morajo biti nameščene in prilagojene fasadam tako, da niso vizualno izpostavljene in ne kazijo predvsem uličnih fasad ter da ne povzročajo negativnih vplivov na sosednje objekte.

(4) Strehe

– Strehe nad osnovnim volumnom morajo biti simetrične dvokapnice, naklona med 38º in 42º.

– Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.

– Strehe nad dodanimi volumni so lahko ravne (na primer: izzidek, terasa, nadstrešek, vetrolov, loža in podobno).

– V PE1 in PE2 so dopustni čopi.

– Osvetlitev prostorov izkoriščenega podstrešja objektov je dopustna s strešnimi okni ali klasično oblikovanimi frčadami (pokončne pravokotne odprtine, simetrična strešica z enakim naklonom, kot jo ima osnovna streha) ali v obliki dvignjenih enokapnih frčad (enokapna strešina z nižjim naklonom).

– Na eni strešini je lahko več manjših, oblikovno enakih frčad ali pa ena večja, osno umeščena frčada.

– Frčade morajo biti postavljene osno in se navezovati na raster odprtin vzdolžne fasade.

– Večje frčade lahko zavzemajo največ 1/3 površine strešine, slemena frčad ne smejo presegati slemena osnovne strešine.

– Kritina naj bo iz majhnih strešnikov, opečne, temno rdeče ali temno sive barve.

(1) Splošno

– Vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem in zagotavljati varno uporabo.

(2) Prostorska enota PE1

– Na dvoriščih preurejenih ali novih individualnih hiš se predvidijo posamezna hišna drevesa, kot na primer kostanj, oreh, lipa.

(3) Prostorska enota PE2

– Na travniku nasproti župnišča se uredi pot do toplarja, ki bo služil aktivnostim za mladino, območje pa je zaradi varnosti uporabnikov v manjšem obsegu ograjeno s striženo živo mejo iz ligustra ali gabra.

– Ob kapelici Lurške matere božje se ohranita stebrasta kleka, parter pred kapelico se uredi s tlakom do pločnika pri uvozu, ki se razširi še na drugo stran. S tem nastane ob glavni cesti manjša, prosta tlakovana javna površina, opremljena z osnovnim naborom urbanega pohištva (klop, informacijski pano, košek za smeti, stojalo za kolesa in podobno) in večjim posameznim – vaškim drevesom (na primer lipa, kostanj).

– Vzhodno od kozolca se uredi zelenica in manjše otroško igrišče. Predvidi se postavitev urbane opreme (razstavni panoji, klopi, koški in podobno).

– Parkirišče za obiskovalce župnišča in cerkve je predvideno severno od kulturnega doma in je vzdolž obeh daljših strani zasajeno z nižjim listnatim drevjem, ob uvozu pa z nizkimi prosto rastočimi grmovnicami. Na podoben način so zasajene poteze drevja še pri parkirišču pred vežicami oziroma pokopališčem.

– V tlakovani večnamenski ploščadi med kulturnim domom in parkiriščem je prostor za več manjših dreves. Južno od ploščadi se uredi zelenica in otroško igrišče. Predvidi se postavitev urbane opreme (klopi, koški in podobno).

– Na zemljišču južno od cerkve in pokopališkega zidu je predvideno območje za širitev pokopališča, z večjo poljino pravokotne oblike za klasični in žarni pokop, ter manjšo poljino klinaste oblike za parkovni del pokopališča, ki vključuje tudi možnost za izvajanje pokopnega obreda z raztrosom pepela in skupinski grob. Manjše parkirišče vzdolž dovozne ceste ob pokopališču bo zasajeno s posameznimi drevesi na začetku in koncu niza parkirnih mest. Območje se ogradi z zidano ograjo.

(4) Prostorska enota PE3

– Na površini, namenjeni novi pozidavi, sta predvidena dva poslovno stanovanjska objekta. Pred objektoma je potrebno število parkirnih mest zagotovljeno na treh parkiriščih. Večje je členjeno z ločilnim pasom z zelenico in nižjim listnatim drevjem. Poteze drevja so tudi vzdolž dovozne ceste.

– Pred predvidenimi stanovanjskimi hišami je predvidena le osnovna, skeletna zasaditev posameznih dreves, proti vzhodu pa se območje pozidave zaključi s pasom prosto zasajenega drevja, ki bo ustvarilo parkovni nasad – gozdiček za rekreacijsko rabo, sočasno pa bo predstavljal vidno cezuro do sosednjega območja in navezavo na obstoječo zaplato gozda, ki se razteza vse do nabrežja reke Krke.

(5) Prostorska enota PE4

– Vzdolž regionalne ceste se v primernem odmiku (najmanj 5,5 m) od roba pločnika zasadi drevoredna poteza listnatega drevja s primerno velikostjo krošenj. Razmik med drevesi je 10,00 m, kar vseskozi še omogoča poglede s ceste v globino prostora proti cerkvi.

(1) Regulacijski elementi

Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:

– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi, nobena stavba, ne glede na zahtevnost, je ne sme presegati.

– Gradbena linija (GL) predstavlja linijo ob katero morajo biti v nivoju pritličja z enim robom fasade vzporedno postavljeni objekti ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele do največ 1 m.

– Gradbena meja (GM) je linija, ki je ne sme preseči noben del stavbe v vseh etažah in označuje površino znotraj katere se lahko postavi objekt. Objekt se lahko dotika gradbene meje ali pa je od nje odmaknjen v notranjost.

– Višina stavbe (H) je višina, določena od kote terena pri vhodu v objekt na nivoju pritličja, do slemena strehe, oziroma v primeru vhoda v objekt na nivoju kleti, od najnižje točke terena pri stavbi, do slemena strehe.

(2) Tlorisni gabariti za posamezne objekte

– Objekt O1: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit 15,0 m x 10,0 m.

– Objekt O2: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit 25,0 m x 12,0 m.

– Objekt O3: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit je 30,0 m x 13,0 m.

– Objekta O4, O8: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit je 19,0 m x 11,0 m.

– Objekti O5, O6, O7, O9, O10, O11, in O12: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit je 13,0 m x 9,0 m, možnost postavitve garaže ali nadstrešnice do 50 m² in terase do 50 m².

– Gabariti kleti posameznih objektov so lahko tudi večji od osnovnega tlorisnega gabarita, če je razširjeni del kleti v celoti vkopan v teren.

– Za vse objekte velja, da so lahko manjši od zgoraj navedenih gabaritov oziroma v okviru odstopanj, ki so opredeljena v 25. členu.

(3) Višinski gabariti in višina stavb (H) za posamezne objekte

– Za objekt O1 je etažnost največ K+P+M, višina stavbe H do 9,0 m.

– Za objekt O2 je etažnost največ K+P+1+M, višina stavbe H do 13,5 m.

– Za objekt O3 je etažnost največ K+P+1+M, višina stavbe H do 13,0 m.

– Za objekta O4 in O8 je etažnost največ K+P+1+M, višina stavb H do 13,4 m.

– Za objekte O5, O6 in O7 je etažnost največ P+1+M, višina stavbe H do 9,0 m.

– Za objekte O9, O10, O11 in O12 je etažnost največ K+P+M, višina stavbe H do 9,0 m.

– Za vse objekte velja, da je v primeru nižje etažnosti od največje dovoljene, višina kolenčnega zidu v mansardi, lahko največ 1,4 m, merjeno od gotovega tlaka mansarde do loma stropne konstrukcije.

– Izvedba etaže kleti ni obvezna.

(4) Višinske kote tlaka pritličja (±0.00) za posamezne objekte

– Objekt O1: 258,00 m nadmorske višine.

– Objekt O2: 259,50 m nadmorske višine.

– Objekt O3: 260,80 m nadmorske višine.

– Objekt O4: 259,30 m nadmorske višine.

– Objekt O5: 259,20 m nadmorske višine.

– Objekt O6: 259,50 m nadmorske višine.

– Objekt O7: 260,00 m nadmorske višine.

– Objekt O8: 259,00 m nadmorske višine.

– Objekt O9: 259,00 m nadmorske višine.

– Objekt O10: 259,00 m nadmorske višine.

– Objekt O11: 260,65 m nadmorske višine.

– Objekt O12: 260,65 m nadmorske višine.

– Za vse objekte velja, da so lahko višinske kote v okviru odstopanj, ki so opredeljena v 25. členu.

(5) Gradbena parcela

– Gradbena parcela se določi objektom, s pripadajočimi ureditvami in napravami, ki služijo tem objektom.

(6) Odmiki

– Odmiki objektov, ki niso določeni v grafičnem delu podrobnega načrta, so lahko najmanj 3 m, od najbolj izpostavljenega dela objekta, do meje sosednjega zemljišča. Odmiki so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča in objekte, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljišč.

– Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,5 m, razen ograje in podporni zidovi, ki so lahko postavljeni do meje. Odmiki so lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč.

– Odmiki od cest in drugih javnih površin so najmanj 5 m, razen, če je z gradbeno linijo (GL) določen drugačen odmik, oziroma se lahko postavijo do regulacijske linije (RL) in s soglasjem upravljavca javnih površin.

(1) V območju podrobnega načrta je predvidena odstranitev štirih objektov z oznakami R1, R2, R3 in R4.

(2) Za odstranitev objektov je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenja pristojnih služb za varstvo narave, varstvo kulturne dediščine ter drugih pristojnih služb, če se nahajajo v območju varovalnih pasov prometne in komunalne infrastrukture.

(1) Mejne točke parcel so opredeljene Gaus-Krűgerjevem koordinatnem sistemu, metoda izmere: RTK-GPS izmera in so sestavni del v grafičnem delu odloka.

(2) Območje podrobnega načrta je razdeljeno na naslednja zemljišča ali dele zemljišč, namenjene gradnji:

– P_01, ki obsega zemljišča s parc. št. 3, *18, *19, 209/1, k.o. Zagradec, meri 1964 m²,

– P_02, ki obsega zemljišča s parc. št. 209/1, 1421/19, k.o. Zagradec, meri 1587 m²,

– P_03, ki obsega parc. št. *23, *192, 211, 213/1, 213/2, 213/7, 217/1, 217/2, 213/7, 1421/5, 1421/18, 1422/3, k.o. Zagradec, meri 2798 m²,

– P_04, ki obsega parc. št. 217/1, 217/2, k.o. Zagradec, meri 755 m²,

– P_05, ki obsega parc. št. 217/1, k.o. Zagradec, meri 242 m²,

– P_06, ki obsega zemljišča s parc. št. 213/4, 213/5, 214/1, 217/1, k.o. Zagradec, meri 2122 m²,

– P_07, ki obsega zemljišča s parc. št. 213/5, 234/1, 235/1, 1422/3, k.o. Zagradec, meri 249 m²,

– P_08, ki obsega zemljišča s parc. št. 214*1, 214/2, 217/1, 1422/3, k.o. Zagradec, meri 844 m²,

– P_09, ki obsega zemljišča s parc. št. *24, *172, 231, 236, 1422/3, k.o. Zagradec, meri 2222 m²,

– P_10, ki obsega zemljišča s parc. št. 218/3, 231, 232/1, 255,1422/3, k.o. Zagradec, meri 1562 m²,

– P_11, ki obsega zemljišča s parc. št. 225, k.o. Zagradec, meri 596 m²,

– P_12, ki obsega zemljišča s parc. št. 225, k.o. Zagradec, meri 533 m²,

– P_13, ki obsega zemljišča s parc. št. 225, k.o. Zagradec, meri 154 m²,

– P_14, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, k.o. Zagradec, meri 556 m²,

– P_15, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, k.o. Zagradec, meri 795 m²,

– P_16, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, k.o. Zagradec, meri 792 m²,

– P_17, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, k.o. Zagradec, meri 768 m²,

– P_18, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, k.o. Zagradec, meri 1333 m²,

– P_19, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, 63/2, k.o. Zagradec, meri 529 m²,

– P_20, ki obsega zemljišča s parc. št. 16/1, 63/2, k.o. Zagradec, meri 628 m²,

– P_21, ki obsega zemljišča s parc. št. 63/1, 63/2, k.o. Zagradec, meri 588 m²,

– P_22, ki obsega zemljišča s parc. št. 63/1, 63/2, k.o. Zagradec, meri 806 m²,

– P_23, ki obsega zemljišča s parc. št. 63/1, k.o. Zagradec, meri 386 m²,

– P_26, ki obsega zemljišča s parc. št. 63/1, k.o. Zagradec, meri 78 m².

(3) Površine namenjene javnemu dobru obsegajo naslednja zemljišča ali dele zemljišč:

– P_24, ki obsega zemljišča s parc. št. *172, 16/1, 63/1, 63/2, 213/1, 214/1, 217/1, 218/3, 218/4, 218/5, 219, 225, 232/1, 1421/13, 1423, k.o. Zagradec, meri 3541 m²,

– P_25, ki obsega zemljišča s parc. št. *192, 2/8, 2/9, 2/10, 2/12, 2/15, 7/6, 7/7, 13/7, 13/8, 13/9, 13/10, 13/11, 14/2, 16/2, 19/3, 19/4, 21/4, 28/7, 37/5, 37/7, 37/12, 37/13, 37/14, 37/15, 37/16, 37/17, 37/18, 57/3, 213/1, 213/6, 217/2, 1421/5, 1421/13, 1421/17, 1421/18, 1421/19, 1421/20, 1421/21, 1421/22, k.o. Zagradec, meri 4649 m².

(1) V območju podrobnega načrta je mogoče gradnjo izvajati v posameznih prostorskih enotah ločeno po etapah. Zaključena etapa predstavlja gradnjo objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo in prometno ter komunalno infrastrukturo.

(2) Podrobni načrt dovoljuje možnost začasnih rešitev, ki se smiselno vklapljajo oziroma navezujejo na predvideno dokončno rešitev prometne in komunalne javne infrastrukture.

(3) Odstranitve objektov se lahko izvedejo neodvisno od izvedbe posameznih etap v prostorskih enotah in ob upoštevanju pogojev pristojnih služb za varstvo narave in Direkcije RS za infrastrukturo.

(1) Na območju podrobnega načrta so registrirane naslednje enote kulturne dediščine:

– Zagradec – Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, EŠD 2696,

– Zagradec – Župnišče, EŠD 16723,

–	Zagradec – Kapelica Lurške Matere božje, EŠD 15851.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno OE Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) Splošno

– V času gradnje in uporabe je potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.

– V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje tal in voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

– V projektni dokumentaciji je potrebno navesti oziroma prikazati mesta odlaganja viškov izkopanega in drugega gradbenega materiala. Viške materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in zasipavati struge ter poplavnega območja vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.

(2) Varstvo tal

– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja začasno odlaga ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.

– Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa ustrezno krajinsko urediti.

(3) Varstvo voda

– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda mora biti usklajena z veljavno uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

– Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca, ko bo to zgrajeno.

– Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja je dovoljeno odpadne vode speljati v male čistilne naprave.

– Odvajanje padavinskih voda z večjih urejenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).

– Padavinske vode je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih površin. Ponikanje mora biti izvedeno tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča.

– Vse povozne in parkirne površine morajo biti omejene z dvignjenimi betonskimi robniki, odvodnjavanje mora biti speljano preko lovilca olj, ustreznih dimenzij v ponikanje.

– Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektni dokumentaciji in dokazano z atesti in preizkusi.

– Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.

– Investitor mora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov in ureditev pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo voda.

(4) Varstvo narave

– Načrtovano območje se nahaja v območju neposrednega in daljinskega vpliva na posebno ohranitveno območje Krka s pritoki (SI 3000338, Natura 2000) in na ekološko pomembnem območju Krka – reka (Ident. št. 65100).

– Za varstvo zavarovanih in ogroženih vrst netopirjev se na podlagi predpisov o svetlobnem onesnaževanju, zunanja osvetlitev uredi le s popolnoma zasenčenimi svetili, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Za osvetljevanje naj se uporabljajo sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV spektru. Kjer je možno, naj se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop in izklop.

– Za vse posege v območju varovanja narave je pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.

(5) Varstvo zraka

Največji vplivi, v sklopu obravnavanega podrobnega načrta, bodo v fazi gradbenih del, kjer bo vpliv posreden in kratkotrajen na onesnaževanje zraka, predvsem zaradi izpušnih plinov gradbene mehanizacije in zaradi prašenja med izkopom in gradnjo. Na območju podrobnega načrta je potrebno upoštevati zahteve za postopke mehanske obdelave na gradbišču ter zahteve za organizacijske ukrepe na gradbišču, ki jih določa predpis o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč. Investitor oziroma izvajalec mora upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

– Vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu.

– Preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na sosednje in prometne površine.

– Upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se bodo uporabljale pri izvajanju del.

– Na območju podrobnega načrta je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem območja.

– Prezračevanje stavb je treba speljati nad streho stavbe, vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu s predpisi o dovoljenih emisijah snovi v zrak.

(6) Varstvo pred hrupom

Območje podrobnega načrta spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Na območju podrobnega načrta je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev na gradbišču, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z izjavo o skladnosti v skladu s predpisi.

– Vsi viri hrupa, ki bodo vezani na uporabo stavb (npr. prezračevalne, hladilne naprave in drugo) in na druge dejavnosti na obravnavanem območju morajo biti zvočno izolirani do take mere, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na merodajnih lokacijah v okolju zaradi njihovega obratovanja ne bodo presegale dovoljenih.

(1) Pri načrtovanju objektov naj se upoštevajo merila določena v lokalnem energetskem konceptu Občine Ivančana Gorica.

(2) V objektih je treba zagotoviti najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode za splakovalnike se lahko predvidi tudi uporabo deževnice.

(1) Ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

– Obravnavano območje spada po Karti potresne nevarnosti v Sloveniji (MOP, 2001) s povratno dobo 475 let v območje, kjer se upošteva projektni pospešek tal 0,175 g.

– Pri načrtovanju objektov se morajo upoštevati določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov.

(2) Poplavnost, podtalnica, erozivnost, plazovitost

– Območje podrobnega načrta se ne nahaja na poplavnem, pod vplivom delovanja podtalnice, erozivnem ali plazovitem območju.

– Izvedene so bile geološke in geomehanske raziskave območja, v Geološko geomehanskem poročilu OPPN Prenova jedra Zagradec, številka 3616-021/2017-01, ki ga je izdelalo podjetje Geologija Idrija d.o.o. in je sestavni del prilog tega odloka, je opredeljeno, da je v fazah pridobivanja gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo, ko bodo znane karakteristike in položaji predvidenih objektov, potrebno za vsak objekt izdelati podrobnejše geološko geomehansko poročilo, predvsem v primeru objektov z večjimi obtežbami. Pri izvajanju zemeljskih del, izkopih gradbenih jam in temeljenju, naj bo zagotovljen nadzor geomehanika, ki bo preveril temeljna tla ter utrjenost nasipov, zasipov in tamponskega materiala in po potrebi podal dodatna navodila.

– Obravnavano območje gradi kraški teren, globina do trdne kamninske podlage se spreminja od 0,4 do 4 m in več. Skalnata podlaga je pokrita z različno debelimi plastmi rjave gline, gline s plastmi zoglenelega lesa in gline s samicami apnenca.

– Pri temeljenju stanovanjskih objektov je potrebno odstraniti plast humusa in gline v debelini 1 m, objekte se temelji na sanirana temeljna tla, izvede se nasip po plasteh na položen geosintetik. Priporočeno je temeljenje na temeljni plošči. Podkletene objekte se temelji v raščeno kamninsko podlago. Za objekte večjih dimenzij je potrebno predvideti temeljenje v raščeno kamninsko podlago.

– Na območju ZK, ZP in ZD se lahko manjše objekte v sklopu pokopališča in parkovnih površin temelji na glini. Pred izvedbo temeljev je potrebno sanirati temeljna tla, jih uvaljati, položiti geosintetik in izvesti tamponsko blazino.

– Obvezna je izvedba drenaže okrog objektov v višini temeljev.

– Pred izvedbo temeljenja je potrebno humusni sloj v celoti odstraniti. Humusni sloj (do 20 cm) je potrebno po izkopu ustrezno deponirati in uporabiti za rekultivacijo površin.

– Glede na zmrzlinski kriterij mora biti dno temeljev minimalno 90 cm pod koto bodočega okoliškega terena.

– Vse meteorne vode z objektov in drugih površin se neprepustno odvaja v meteorno kanalizacijo.

– Ponikanje voda zaradi slabe vodoprepustnosti ni izvedljivo oziroma jih lahko pogojno ponikamo z globokimi vrtinami neposredno v kamninsko podlago.

– Povozne površine je potrebno opremiti z vzdolžnimi drenažami, muldami, jaški in prepusti, iz katerih je vodo potrebno očiščeno olj, nepropustno odvajati v najbližje kanalizacijsko omrežje ali površinski vodotok. Pri izvedbi parkirišč in dostopnih poti je potrebno upoštevati, da podlago voziščni konstrukciji predstavlja glina z veliko zoglenelega lesa oziroma glina s posameznimi samicami apnenca. Ocenjena nosilnost CBR je okoli 7–10 %. Zemljina je zmrzlinsko neodporna. Glede na navedeno je potrebno v voziščno konstrukcijo vgraditi minimalno 72 cm zmrzlinsko odpornih materialov.

– Ocenjeno je, da je podzemna voda na obravnavanem območju v nivoju reke Krke (233 m.n.m.), kar je 20 do 30 m pod površjem (odvisno od lokacije, zaradi razgibanega terena). Glede na karto poplavne ogroženosti (Atlas okolja, marec 2017), je obravnavano območje podrobnega načrta izven območja 500-letnih poplav.

(3) Varstvo pred požarom

Za zagotovitev varstva pred požarom je pri projektiranju objektov potrebno opredeliti in načrtovati:

– opredeliti objekte glede na požarno zahtevnost,

– opredeliti požarna tveganja in požarno obremenitev v objektih,

– načrtovati ukrepe za preprečitev širjenja požara med objekti,

– načrtovati ukrepe zaščite pred požarom v objektih,

– načrtovati zahteve za požarno odpornost zunanjih in notranjih delov objekta,

– načrtovati zahteve za odziv na ogenj gradbenih elementov, vgrajenih v objekte,

– načrtovati ukrepe varstva pred požarom pri načrtovanju napeljav in naprav v objektih,

– opredeliti požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe,

– načrtovati gasilne naprave in napeljave v objektih,

– načrtovati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,

– načrtovati poti, dostope in delovne površine za intervencijo,

– opredeliti ukrepe za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru.

(1) Splošno

– Ob regionalni cesti R1-216/1175 Krka–Žužemberk, od km 4.4+88.00 do km 4.7+75.00, je predvidena ureditev mešanih površin za pešce in kolesarje.

– Podrobni načrt načrtuje rekonstrukcijo treh križišč javnih poti z regionalno cesto; in sicer v km 4.4+92.00 (desno), v km 4.5+35.00 (desno) in v km 4.6+27.00 (desno).

– Predvidena je rekonstrukcija javnih poti JP Zagradec – 639703, JP Zagradec – 639704 in JP Zagradec – 639705 ter novogradnja treh novih dostopnih cest, ki se priključujejo na javno pot JP Zagradec – 639704.

(2) Obstoječa prometna ureditev

– Obravnavano območje, ki se nahaja J od regionalne ceste R1-216/1175 Krka–Žužemberk, se napaja z regionalne ceste, preko dveh skupinskih priključkov in dveh individualnih uvozov, na območju od km 4.4+50.00 do km 4.7+75.00.

– Priključek javne poti JP Zagradec – 639703, vodi do obstoječega parkirišča in župnišča ter pokopališča.

– Priključek javne poti JP Zagradec – 639704, vodi do objekta št. 54, oziroma prek javne poti JP Zagradec – 639705 do objekta št. 21.

– Obravnavano območje ima urejene površine za mirujoči promet, ki se bodo glede na novo ureditev območja delno ukinile oziroma je predvidena nova ureditev parkirišč. Površine za mirujoči promet bodo zagotovljene znotraj obravnavanega območja.

– Hodniki za pešce na obravnavanem območju so delno urejeni le ob regionalni cesti. Znotraj območja urejanja, južno od regionalne ceste, površin za pešce in kolesarje ni.

(3) Projektne rešitve, dostopi in priključki

– Individualni uvoz v km 4.4+70.00, vodi do objekta za mirno obrt (O1) in ostaja nespremenjen.

– Individualni uvoz v km 4.4+92.00, ki vodi do poslovno stanovanjskega objekta (O2) in parkirišča, se rekonstruira v skupinski priključek za merodajno vozilo (osebno vozilo).

– Skupinski priključek v km 4.5+35.00, ki vodi do župnišča (P1) in stare šole (P3), se rekonstruira v individualni uvoz, preko poglobljenega robnika, ukine se status javne poti.

– Križišče regionalne ceste in javne poti JP Zagradec – 639704 v km 4.6+27.00, se rekonstruira za merodajno (smetarsko) vozilo.

– Notranjo prometno mrežo, območja južno od regionalne ceste, tvori sistem obstoječih poti in novih predvidenih poti.

– Predvidena je preureditev obstoječega individualnega priključka, v km 4.530, v skupinskega, z izvedbo uvoza in izvoza iz sestavljenih radijev, v km 4.525. Predvideno merodajno vozilo je dostavno vozilo.

– Preostali obstoječi individualni na severni strani regionalne ceste so izvedeni preko poglobljenih robnikov in se ne spreminjajo.

– Preostali obstoječi skupinski priključki na severni strani regionalne ceste se ne spreminjajo.

– Pri ureditvi pločnika za skupno uporabo pešcev in kolesarjev, so predvideni prehodi, oziroma navezave na obstoječe stanje. Pri prehodu kolesarjev na skupni prometni pas z motornimi vozili in pri prehodu kolesarjev z vozišča na pločnik za skupno uporabo, je predvidena izvedba klančin in poglobljenih robnikov ter horizontalna signalizacija.

(4) Tipski prečni profili cest

Regionalna cesta R1-216/1175 Krka–Žužemberk
Prometni pas	2 x 3,00–3,25 m (obstoječe)
Površina za promet pešcev in kolesarjev	2 x 2,00 m
Zelenica	2 x 0,50 m
Skupaj:	11,00–11,50 m
Skupinski priključek na regionalno cesto v km 4.4+92.00
Prometni pas	2 x 2,50 m
Skupaj:	5,00 m
JP Zagradec – 639704
Prometni pas	2 x 2,50 m
Pločnik	2 x 1,50 m
Zelenica	2 x 0,50 m
Skupaj:	9,00 m
JP Zagradec – 639705
Prometni pas	2 x 2,50 m
Pločnik	1 x 1,50 m
Zelenica	2 x 0,50 m
Skupaj:	7,50 m
Dostopna pot do objektov št. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10
Prometni pas	2 x 2,50 m
Pločnik	2 x 1,50 m
Skupaj:	8,00 m
Dostopna pot do objektov št. 11, 12
Prometni pas	1 x 3,50
Zelenica	1 x 0,50 m
Skupaj:	4,00 m
Dostopna pot do kulturnega doma (objekt št. 3)
Prometni pas	2 x 2,00
Pločnik	2 x 1,50 m
Skupaj:	7,00 m

(5) Višinska ureditev cest in parkirišč ter odvajanje meteorne vode

– Višinska ureditev predvidenih cest in parkirišč sledi poteku obstoječega terena in se navezuje na obstoječe urejene ceste, uvoze, parkirišča in zasebna dvorišča.

– Odvajanje meteorne vode z utrjenih površin znotraj območja urejanja je predvideno prek prečnih in vzdolžnih naklonov v cestne požiralnike (vtok pod robnik ali LTŽ rešetka), ali linijske kanalete, z navezavo na predvideno meteorno kanalizacijo.

– Odvajanje meteorne vode z regionalne ceste, se z izvedbo površin za pešce in kolesarje ne spreminja. Meteorna voda z regionalne ceste se odvaja v obstoječe cestne požiralnike (vtok pod robnik / LTŽ rešetka).

(6) Mirujoči promet

– Površine za mirujoči promet, ki so zagotovljene na parkiriščih znotraj območja podrobnega načrta za posamezne objekte na lastnem zemljišču:

– za objekt O1: 3 PM,

– za objekt O2: 21 PM + 1 PM za invalide,

– za objekt O4: 7 PM + 1 PM za invalide,

– za objekt O8: 11 PM + 2 PM za invalide,

– za objekta P1 in P3: 7PM + 1PM za invalide.

– Površine za mirujoči promet, ki so zagotovljene na parkiriščih v javni rabi znotraj območja podrobnega načrta za objekte O3/P4, P5, P6 in pokopališče:

– parkirišče 1: 18 PM + 1 PM za invalide,

– parkirišče 2: 15 PM + 1 PM za invalide,

– parkirišče 3: 14 PM + 1 PM za invalide,

– parkirišče 4: 9 PM + 2 PM za invalide,

– občasno parkirišče 5: 17 PM.

– Parkirna mesta so predvidena dimenzije 2,50 m x 5,00 m, z vmesno manipulacijsko površino vozišča širine najmanj 7,00 m. Parkirna mesta za invalide so dimenzije 3,90 m x 5,00 m (2,40 m + 1,50 m).

– Objekti O5, O6, O7, O9, O10, O11, O12, imajo predvideni po 2 parkirni mesti na zasebnih dvoriščih.

– Občasno parkirišče 5 se uredi na utrjeni zelenici (na primer travne kocke) in se ga omeji z varovalno premično ograjo tako, da se ga bo lahko uporabljalo samo ob prireditvah.

– Na javnih površinah je treba predvideti prostor za kolesa po normativu 3 PM za kolesa na 10 parkirnih mest za osebna vozila.

– Število parkirnih mest (PM) na neto uporabno površino posamezne stavbe je potrebno zagotoviti na podlagi splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest, ki so določena v veljavnem Odloku o občinskem podrobnem načrtu občine Ivančna Gorica, glede na namembnost in velikost te stavbe.

(7) Površine za pešce in kolesarje

– Površine za pešce so zagotovljene znotraj celotnega območja podrobnega načrta. Predvideni so dvo- ali enostranski pločniki, minimalne širine 1,50 m, z možnimi lokalnimi zožitvami.

– Ob regionalni cesti, na območju od km 4.4+88.00 do km 4.7+75.00, je predvidena izvedba površine za promet pešcev in kolesarjev, brez ločenih pasov zanje. Predvidena širina pasu za pešce in kolesarje znaša min. 2,00 m.

– Na območjih, kjer že poteka obstoječ pločnik širine cca 1,60 m, je predvidene razširitev le-tega na širino min. 2,00 m. Kjer obstoječega pločnika ni, je predvidena novogradnja.

– Obstoječi prehod za pešce v km 4,6 + 10,00 m, se izvede kot semaforiziran, z vključevanjem zelene faze za pešce na tipko, ki se jo vgradi na steber semaforja.

(8) Ukrepi za umirjanje prometa

– Na šolskem prehodu pri osnovni šoli, se predvidijo ukrepi za umirjanje prometa, ki se jih natančneje določi v fazi projektiranja, s soglasjem z upravljavca ceste.

(9) Robni elementi

– Vozišče je zaključeno z betonskim robnikom 15/25/100 cm. Vrh robnika je od zaključnega sloja vozišča dvignjen za 12 cm. Na prehodih za pešce in kolesarje, je predviden poglobljen robnik v nivoju z zaključnim slojem vozišča. Na uvozih prek poglobljenega robnika je predviden poglobljen robnik, katerega vrh sega 2–3 cm nad zaključni sloj vozišča. Širine uvozov prek poglobljenega robnika se izvedejo v skladu s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste.

– Pločnik je zaključen z granitno kocko 10/10 cm, položeno v nivoju z zaključnim slojem pločnika.

(10) Faznost izvedbe

– Na podlagi rezultatov kapacitetne analize (priloga odloka je elaborat Kapacitetna analiza, ki jo je izdelal CUINCO Simona Detellbach s.p., številka PR-2018-005), je možna fazna ter zaporedna izvedba rekonstrukcije regionalne ceste ter ureditve posameznih cestnih priključkov in ni pogojena oziroma odvisna od urejanja sosednjih obravnavanih cestnih priključkov.

(11) Ostali pogoji

– Pri načrtovanju prometne ureditve je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo, pravilnike, predpise s področja graditve, varstva in upravljanja cest.

– Za vse posege v varovalnem pasu in cestnem telesu, je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo oziroma pristojne občinske službe.

– Za načrtovano prometno ureditev je treba izdelati ustrezno dokumentacijo ter pridobiti pogoje in mnenje oziroma soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na javnih cestah.

– Meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih ureditev ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državnih in občinskih cest in njihovega cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja cest.

– Gradnja gospodarske javne infrastrukture ne sme posegati v cestno telo regionalne ceste, razen v primeru križanj.

– Dostopi do javnih objektov in površin, pločniki, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da jih lahko uporabljajo funkcionalno ovirani ljudje.

– Za normalno in varno odvijanje prometa je potrebno zagotoviti preglednost vseh križišč in priključkov.

– V varovalnem pasu ceste je lahko zasajena le takšna vegetacija, ki ne zmanjšuje preglednosti in varnosti na cesti.

– Priključki na občinsko cesto morajo biti prilagojeni niveleti vozišča in biti čim bolj pravokotni na os ceste. Na priključku je potrebno zagotoviti enako zaporno obrabno plast, kakor je na občinski cesti.

– Zagotoviti je potrebno ustrezno odvodnjavanje priključkov in cest, da ne pride do zastajanja vode ali preplavitve vozišča ter v zimskih razmerah možnost odriva snega iz vozišča cest, priključkov in pločnikov.

– Vsa prometna infrastruktura mora biti ustrezno označena s horizontalno in vertikalno signalizacijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in opremi.

(1) Splošni pogoji

– Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov.

– Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav.

– V primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnostno pravico.

– Gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno.

– Dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.

(2) Vodovod

– Na območju podrobnega načrta je zgrajeno javno vodovodno omrežje v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Primarno oskrbovalno vodovodno omrežje preseka 100 mm in 90 mm poteka ob južni strani regionalne ceste Ivančna Gorica–Žužemberk, sekundarno vodovodno omrežje preseka 75 mm pa poteka ob javni poti, ki vodi od regionalne ceste mimo pokopališča proti jugu območja. Hidrantno omrežje z nadzemnimi in podzemnimi hidranti je izvedeno vzdolž primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja.

– S podrobnim načrtom je predvidena prestavitev obstoječega, izgradnja novega oskrbovalnega vodovodnega omrežja ter zgoščevanje nadzemnih hidrantov na obstoječem in novo načrtovanem vodovodnem omrežju. Kot obstoječa se ohranita dva hidranta, en hidrant se prestavi in izvede v nadzemni izvedbi, štirje pa se vgradijo kot novi. Na območju objektov O1 in O2 se v dolžini 102 m prestavi obstoječe vodovodno omrežje NL izvedbe, preseka 100 mm, zaradi umestitve javne kanalizacije v zahodno stran pločnika za pešce. Vodovodni priključki se za posamezne novo predvidene objekte izvedejo s PE cevmi, pod voznimi površinami vloženimi v zaščitne cevi, ustreznega preseka. Vodomerno mesto se praviloma nahaja na dostopnem mestu izven cestnih in parkirnih površin, v oddaljenosti do 50 m od mesta priključitve na vodovodno omrežje. Vodomerno mesto se izvede v zunanjem podzemnem vodomernem jašku. Za večstanovanjske stavbe se vodomeri vgradijo v skupni zunanji vodomerni jašek, priključne vodovodne cevi se vodijo do posameznih stanovanj ločeno od vsakega vodomera posebej. Pri načrtovanju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila veljavnega pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica.

– Objekta O1 in O2 se na obstoječe primarno vodovodno omrežje priključita s hišnima vodovodnima priključkoma do zunanjih vodomernih jaškov, lociranih na funkcionalnih zemljiščih v lasti posameznega investitorja.

– Objekt O3 se priključi na novo načrtovano priključno vodovodno omrežje – vodovod »A«, izvedbe PE d50 mm.

– Obstoječo sekundarno omrežje PE, izvedbe d75 mm, se nadomesti z novim vodovodom »B«, ki se izvede z vodovodnimi cevmi NL, preseka 100 mm, po trasi novo načrtovane ceste P od križišča z regionalno cesto do južnega dela stanovanjskih stavb O11 in O12, kjer se namesti novi nadzemni hidrant. Obstoječi hidrant, lociran vzhodno od cerkve, se po izgradnji vodovoda »B« priključi na novo vodovodno cev, obstoječi hišni priključek za počitniške hiše, jugozahodno od načrtovanih stavb O11 in O12, pa se ukine in naveže na novo predvideno priključno vodovodno omrežje PE, izvedbe d50 mm – vodovod »B2«. Nanj se s hišnima vodovodnima priključkoma priključita tudi stanovanjska objekta O11 in O12.

– Po cesti D se z odcepom iz vodovoda »B1« izvede priključno vodovodno omrežje »B1« NL izvedbe preseka 80 mm, iz katerega se stavbe O4, O5, O6, O7, O8, O9 in O10 priključijo s posameznimi hišnimi vodovodnimi priključki do zunanjih vodomernih jaškov.

– Pri načrtovanju objektov, komunalnih vodov in zunanje ureditve je potrebno zagotoviti predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike od obstoječih komunalnih vodov.

– Obstoječe armature vodovodnega sistema (vodovodne cestne kape, zasune …) je dolžan izvajalec na lastne stroške prilagoditi končni višini pločnika, niveleti asfalta, jih očistiti, da jih bo v prihodnje mogoče nemoteno odpirati.

– Pred pričetkom gradenj oziroma del predvidenih v okviru podrobnega načrta, je potrebno pri upravljavcu javnega vodovodnega omrežja naročiti zakoličbo obstoječih cevovodov.

(3) Kanalizacija

– Na območju podrobnega načrta je v veljavi Aglomeracija ID 6572 Zagradec velikosti 643 PE. Aglomeracija se nahaja na občutljivem območju in na območju kopalnih voda. Na območju podrobnega načrta je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje M in M1, ki odvaja padavinske vode iz območja regionalne ceste in njene bližnje okolice. Trasa kanala M poteka po severni strani regionalne ceste in se severozahodno za objektom O1 po makadamski poti preusmeri proti zahodu, proti reki Krki. Kanal M1 se priključi na kanal M severno nad objektom O2. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se izvaja z obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Izvaja se javna služba odvoza blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.

– Zaradi opremljanja poselitvenega območja z javno kanalizacijo in zagotovitve ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, je potrebno v območju podrobnega načrta ob gradnji cest, zgraditi primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode. Kanal S, ki predstavlja primarni del javne kanalizacije odpadnih vod in poteka v vzhodnem delu pločnika za pešce, se vzhodno za objektom O2 preusmeri proti jugu do javne poti JP2 in v nadaljevanju poteka po JP2, JP1, preko parkirišča objekta O8 in po JP4 do meje območja podrobnega načrta. Sekundarni kanali S1, S2, S3 potekajo po severnem delu regionalne ceste, po pločniku in na treh mestih tudi prečijo regionalno cesto ter se priključijo na kanal S. Sekundarni kanal S4 poteka po JP3, sekundarni kanal S5 pa po JP1 in po JP4.

– Po izgradnji primarnega kanala S in sekundarnih kanalov S1, S2, S3, S4 in S5 ter čistilne naprave Zagradec, se vse stavbe iz podrobnega načrta priključijo na javno kanalizacijo s hišnimi kanalizacijskimi priključki. Stanovanjski stavbi O11 in O12 se po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja nanj priključita neposredno, z opustitvijo MKČN, trasa tega kanala je izven območja podrobnega načrta in je v grafiki prikazana shematsko kot tehnično možna.

– Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja pa se odvajanje in čiščenje odpadne vode izvaja za vsak objekt posebej z internim kanalizacijskim omrežjem odpadne vode in malo komunalno čistilno napravo, ki mora ustrezati pogojem čiščenja na območju kopalnih vod, ter ponikanjem očiščenih vod v podzemlje preko filtrnega sloja, vse na zemljiščih investitorjev posameznih stavb.

– Za odvajanje padavinske vode s streh, tlakovanih površin, cest in parkirišč se zgradi interno oziroma javno kanalizacijsko omrežje padavinske vode oziroma se uporabi obstoječe kanalizacijsko omrežje padavinske vode. Padavinske vode iz streh, utrjenih površin, cest in manjših parkirišč enostanovanjskih stavb se odvajajo v podzemlje preko meteornega kanalizacijskega omrežja in preko padavinskih ponikalnic, padavinske vode iz večjih parkirišč stavbe O2, parkirišča nasproti stare šole, parkirišča pred mrliško vežico, parkirišča stavbe O4 in parkirišča stavbe O8 pa še preko lovilcev olj.

– Padavinske vode iz načrtovanih objektov, njihovih pripadajočih tlakovanih površin in parkirišč se odvajajo preko internega kanalizacijskega omrežja padavinske vode in ponikajo preko meteornih ponikalnic, zgrajenih na zemljiščih investitorjev posameznih stavb. Padavinske vode iz ceste JP2, pripadajočih parkirišč in tlakovanih površin župnišča, stare šole in objekta O3 se odvajajo preko kanalskega sistema M2. Padavinske vode iz tlakovane ploščadi in iz parkirišča pred mrliško vežico se odvajajo preko kanalskega sistema M3. Padavinske vode iz dela ceste JP2, dela ceste JP1, ceste JP3 in ceste JP4 in tlakovanega območja mrliške vežice, se odvajajo preko kanalskega sistema M4. Padavinske vode iz dela ceste JP1 ter pripadajočih parkirišč ob pokopališču se odvajajo preko kanalskega sistema M5.

– Za posege v prostor zaradi odvajanja odpadnih voda, ki bi trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.

– Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila veljavnega pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinski voda na območju Občine Ivančna Gorica.

(4) Komunalni odpadki

– Potrebno je upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Ivančna Gorica.

– Na območju podrobnega načrta so predvidena 4 prevzemna mesta ekoloških otokov za ločeno zbiranje frakcij, velikosti 4,5 m x 1,5 m.

– Na območju podrobnega načrta je uveden individualni prevzem komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo, morebitne druge frakcije ločenih komunalnih odpadkov in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti, cesti ali pločniku in ga v skladu z dogovorom določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa uporabnik objekta.

(5) Elektroenergetsko omrežje

– Zaradi visoke obremenjenosti transformacije v RTP 110/20 kV Grosuplje in napajalnih SN vodov za RP 20 kV Ivančna Gorica bo na obravnavanem območju priključitev novih objektov možna po izgradnji DV 2x110 kV Trebnje–Ivančna Gorica in RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, katere izgradnja je predvidena v letu 2020/21.

– Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, je možen pod pogoji, da se zagotovi ustrezna električna oziroma mehanska zaščita oziroma umik elektroenergetskih vodov in naprav (pokablitev obstoječega nadzemnega SN voda in izgradnja nadomestne TP), skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve veljavnega pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

– Za oskrbo z električno energijo na območju podrobnega načrta bo potrebno zgraditi novo nadomestno transformatorsko postajo TP 20/0,4 kV, kapacitete do 1000 kVA, prehodne izvedbe s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega odjemnega mesta. Opremiti jo bo potrebno z ustrezni SN blokom in NN razdelilci, ki bodo zadostili potrebam odjemalcev. Nizkonapetostni izvodi do novih odjemnih mest morajo biti izvedeni podzemno z zemeljskimi vodi, tipiziranih prerezov: Al 4x150+1,5 mm² oziroma Al 4x240+1,5 mm², po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.

– Nova TP naj se gradi v montažni izvedbi kot samostojni objekt na lastnem odmerjenem zemljišču, z zagotovljenim stalnim dostopom za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo.

– Vključitev nove TP v distribucijsko omrežje se zagotovi s postavitvijo novega SN končnega droga v obstoječi nadzemni 20 kV DV Zagradec (predvideno stojno mesto zemljišče s parc.št. 63/2, k.o.Zagradec). Uporabiti je potrebno srednje napetostni (20 kV) podzemni zemeljski vod tipiziranega prereza Al 3x150/25 mm², kateri se prosto položi v zemljo oziroma uvleče v predhodno izvedeno kabelsko kanalizacijo z vmesnimi kabelskimi jaški.

– Vsi predvideni podzemni vodi, ki bodo potekali pod voznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški, ustreznih dimenzij.

– Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno pridobiti soglasje za priključitev v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji priklopa objektov na predmetno EE infrastrukturo.

– Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav EE infrastrukture, če so pridobljene rešitve primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.

– Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s temi smernicami, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve EE vodov, mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana d.d..

– Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca distribucijskega omrežja, ki je predvidena za demontažo se odstrani šele po izgradnji nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrežja.

– Znotraj območja urejanja se predvideva rušenje obstoječih objektov, katere je potrebno razbremeniti elektro priključkov, zato se nekaj obstoječih prosto zračnih elektro vodov ukine.

– Znotraj območja urejanja je predvidena izgradnja novih objektov, ki jih je potrebno priključiti na elektroenergetsko omrežje.

– Celotno območje je napajano z električno energijo iz obstoječe jamborske transformatorske postaje, katero se nadomesti s kabelsko izvedbo transformatorske postaje, obstoječe prosto zračne NN vode se nadomesti z zemeljskimi kabli in priključi v novo transformatorsko postajo.

– Delno se poruši tudi napajalni srednje napetostni vod do transformatorske postaje, ki poteka preko ureditvenega območja in se ga nadomesti z novim zemeljskim kablom.

– Predvideno je sedem novih nizkonapetostnih vodov v kabelski izvedbi na naslednji način:

– NN vod št. 1 bo obstoječi zemeljski kabel,

– NN vod št. 2 bo potekal od transformatorske postaje in bo napajal objekte št. 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10,

– NN vod št. 3 bo potekal od transformatorske postaje in bo napajal del obstoječega NN omrežja,

– NN vod št. 4 bo potekal od transformatorske postaje in bo potekal do nove RPMO 4/1 kjer se priključi na obstoječe NN omrežje,

– NN vod št. 5 bo potekal od transformatorske postaje do nove RPMO 5/1 in bo napajal objekte št. 1 in 2 ter župnišče in en obstoječi objekt,

– NN vod št. 6 bo potekal od transformatorske postaje do zadružnega doma, kjer se razdeli in napaja še cerkev in mrliško vežico, staro šolo, dva nova stanovanjska objekta št. 11 in 12 ter del obstoječega NN omrežja,

– NN vod št. 7 bo potekal od transformatorske postaje do nove PMO omarice za napajanje avtomobilskih električnih polnilnih postaj,

– NN vod št. 8 bo potekal od transformatorske postaje do nove PMO za napajanje javne razsvetljave.

– Celotna zasnova novih elektro kablovodov je predvidena tako, da zadosti predvidenim posegom in napajanju novih objektov znotraj območja in da je možen nemoten nadaljnji razvoj omrežja v primeru dodatnih širitev in potreb v bližini obravnavanega območja.

(7) Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje

– Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije k projektnim rešitvam.

– Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.

– Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d..

– Potrebno je izdelati PGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja in v primeru potrebe po dodatnih oziroma novih TK priključkih tudi PGD/PZI TK omrežja.

– Celotno območje je že oskrbovano s telekomunikacijskimi vodi, delno prosto zračno, delno pa v kabelski izvedbi.

– Preko območja objekta že potekajo telekomunikacijski vodi, ki se prekine v novi telekomunikacijski omarici (ob uvozu v območje), kjer se kabel razdeli na dva odcepa za potrebe priklopa novih objektov. Vsi telekomunikacijski vodi so predvideni v zemeljski izvedbi.

– Zaradi dozidave kulturnega doma se začasno odklopi obstoječi telekomunikacijski priklop in po izgradnji prizidka ponovno priklopi.

– Celotna zasnova novih telekomunikacijskih kablovodov je predvidena tako, da zadosti predvidenim posegom in priklopu novih objektov znotraj območja in da je možen nemoten nadaljnji razvoj telekomunikacijskega omrežja v primeru dodatnih širitev in potreb v bližini obravnavanega območja.

(8) Javna razsvetljava

– Vse javne površine v območju podrobnega načrta je treba ustrezno osvetliti. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev javnih površin na območju podrobnega načrta mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. Svetilke morajo ustrezati veljavni uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

– Predvidena je splošna javna razsvetljava.

– Za potrebe javne razsvetljave je predvidena nova PMO omarica ob transformatorski postaji, kjer se izvede tudi prižigališče novih svetilk.

– Znotraj območja pa so predvidene nove svetilke, in sicer ob vseh parkiriščih, pločnikih in ob cesti Ivančna Gorica–Žužemberk. Predvidenih je štiriintrideset novih svetilk na drogovih ustrezne višine in moči.

– Predviden je razvod napajalnih vodov v kabelski izvedbi.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev na obstoječo komunalno opremo je veljavni odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ivančna Gorica.

Za objekte, za katerih priključitev je potrebno dograditi komunalno opremo, se izdela poseben program opremljanja, na podlagi veljavne zakonodaje s področja urejanja prostora.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– upoštevati in izvajati vse omilitvene ukrepe za zmanjševanje hrupa in emisij iz gradbišča, v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,

– zagotavljati prometno varnost in promet med gradnjo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je potrebno nemudoma popraviti, če so ob gradnji poškodovani,

– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,

– investitor mora zagotoviti prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del,

– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, nastale v času gradnje, morajo investitorji nemudoma sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

(1) Tlorisni gabariti stavb

Dopustna so odstopanja tlorisnih gabaritov stavb do +0,50 m. Tlorisni gabariti vseh stavb so lahko manjši od predpisanih.

(2) Višinski gabariti stavb

Dopustna odstopanja po višini stavb so navzdol, do etažnosti P+M.

(3) Višinske kote terena in pritličja stavbe

Dopustna so odstopanja od višinske kote pritličja stavbe do ±0,50 m.

(4) Namembnost

Namembnost objektov lahko odstopa v skladu z določili 9. člena. Odstopanje je dopustno pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest glede na namembnosti v stavbi.

(5) Prometne, komunalne in energetske ureditve

Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe, racionalnejše oziroma funkcionalne izrabe prostora ali zaradi rešitev, ki so primernejše s tehničnega, geotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.

(6) Parcele, namenjene gradnji objektov

Dopustna so minimalna odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, v primeru, da se na terenu pokaže odstopanje in pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru.

Po izvedbi predvidenih ureditev na podlagi podrobnega načrta oziroma po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:

– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi nista bistveno spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,

– obnove fasadnega plašča stavbe pod pogojem, da so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v prostorski enoti,

– redna in investicijsko-vzdrževalna dela na prometni in komunalni infrastrukturi,

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili 10. člena tega odloka,

– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za posamezne prostorske enote na območju podrobnega načrta, ob pogoju, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:

– Upravi Občine Ivančna Gorica, oddelku, pristojnem za urejanje prostora;

– Upravni enoti Grosuplje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 73/2019 z dne 6. 12. 2019

3242. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prenova jedra Zagradca, stran 8813.