Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11, 73/14 in 20/17), določb 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19) in Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US) je Občinski svet Občine Vipava na 10. redni seji dne 21. 11. 2019 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava
1. člen
Ta odlok ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Vipava (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje za nezazidana in za zazidana stavbna zemljišča.
Nezazidana stavbna zemljišča so:
– zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave;
– zemljiške parcele, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in so s prostorskim aktom namenjene za graditev objektov oziroma zemljiške parcele, za katere je izdano dokončno gradbeno dovoljenje in se še ni začelo z gradnjo objektov;
– stavbna zemljišča, katerih velikost gradbene parcele za eno- in dvostanovanjske objekte presega 800 m2.
Zazidana stavbna zemljišča so:
– zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture;
– zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez z drugimi objekti, če je tako določeno z zakonom.
Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter ostale javne površine.
Objekt gospodarske infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
3. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je dejanski oziroma neposredni uporabnik stavbnega zemljišča (npr. lastnik, najemnik, zakupnik, imetnik pravice uporabe …). Plačilna obveznost plačila nadomestila nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu, služnosti …
Če dejanski oziroma neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ni znan, je zavezanec za plačilo nadomestila lastnik zemljišča.
Za stanovanja, poslovne prostore in zemljišča v lasti Občine Vipava oziroma krajevnih skupnosti plačujejo nadomestilo najemniki.
V primeru solastništva so zavezanci za plačilo nadomestila vsi solastniki sorazmerno z njihovimi solastniškimi deleži oziroma tisti od solastnikov, ki nepremičnino uporablja, oziroma tisti, ki ga solastniki sporazumno določijo.
III. OSNOVA ZA ODMERO NADOMESTILA
4. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za:
1. NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE:
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je s prostorskim aktom namenjeno gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave;
Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje zemljišče, katerega površina je enaka ali večja od 250 m2.
Za nezazidano stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo se šteje tudi površina pozidanega stavbnega zemljišča, ki je večja od 800 m2, pri čemer se za obračun nadomestila za nepozidano stavbno zemljišče v tem primeru smiselno uporabijo določbe prejšnjega odstavka tega člena.
V primeru dveh ali več nezazidanih stavbnih zemljišč istega lastnika oziroma lastnikov, ki neposredno mejijo ena na drugo, tako da jih je mogoče šteti kot zaključeno celoto, se kot nezazidano stavbno zemljišče šteje skupna površina teh zemljišč.
V osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se ne vštevajo tista zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča zaradi njegove oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka infrastrukture, zemljišča, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
2. ZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE:
STANOVANJSKE POVRŠINE
Stanovanjske površine so čista (neto) tlorisna površina stavbe oziroma deli stavbe, v katere med drugim spada površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shramb, čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v stavbi oziroma delu stavbe.
Neto tlorisna površina je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor in se določi za vsako etažo stavbe posebej. V neto tlorisno površino so vključeni tudi elementi, ki jih je mogoče demontirati (npr. montažne predelne stene, cevi in kanali za napeljave).
Neto tlorisno površino stavbe oziroma dela stavbe se izračuna tako, da se seštejejo površine vseh prostorov, ki pripadajo stavbi oziroma delu stavbe, ki je v lasti posameznega zavezanca za plačilo nadomestila. Neto tlorisna površina stavbe oziroma dela stavbe, ki leži v več etažah, je vsota površin prostorov v vseh etažah, ne glede na to ali so prostori med seboj povezani ali ne.
V neto tlorisno površino niso vključene površine konstrukcijskih elementov (npr. zunanji in notranji nosilni zidovi, stebri, dimniki, vmesne podpore, predelne stene), okenskih in vratnih odprtin in niš v elementih, ki omejujejo prostor.
POSLOVNE POVRŠINE
Poslovne površine so vse površine, ki jih pravne ali fizične osebe uporabljajo v gospodarske in negospodarske namene, tj. površine, v katere spada čista (neto) tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovne površine se določijo tudi površine zemljišč – zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot samostojne oziroma spremljevalne površine namenjene poslovni dejavnosti, kot so:
– odprta skladišča, interna parkirišča, delovna dvorišča, delavnice na prostem;
– javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski ipd. za katere se ne plačujejo druga nadomestila za uporabo javnih površin;
– urejene športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti (vse površine, namenjene tej dejavnosti, vključno s površinami spremljajočih objektov);
– začasna odlagališča materiala in odpadkov na prostem;
– funkcionalne površine za obratovanje bencinskih servisov;
– površine zemljišč, na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave oglaševanja (upošteva se tlorisna velikost temelja v stiku z zemljiščem);
– površine, na katerih so grajeni objekti za proizvodnjo in distribucijo električne energije, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne infrastrukture;
– druge podobne zunanje površine, na katerih so zgrajeni gradbeno inženirskimi objekti, in služijo za opravljanje poslovne dejavnosti.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne. V kolikor se površine dejansko ne uporabljajo, se upošteva tista uporaba oziroma dejavnost, ki so jo imele površine pred opustitvijo dejavnosti oziroma uporabe.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri glede na dejansko uporabo zemljišča ali njegovo namembnost v skladu s prostorsko izvedbenimi akti. Če dejanska uporaba zemljišča ni znana oziroma je ni mogoče ugotoviti, se pri obračunu nadomestila upošteva namembnost določena v skladu s prostorsko izvedbenimi akti.
Pri odmeri nadomestila se v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo neto tlorisne površine objekta), do tedaj, ko se stavba (ali njeni stavbni deli) evidentira v uradnih evidencah, katere vodi Geodetska uprava RS. Zavezanci so dolžni sami ali na poziv občinske uprave Občine Vipava javiti pričetek gradnje.
Če določena stavba nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 2,5, preostali del površine zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena za stavbo, ki predstavlja eno- ali dvostanovanjski objekt, šteje za gradbeno parcelo površina zemljišča do največ 800 m2, preostali del površine zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
IV. MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– namembnost stavbnega zemljišča
– cona – območje v katerem se nahaja stavbno zemljišče
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo in dejanske možnosti priključitve na komunalno infrastrukturo.
6. člen
Glede na kriterije iz prejšnjega odstavka tega člena, se stavbno zemljišče glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti ovrednoti z naslednjim številom točk:
Namen uporabe oziroma vrsta dejavnosti | Cona |
| I | II | III |
STANOVANJSKE POVRŠINE | |
Stanovanja, stanovanjske hiše in počitniški objekti | 40 | 20 | 8 |
|
POSLOVNE POVRŠINE | |
Zavodi, društva, družbene dejavnosti in druge negospodarske dejavnosti | 250 | 200 | 180 |
Ostale gospodarske dejavnosti | 450 | 350 | 250 |
Finančno poslovanje, zavarovalnice, pošta | 1000 | 800 | 600 |
|
NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA | |
Za stanovanjsko gradnjo | 20 | 18 | 16 |
Za poslovno gradnjo | 300 | 250 | 200 |
Cone – območja v katerem se nahaja stavbno zemljišče:
– I. cona: ureditveno območje Vipava
– II. cona: ureditveno območje naselij Podnanos, Vrhpolje, Duplje, Zemono, Slap, Gradišče pri Vipavi, Lože, Manče, Goče, Erzelj, Podraga, Poreče, Podbreg, Orehovica, Hrašče, Podgrič, Lozice in Sanabor;
– III. cona: ureditveno območje naselja Nanos.
Kjer obstoječa namembnost stavbnega zemljišča ni skladna s predvideno namembnostjo v prostorskem izvedbenem aktu, se pri točkovanju zazidanih stavbnih zemljišč upošteva obstoječa (dejanska) namembnost, pri nezazidanih stavbnih zemljiščih pa namembnost, določena s prostorskim izvedbenim aktom.
7. člen
Opremljenost zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe se točkuje glede na prisotno število teh objektov in naprav v območju oziroma glede na obstoj možnosti priključitve na te objekte.
Šteje se, da ima območje popolno komunalno opremljenost, če je v območju:
– omrežje javnih cest,
– kanalizacijsko omrežje,
– javno vodovodno omrežje,
– električno omrežje,
– telefonsko omrežje,
– plinovodno omrežje.
Za stopnje komunalne opremljenosti se točkuje dejansko število prisotnih komunalnih objektov in naprav iz četrtega odstavka tega člena, in sicer po 25 točk za vsako vrsto komunalne opremljenosti, pri čemer se popolna komunalna opremljenost točkuje s 150 točkami, minimalna pa s 50 točkami.
Pri opremljenosti s kanalizacijskim omrežjem se upoštevajo kriteriji iz vsakokrat veljavnega akta, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda.
Za območja, ki niso opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem, se šteje, da niso komunalno opremljena, zaradi česar se ne točkujejo in taka zemljišča niso predmet odmere nadomestila.
Za obstoj možnosti priključitve na komunalne objekte in naprave, oddaljene več kot 100 m od stavbnega zemljišča – parcele ali skupine parcel, ki sestavljajo eno celoto, se nadomestilo ne plačuje.
8. člen
Mesečna vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2019 znaša 0,0001929 €.
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Vipava se s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje leta pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja. Valorizirano vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi vsako leto župan s sklepom.
Za nepokrite poslovne površine znaša vrednost točke 50 % vrednosti točke iz prvega odstavka tega člena.
Za nezazidana stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski in poslovni gradnji, znaša vrednost točke 40 % vrednosti točke iz prvega odstavka tega člena.
9. člen
Mesečna višina nadomestila se izračuna tako, da se število točk po merilih 5., 6. in 7. člena tega odloka sešteje in nato pomnoži s površino stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Površino nezazidanega stavbnega zemljišča na katerem ni objekta ter je skladno s prostorskimi izvedbenimi akti na njem možna gradnja, se določa v skladu s sprejetimi izvedbenimi akti.
Za objekte, ki so realizirani v skladu s prostorsko izvedbenim aktom, določena višina točke za nezazidano stavbno zemljišče preneha veljati s pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ter prične veljati vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče v Občini Vipava.
Višina nadomestila za odmerno leto se izračuna tako, da se mesečna višina nadomestila pomnoži s številom mesecev.
VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
10. člen
Nadomestilo se ne plačuje v primerih, določenih z zakonom.
Plačila nadomestila so zavezanci lahko oproščeni tudi v naslednjih primerih:
– če prejemajo denarno socialno pomoč
– zaradi elementarnih nezgod
– zaradi ogroženosti življenjskega obstoja zavezanca ali njegovih družinskih članov.
Pravico do oprostitve plačila nadomestila uveljavlja zavezanec z zahtevkom, kateremu morajo biti priložena ustrezna dokazila, s katerimi se izkazuje utemeljenost zahtevka.
Zavezanec je lahko oproščen plačila nadomestila deloma ali v celoti dokler traja vzrok, zaradi katerega zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila.
O zahtevku zavezanca za oprostitev plačila nadomestila iz razlogov, navedenih v tem členu odloča občinska uprava Občine Vipava oziroma po pooblastilu pristojni organ.
11. člen
Pravico do oprostitve plačila nadomestila imajo tudi zavezanci, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so neposredno ali v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča.
Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem členu se uvede na zahtevo zavezanca in traja pet let, teči pa začne od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Zavezanec mora svoji vlogi priložiti ustrezna dokazila, s katerimi izkazuje plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
12. člen
Občina Vipava in krajevne skupnosti ne plačujejo nadomestila za zemljišča in objekte, ki jih same uporabljajo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za:
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo dejavnost;
– za objekte in omrežja javne infrastrukture in za zemljiške parcele, na katerih so le-ti zgrajeni (grajeno javno dobro) ter objekte za potrebe zaščite in reševanja.
13. člen
Za določitev osnove in stopnje nadomestila ter njegovega izračuna se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. Površino objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča se določi skladno s podatki iz uradnih nepremičninskih evidenc, ki jih vodi Geodetska uprava RS.
Občinska uprava Občine Vipava lahko podatke za odmero nadomestila ter njegovega izračuna spreminja in dopolnjuje na podlagi podatkov, pridobljenih s strani zavezancev in podatkov iz uradnih ter drugih javno dostopnih evidenc, iz katerih črpa podatke za potrebe odmere nadomestila.
Skrbnik podatkovnih zbirk, ki so osnova za odmero nadomestila po tem odloku je Občina Vipava.
14. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni sporočiti Občini Vipava vsako spremembo, ki vpliva na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca (npr. spremembo površine stavb, njihove namembnosti, uporabniškega ali lastniškega stanja nepremičnine …), najpozneje v roku 30 dni od nastanka spremembe.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila ali sprememba med letom, se takšna sprememba upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bila sprememba evidentirana.
V primeru, da zavezanec občinski upravi ne sporoči podatkov iz prvega odstavka tega člena, potrebnih za izračun višine nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo podatki iz razpoložljivih uradnih evidenc.
15. člen
Finančni urad Republike Slovenije odmeri zavezancu nadomestilo za odmerno leto na podlagi tega odloga in podatkov za izračun nadomestila Občine Vipava.
Davčni organ izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila in določi zneske za fizične in pravne osebe na podlagi vrednosti točke in meril za izračun nadomestila po tem odloku.
Sredstva, zbrana z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč, so namenjena gospodarjenju z zemljišči, in sicer za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov in opremljanje zemljišč (rekonstrukcijo in novogradnjo objektov in omrežij lokalne komunalne infrastrukture).
16. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinska inšpekcija oziroma drug pristojni inšpekcijski organ v sodelovanju z Občino Vipava.
17. člen
Z denarno kaznijo 1.700,00 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če Občini Vipava v določenem roku ne sporoči nastale spremembe (14. člen) ali če sporoči netočne podatke.
– Z denarno kaznijo 170,00 € se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 170,00 € se kaznuje za prekršek posameznika, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 87/16).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2020 dalje.
Št. 007-8/2019-1
Vipava, dne 21. novembra 2019
