Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 8. seji dne 20. 11. 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OŠ-01 Oševek
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za OŠ-01 Oševek (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(2) OPPN je izdelan skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) (v nadaljevanju: OPN).
(3) OPPN del je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag:
– Geodetski načrt (AGRIMENZOR d.o.o., Kamnik, št. 1/17, marec 2017).
– Strokovne podlage za občinski podrobni prostorski načrt OŠ-01 Oševek (LUZ d.d., Ljubljana, št. 8068, oktober 2017).
– Hidrološko-hidravlični elaborat s kartami poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti vodotoka Oševek na območju OPPN OŠ-01 v Občini Kamnik (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, št. P330/2018, avgust 2018/maj 2019).
– IDZ – Načrt telekomunikacij (Novera projekt, d.o.o., Ljubljana, št. 18-043/TK, maj 2018).
– IZP – Zasnova vodovoda in kanalizacije (Hidroinženiring, d.o.o., Ljubljana, št. 40-2062-00-2018, avgust 2018).
– IDZ – Načrt cestne razsvetljave – 4.1 (Novera projekt, d.o.o., Ljubljana, št. 18-043/CR, maj 2018).
– Geološko poročilo o erozijski ogroženosti in ogroženosti pred plazenjem na območju sprejema Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OŠ-01 Oševek (HIDROCONSULTING, d.o.o., Ljubljana, št. inž-geol. por. Oševek l/2019, januar 2019).
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Z OPPN je v območju znotraj enote urejanja prostora OŠ-01 Oševek predvidena gradnja stanovanjskih stavb, posegi na obstoječih objektih, ureditev zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin.
I. Tekstualni del
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za OŠ-01 Oševek.
II. Grafični del |
List 1 Izsek iz občinskega prostorskega načrta z mejo OPPN | M 1:5000 |
List 2 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2500 |
List 3 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:1000 |
List 4 Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč | M 1:1000 |
List 5 Površine, namenjene javnemu dobru | M 1:1000 |
List 6 Ureditvena situacija | M 1:1000 |
List 7 Značilni prerezi | M 1:500 |
List 8 Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:1000 |
List 9 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:1000 |
List 10 Karta rušenj | M 1:1000 |
List 11 Ureditve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
Priloge OPPN so:
– izvleček iz nadrejenega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., pod številko projekta 8068 v septembru 2019.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
5. člen
(1) Ureditveno območje OPPN zajema območje znotraj enote urejanja prostora OŠ-01 Oševek, in sicer zemljišča s parcelnimi številkami 64/1, 64/4, 66/1, 67/7, 67/13, 67/14, 67/15, 67/16, 67/17, 67/18, 67/19, 67/20, 69/5, 372/1, 372/2, 373/3, 373/4, 373/5, 375/3, 375/5, 376/1, 376/2, 377, 378/1, 378/2, 379, 380, 381/1, 381/2, 381/3, 382/1, 382/2, 382/3, 382/4, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5, 383/6, 384/3, 384/5, 384/6, 386/2, 387/1, 387/2, 387/3, 388/2, 388/3, 388/4, 392/1, 392/3, 393/2, 393/3, 393/4, 393/5, 394/2, 395/2, 400/1, 400/2, 401/3, 401/4, 401/5, 401/7, 402/1, 402/2, 403/1, 403/2, 404/1, 404/2, 404/3, 404/4, 404/5, 405/4, 405/6, 405/7, 405/11, 405/12, 405/13, 405/14, 405/15, 405/16, 405/17, 405/18, 405/19, 406/1, 406/2, 406/3, 406/4, 406/5, 407/1, 407/2, 407/4, 407/5, 408, 410/7, 410/8, 410/10, 910, 939/2, 939/3, vse k. o. 1897 Nevlje in dele zemljišč s parcelnimi številkami 66/2, 69/2, 277/2, 281/2, 370/1, 371/1, 371/2, 373/1, 375/6, 375/7, 385, 389, 391, 394/1, 395/1, 396/3, 401/2, 401/6, 409/1, 410/3, 410/9, 414/1, 414/2, 415/2, 415/3, 911/1, 939/7, 939/9, 942/6, vse k. o. 1897 Nevlje.
(2) Površina ureditvenega območja OPPN znaša cca 6,5 ha.
Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj OPPN.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
(1) Območje urejanja OPPN meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora:
– na severozahodu meji na gozdne površine,
– na vzhodu na površine potoka,
– na jugu na stanovanjske površine.
(2) Prometno se navezuje na obstoječo lokalno cesto, ki se rekonstruira. Najbližje obstoječe postajališče javnega linijskega prevoza potnikov je v smeri proti jugu v naselju Vrhpolje pri Kamniku, ki je oddaljeno 1000 m od območja OPPN. Peš dostop in dostop za kolesarje do območja je po vozišču.
(3) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
Predvidena ureditev bo po končani gradnji vplivala z minimalno povečanim prometom na obstoječo javno pot skozi naselje.
Na predvideno ureditev bodo vplivali minimalni hrup z dostopnih cest in občasno delo na okoliških gozdnih in kmetijskih površinah.
(4) Oskrbne, vzgojno varstvene in centralne dejavnosti so zagotovljene v širšem območju, v oddaljenosti cca 800 m.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz karte List 2.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(vrsta dopustnih gradenj)
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanja objekta,
– odstranitev objekta,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnosti v OPPN,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,
– vodnogospodarske ureditve.
(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljene samo na legalno zgrajenih objektih.
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji objekti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe (samo kot družinske hiše),
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– v stavbah so dopustne tudi pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posamezne stanovanjske stavbe).
(2) Na območju OPPN so dopustni naslednji nezahtevni in enostavni objekti:
– en enostaven ali nezahteven objekt (nadstrešnica, garaža, drvarnica),
– ograja (medsosedska ograja) z višino do največ 1,5 m, razen v križišču kjer v preglednem trikotniku ceste ne sme biti višja od 0,7 m merjeno od nivelete vozišča ceste,
– oporni zid z višino do 1,2 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena je lahko višine do 1,5 m,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen).
(lega objektov na zemljišču in odmiki)
(1) Lega novih objektov in odmiki je prikazana na karti List 6 Ureditvena situacija.
(2) Najbolj izpostavljeni deli tlorisnih projekcij novih objektov (nad in pod terenom), če ni z regulacijskimi črtami (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) določeno drugače, morajo biti od meje parcel oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti BTP do 40 m2 najmanj 1,5 m, oporni in podporni zidovi kot nezahtevni in enostavni objekti pa 0,5 m, odmiki pa lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(3) Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko postavijo na parcelno mejo, vendar le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Za postavitev ograj ob javnih cestah oziroma v varovalnem pasu ceste je treba pridobiti soglasje Občine Kamnik oziroma pristojnega upravljavca, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. Med javno cesto in uvozom na parcelo za gradnjo oziroma do ograje, ki zapira vozilom pot do parkirnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča oziroma izvoza.
(4) Odmik zunanjih enot individualnih sistemov obnovljivih virov energije (toplotne črpalke ipd.), zalogovnikov utekočinjenega naftnega plina in zbirnih mest za komunalne odpadke mora biti najmanj 1 m od javnih površin.
(5) Stavbo nezahtevnega ali enostavnega objekta se lahko postavi ob stransko fasado stanovanjske stavbe ob predhodnem soglasju mejaša sosednjega zemljišča.
(oblikovanje in zunanja podoba objektov)
(1) Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati naslednje pogoje:
1. Tlorisni gabariti:
Tip A: 8,00 x 12,00 m
Tip B: 9,00 x 12,00 m
Tip C: 7,70 x 12,70 m
Tip D: 7,00 x 9,60 m
Tip E: dvojček 8,50 x 14,00 m
Tip F: 7,00 x 13,50 m
Dopustna je izvedba funkcionalnih dodatkov (kubusov) k osnovnemu tlorisu, skupna dolžina ne sme presegati 1/3 dolžine stranice objekta.
2. Višinski gabarit: največ P+1+M:
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Podzemni deli kletne etaže lahko segajo izven gabarita osnovnega tlorisa, vendar je treba upoštevati predpisane odmike od sosednjih mej.
3. Razmerja gabaritov:
Minimalno tlorisno razmerje osnovnega objekta 1:1,3.
4. Fasade:
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalno kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m. Za fasade se lahko uporabi belo ali naravne zemeljske barve. Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom, pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.
5. Streha:
Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, dopustna je uporaba ravnih streh za dele stavb, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico. Na strehah je dopustna izvedba strešnih oken in frčad (trapezne niso dovoljene) z enakim naklonom kot osnovna streha, frčade ne smejo biti višje od višine slemena strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strešine. Kritina strehe naj bo v temnejših tonih, v sivi ali opečno rdeči ali temno rjavi barvi.
Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, ki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer ne smejo presegati višine strešnega venca.
(2) Obstoječi objekti:
Na vseh stavbah v območju OPPN so dopustne odstranitve, novogradnje na mestu odstranjenega objekta, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih objektov in dejavnosti.
Pri novogradnjah na mestu odstranjenega objekta, dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo.
Pri posegih v obstoječe objekte (pridobitev gradbenega dovoljenja – legalizacija) zgrajenih pred sprejetjem tega odloka se s soglasjem Občine Kamnik lahko ohranijo obstoječi nakloni strehe, odmiki in višine.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom, strehe so lahko ravne, lahko so ozelenjene.
(1) Na prostih površinah ob stavbah je treba urediti tlakovane in zelene površine. Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozom na parkirna mesta oziroma v garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam objekta.
(2) Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (G, K) je nujno treba ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem. Ob gradnji objektov je treba zagotoviti zadosten odmik objektov od gozdnega roba.
(3) Višinske razlike se lahko premostijo z opornimi zidovi, katere se ozeleni. Na oporne zidove se lahko postavi ograja višine največ do 1,10 m.
(4) Višinske kote pritličij objektov so informativne.
(5) Višinske kote terena in pritličij objektov so prikazane v grafičnem načrtu List 8 »Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
(1) FZ – faktor zazidanosti: največ 0,4.
(2) FZP – faktor zelenih površin: najmanj 0,2.
(3) FI – faktor izrabe zemljišča: do vključno 0,8.
14. člen
(1) Območje OPPN obsega območje z obstoječo zazidavo in nezazidane površine za novo zazidavo.
(2) Območja nove zazidave – P1:
– OPPN določa razmejitev novih parcel namenjenih gradnji.
– Parcelo objekta je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
(3) Območja z obstoječo zazidavo – P2:
– Gradbene parcele obstoječih objektov se lahko združujejo v večje gradbene parcele ali delijo na manjše gradbene parcele. Pri tem morajo biti zagotovljeni dostop, normalna raba in vzdrževanje objekta, parkiranje, varnost in komunalna oskrba.
– Ob določanju meje parcel namenjenih gradnji med obstoječimi objekti se praviloma upošteva obstoječe katastrske meje; možna je tudi ureditev/sprememba parcelnega stanja v dogovoru med sosednjimi lastniki, pod pogojem, da se ne posega na javne površine.
(4) Parcelacija in točke za zakoličbo so določene v grafičnem načrtu List 4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.
(5) Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(1) V območju so kot javno dobro opredeljene ceste z oznakami prostorskih enot C1, C2 in C3.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 376/2 in 381/3, obe k. o. 1897 Nevlje in dele zemljišč s parcelnimi številkami 64/1, 66/1, 66/2, 67/13, 67/14, 67/15, 67/16, 67/17, 67/18, 67/19, 67/20, 69/2, 376/2, 378/1, 380, 381/3, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5, 383/6, 384/5, 384/6, 385, 387/1, 387/3, 388/3, 392/1, 392/3, 393/2, 393/4, 393/5, 394/1, 394/2, 395/2, 400/1, 400/2, 401/4, 401/5, 401/6, 401/7, 402/1, 402/2, 403/1, 404/1, 404/2, 404/3, 404/4, 404/5, 406/1, 406/2, 406/3, 406/5, 409/1, 410/8, 410/9, 415/2, 910, 911/1, 939/9, 942/6, vse k. o. 1897 Nevlje.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 0,7 ha.
(4) Vodna površina obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 371/1, 371/2, 372/1, 373/1, 373/3, 373/4, 375/3, 375/5, 375/6, 375/7, 376/1, 378/1, 380, 382/1, 382/2, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5, 383/6, 387/3, 388/3, 402/1, 404/1, 404/2, 404/4, 405/4, 405/11, 405/12, 405/14, 405/15, 405/16, 405/18, 405/19, 415/2, 910, 911/1, 939/2, 939/3, 939/7, 939/9, vse k. o. 1897 Nevlje.
(5) Vodna površina meri 0,1 ha.
(6) Površine, namenjene javnemu dobru in vodna površina, so prikazane v grafičnem načrtu List 5 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
16. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Dostop in dovoz na območje OPPN sta omogočena iz obstoječe javne ceste, in sicer iz lokalne ceste LC 160091 in javne poti JP 660601.
(2) Obstoječa cesta LC 160091 z oznako prostorske enote C1 se ohrani v obstoječem stanju. Na zahodnem robu ceste C1 se predvidi nove priključke javnih cest C2 in C3.
(3) Cesto C2 je treba izvesti v širini 4,00 m z obojestransko bankino v širini najmanj 0,50 m. Cesto C3 se izvede v širini 5,00 m z obojestranskima bankinama v minimalni širini 0,50 m. V slepem zaključku javne ceste C3 je treba zagotoviti obračališče. V južnem slepem priključku ceste C3 in na cesti C2 obračališča ni treba zagotoviti. Na vseh javnih cestah je treba zagotoviti odvajanje odpadne padavinske vode.
(4) Prečni profili javnih cest
Cesta C1: obstoječa ureditev
Vozišče | 4,00–5,00 m |
Bankina | 2 x 0,50 m |
Cesta C2: | |
Vozišče | 4,00 m |
Bankina | 2 x 0,50 m |
Cesta C3: | |
Vozišče | 5,00 m |
Bankina | 2 x 0,50 m |
(5) Na javnih cestah C1, C2 in C3 se ne zagotavlja ločenih površin za pešce in kolesarje. Peš in kolesarski promet poteka v mešanem profilu po vozišču. Za zagotavljanje varnosti kolesarjev in pešcev se v celotnem območju OPPN vzpostavi območje omejene hitrosti – cona 30.
(6) Za parkiranje osebnih vozil je treba zagotoviti parkirna mesta skladno z odlokom OPN Kamnik. Vsa potrebna parkirna mesta in manipulacijske površine za obračanje vozil je treba urediti na parceli namenjeni gradnji.
(7) Površine, namenjene prometnim ureditvam, tehnični elementi in višinski potek javnih cest so določene v grafičnem načrtu List 8 »Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in obrambno-zaščitne zahteve, ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je treba upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih javnih infrastruktur.
(2) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– vsi predvideni objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe ali načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer na vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni na elektronsko komunikacijsko omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– poleg s tem OPPN določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb obravnavanega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem OPPN;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Potek komunalnih objektov, vodov in naprav je razviden iz grafičnega načrta List 9 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Stavbe na območju OPPN se za oskrbo s pitno vodo, sanitarno in požarno vodo priključi na centralni vodovodni sistem iz zajetja Iverje. Obstoječe vodovodno omrežje na območju OPPN poteka v obstoječi cesti C1.
(2) Na območju OPPN se v načrtovanih cestah C2 in C3 zgradi nov javni vodovod dimenzije 100 mm. Na novem javnem vodovodnem omrežju se izvede ustrezno število hidrantov, praviloma v nadzemni izvedbi.
(3) Stavbe na območju OPPN se priključi na obstoječi javni vodovod v obstoječi cesti C1 in nov javni vodovod v načrtovanih cestah C2 in C3.
(4) Po izgradnji javnega vodovoda v načrtovanih cestah C2 in C3 se obstoječe hišne priključke za obstoječe stavbe preveže na nov javni vodovod.
(5) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju se upošteva idejno zasnovo Zasnova vodovoda in kanalizacije, Hidroinženiring, d.o.o., Ljubljana, št. 40-2062-00-2018, avgust 2018.
(6) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje se zaprosi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi objekta in predloži izvedbeno dokumentacijo.
(1) Komunalno odpadno vodo z območja OPPN se prek kanalizacijskega sistema odvaja na CČN Domžale–Kamnik. Obstoječi javni kanal za komunalno odpadno vodo na območju OPPN poteka v obstoječi cesti C1.
(2) Na območju OPPN se v načrtovanih cestah C2 in C3 zgradi nov javni kanal za komunalno odpadno vodo dimenzije 250 mm.
(3) Stavbe na območju OPPN se priključi na obstoječi javni kanal za komunalno odpadno vodo v obstoječi cesti C1 in nov javni kanal za komunalno odpadno vodo v načrtovanih cestah C2 in C3.
(4) Za odvod padavinske odpadne vode iz voznih površin načrtovanih cest C2 in C3 ter viška padavinske odpadne vode iz gradbenih parcel se v načrtovanih cestah C2 in C3 zgraditi nov javni kanal za padavinsko odpadno vodo dimenzij od 250 mm do 300 mm, ki se ga spelje po štirih kanalih s posebnimi izpusti v potok Oševek. Iztoke v potok se izvede z dušilko za zmanjšanje hipnega odtoka, ki se jo določi v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s soglasjem upravljavca vodotoka in upravljavca javne kanalizacije. Padavinsko odpadno vodo iz voznih površin se spelje v kanal za padavinsko odpadno vodo prek peskolovov. Na zaključku posameznega cestnega odseka se na kanalu za padavinsko odpadno vodo, za zadnjim priključkom za padavinsko odpadno vodo iz utrjenih površin, predvidi lovilec olj.
(5) Odvajanje padavinskih odpadnih voda s strešin in utrjenih površin gradbenih parcel se za vsako posamezno načrtovano stavbo prioritetno uredi s ponikanjem oziroma zbiranjem padavinskih voda za ponovno uporabo pred ponikanjem. Ponikovalnice morajo biti izvedene s tako prostornino, da sprejmejo vsaj 3 m3 padavinske vode skladno s predlagano izvedbo v Geološkem poročilu o erozijski ogroženosti pred plazenjem na območju sprejema odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OŠ-01 Oševek, Hidroconsulting d.o.o., Ljubljana, št. inž-geol. por. Oševek l/2019, januar 2019. Ponikovalnice se umesti izven vpliva povoznih in manipulativnih površin za vsako načrtovano stavbo posebej. Zadrževalnike padavinske vode se izvede pred iztokom v ponikovalnice za ponovno uporabo kot sanitarno vodo v objektu ali njegovi okolici za zalivanje. Padavinsko odpadno vodo iz utrjenih povoznih površin se priključi v zadrževalnike padavinske odpadne vode oziroma ponikovalnice prek lovilcev olj. Morebiten višek padavinske odpadne vode in ponikovalnic se prek kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo spelje v potok Oševek. V kolikor natančnejša geološka analiza pokaže, da teren ne omogoča ponikanja, se padavinsko odpadno vodo preko lokalnih začasnih zadrževalnikov ustrezne velikosti spelje preko kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo v potok Oševek.
(6) Vse obstoječe zacevitve zalednih padavinskih vod je treba pred pričetkom gradnje objektov javne infrastrukture preveriti in po potrebi rekonstruirati oziroma urediti.
(7) Zaledne vode se odvaja prek obstoječih meteornih odvodnikov in dotokov v potok Oševek. Glavni desni pritok, ki je v spodnjem delu pri poteku prek dvorišč zacevljen v dolžini 60 m, se uredi tako, da se sedanji zacevljeni del nadomesti s cevjo dimenzije 800 mm, za vzdrževanje tega dela zacevljenega vodotoka pa mora občina pred pričetkom gradnje skleniti pogodbo o vzdrževanju z upravljavcem vodotoka Direkcijo za vode RS. Gorvodni del desnega pritoka od zacevitve do mostu na novi cesti C3 se uredi tako, da se pretočni profil pod mostom ne zmanjšuje, brežine pa se utrdi in usmeri do zacevitve.
(8) Pri projektiranju kanalizacije in internih sistemov za zadrževanje padavinske odpadne vode na obravnavanem območju se upošteva idejno zasnovo Zasnova vodovoda in kanalizacije, Hidroinženiring, d.o.o., Ljubljana, št. 40-2062-00-2018, avgust 2018.
(9) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje se zaprosi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(10) Priključevanje objekta je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen prekčrpališč.
(1) Obstoječe stavbe na območju OPPN se z električno energijo napajajo iz obstoječe jamborske transformatorske postaje ob obstoječi cesti C1.
(2) Za oskrbo celotnega območja OPPN z električno energijo se po cestah C2 in C3 zgradi novo elektroenergetsko kabelsko kanalizacijo za vodenje elektroenergetskih kablov. Po potrebi se zgradi tudi novo transformatorsko postajo ob načrtovani cesti C3, ki se jo poveže s srednje napetostnim elektroenergetskim omrežjem na lokaciji obstoječe transformatorske postaje. Od transformatorske postaje se po kabelski kanalizaciji izvede nizko napetostno elektroenergetsko omrežje za priključitev posameznih načrtovanih stavb.
(1) Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka po obstoječi cesti C1.
(2) Vse nove javne ceste in površine se razsvetli s sistemom javne razsvetljave, zato se na načrtovanih cestah C2 in C3 zgradi novo omrežje javne razsvetljave.
(3) Razsvetljava funkcionalnih površin ob stavbah bo internega značaja in se je ne poveže s sistemom javne razsvetljave.
(4) Pri projektiranju javne razsvetljave na obravnavanem območju se upošteva idejno zasnovo Občinski podrobni prostorski načrt OŠ-01 Oševek, Načrt cestne razsvetljave-4.1, Novera projekt d.o.o., Ljubljana, št. 18-043/CR, maj 2018.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Stavbe na območju OPPN se za oskrbo z elektronskimi komunikacijami s priključki priključi na načrtovano elektronsko komunikacijsko omrežje, ki poteka po načrtovanih cestah C2 in C3.
(2) Pri projektiranju elektronsko komunikacijskega omrežja na obravnavanem območju se upošteva idejno zasnovo Občinski podrobni prostorski načrt OŠ-01 Oševek, Načrt telekomunikacij, Novera projekt d.o.o., Ljubljana, št. 18-043/TK, maj 2018.
Objekti se bodo ogrevali prek individualnih sistemov obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, lesna biomasa, sončne elektrarne) ali prek individualnih sistemov ogrevanja s plinom (utekočinjen naftni plin) skladno z lokalnim energetskim konceptom Občine Kamnik.
(1) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah.
(2) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah za ostanek komunalnih odpadkov in ločene frakcije komunalnih odpadkov, smetnjakih oziroma zabojnikih. Za vsak stanovanjski objekt je treba zagotoviti dovolj prostora za namestitev posod za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane odpadne embalaže in opcijsko možnost namestitve posod za biološko razgradljive kuhinjske odpadke. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na zemljišču, namenjenem za gradnjo. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti ovir, ki bi onemogočale enostavno premikanje posod.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN se nahaja registrirana kulturna dediščina Oševek – Kapelica pri Zobavenk – EŠD 11663, za katero velja režim za stavbno dediščino, in sicer ohranjanje kapelice in njene okolice brez infrastrukturnih naprav in drugih objektov, očiščenje zaraslih površin parterja, ohranjanje nivelete območja in ohranjanje vzpetine in visokodebelne vegetacije v zaledju kapelice. Na območju OPPN se nahaja tudi registrirana kulturna dediščina Oševek – Spominska plošča partizanski javki in borcema NOB, EŠD 20866, za katero velja režim za memorialno dediščino, in sicer ohranitev spominske plošče na objektu Oševek 12.
(2) V neposredni bližini OPPN, se nahaja registrirana enota kulturne dediščine Nevlje – Vas – EŠD 15279, za katero velja režim za stavbno dediščino. Njeno vplivno območje sega v območje OPPN. V vplivnih območjih dediščine velja pravni režim varstva, ki določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. V neposredni bližini se nahaja tudi kulturna dediščina Nevlje – Paleolitska postojanka, arheološko najdišče, EŠD 19665, in Oševek – Znamenje pri mostu – stavbna dediščina, EŠD 11664. Na severnem vstopu v območje OPPN naj se ohranja sonaravno urejen vodotok z obrežno vegetacijo, ki tvori ozadje krajinske slike znamenja (EŠD 11664).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo.
(4) Za vsak poseg v navedeno enoto dediščine je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
26. člen
(tla, varstvo podtalnice in površinskih vodotokov)
(1) Del območja OPPN se nahaja v območju dosega 100-letnih poplav (Q100), območja razreda srednje in majhne poplavne nevarnosti, pri čemer pa noben od načrtovanih objektov ni lociran v območju dosega 500-letnih poplav (Q500).
(2) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem vod, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. Zasipanje območij poplavne nevarnosti ni dovoljeno, omogočen mora biti neoviran poplavni tok v potok Oševek.
(3) Zaledne padavinske vode na zahodnem robu območja, ki povzročajo poplavno nevarnost, je treba prek sistema drenaž in kanalov speljati v potok Oševek skladno z 19. členom tega odloka.
(4) Načrtovano dostopno cesto na zemljišče s parcelno številko 415/2, k. o. Nevlje, je treba urediti tako, da bo omogočen pretok padavinske zaledne vode.
(5) Pred pričetkom gradnje objektov javne infrastrukture je treba preveriti vse obstoječe zacevitve odvajanja zalednih vod in jih po potrebi rekonstruirati oziroma urediti tako, da bo preprečeno morebitno poplavljanje zaradi zalednih vod.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(7) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba krajinsko ustrezno urediti.
(8) Za vse posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, njihovo urejanje, rabo ter za vsak poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču je treba pridobiti vodno soglasje.
(9) Obstoječa višinska kota ceste s parcelno številko 405/11, k.o. Nevlje se ne sme spremeniti.
V območju OPPN ni dopustnih dejavnosti, ki bi povzročale prekomerno onesnaženje zraka. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav z vplivi na kakovost zraka morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati načelo čim manjših negativnih vplivov na okolje.
(1) V območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju.
(2) Območje OPPN je opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom. Pri gradnji je treba upoštevati predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
(ohranjanje naravne vrednote)
(1) Na območju OPPN se nahaja naravna vrednota Potok Oševek s kraškim izvirom in dolino, desni pritok Nevljice pri Nevljah.
(2) Vse posege je dopustno izvajati na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(3) Pri posegu in sanaciji območja je treba dela izvajati na način, da se preprečuje vnos in prenos zemljin z deli tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in s tem zagotavlja biotska pestrost.
(4) Sečnja vegetacije, razen sanitarne sečnje, ni dopustna (vegetacija vzdržuje stabilnost brežin, ki so v geološko nestabilni podlagi in podvržene močni vodni eroziji).
(1) Na območju OPPN ni gozdnih rezervatov, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.
(2) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih mora ostati neovirano. Do njih je treba zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo. Ohraniti je treba stare ali zgraditi nove vlake.
(3) Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve ob objektu naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
(4) Upoštevati je treba omejitve vnosov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih je z gradnjo prizadete gozdne površine po posegu treba sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
Za območje OPPN ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spreminjala. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v predpisih, ki določajo varstvo pred požarom in pri tem smiselno upoštevati določila veljavnih podzakonskih aktov.
(4) Zaradi novih prostorskih ureditev se ne sme povečati obstoječa stopnja poplavne ogroženosti na območju OPPN in izven njega.
(5) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavna nevarnost – ogroženost, erozivnost, plazovitost terena, ponikovalna sposobnost terena) in cono potresne ogroženosti, (definirana s projektivnim pospeškom tal 0,2), ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavne nevarnosti – ogroženosti, erozivnosti, plazovitosti in ponikanja, ki bodo predvidevale ustrezne ukrepe.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
33. člen
(1) Posamezne prostorske ureditve v območju OPPN se lahko izvaja fazno, glede na interes lastnikov, pri čemer pa morajo biti posamezne faze prostorskih ureditev zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča javna in ostala infrastruktura, ki je po tem odloku zahtevana za uporabo posameznih stavb.
(2) Pripadajoče ureditve komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvajajo pred ali najmanj sočasno z izgradnjo objektov. Ureditev desnega pritoka Oševka je treba izvesti ob izgradnji ceste C3.
(3) Objekt F se lahko gradi pred izvedbo javne ceste C3. Dostop do objekta se do izvedbe ceste C3 uredi z obstoječe ceste JP 660601 preko parcele parcelna številka 410/8, k.o. Nevlje.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
34. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(3) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(4) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
35. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Prometne, komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi ter morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(2) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(3) Dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah stavb nad terenom so do 1,00 m, ob hkratnem zagotavljanju predpisanega faktorja zazidanosti parcele objekta, faktorja izrabe parcele objekta, deleža zelenih površin na parceli objekta in odmika od cestne infrastrukture.
(4) Zaradi razgibane morfologije terena in posledično terensko zahtevnih parcel se lahko z gradnjo osnovne stavbe poseže tudi izven površine za gradnjo stavb ob zagotavljanju predpisanih minimalnih odmikov za gradnjo stavbe, požarnih odmikov ter interventnih poti in ob pogoju, da se z gradnjo ne posega na vodno in priobalno zemljišče. Odstopanje se dopušča, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna. Pri vsaki spremembi je treba preveriti, če nova lokacija objekta ne slabša pogojev bivanja v obstoječih in načrtovanih gradnjah in pridobiti soglasje Občine Kamnik.
(5) Dopustna so odstopanja od določenih mej novih parcel, kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin. Pri vsaki spremembi je treba preveriti, če nova lokacija objekta ne slabša pogojev bivanja v obstoječih in načrtovanih gradnjah. Spremembe mej parcel na račun javnih površin niso dopustne.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(vpogled v prostorski akt)
OPPN je na vpogled na Občini Kamnik, na Upravni enoti Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Slovenije.
Št. 3505-2/2016-5/1
Kamnik, dne 20. novembra 2019
