Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) Vlada Republike Slovenije izdaja
o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2020
(1) Ta uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali v letu 2020 (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, potrjenega z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014SI06RDNP0012020, zadnjič spremenjenega z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 18. septembra 2019 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in spremembi Izvedbenega sklepa C(2015) 849 z dne 13. februarja 2015 št. CCI 2014SI06RDNP001 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na spletni strani Programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2) S to uredbo se za ukrep DŽ določajo pristojni organi, namen podpore, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, pogoji za izplačilo sredstev in finančne določbe za izvajanje:
1. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih (UL L št. 123 z dne 10. 5. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
2. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/288 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. februarja 2019 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede nekaterih pravil o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 (UL L št. 53 z dne 22. 2. 2019, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
3. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L št. 350 z dne 29. 12. 2017, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
4. Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/288 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. februarja 2019 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede nekaterih pravil o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 (UL L št. 53 z dne 22. 2. 2019, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU);
5. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
6. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 19 z dne 22. 1. 2019, str. 5);
7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/936 z dne 6. junija 2019 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 808/2014, (EU) št. 809/2014 in (EU) št. 908/2014 glede finančnih instrumentov, vzpostavljenih na podlagi programov za razvoj podeželja (UL L št. 149 z dne 7. 6. 2019, str. 58), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in
8. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/936 z dne 6. junija 2019 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 808/2014, (EU) št. 809/2014 in (EU) št. 908/2014 glede finančnih instrumentov, vzpostavljenih na podlagi programov za razvoj podeželja (UL L št. 149 z dne 7. 6. 2019, str. 58).
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
2. plemenska svinja v laktaciji je svinja od prasitve do odstavitve;
3. plemenska mladica je samica prašiča, ki je težja od 50 kg in še ni prasila;
4. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
5. tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
6. pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma spolne zrelosti;
7. gospodarstvo je gospodarstvo, kot je določeno v predpisih, ki urejajo identifikacijo in registracijo rejnih živali; na kmetijskem gospodarstvu je lahko eno ali več gospodarstev;
8. G-MID je identifikacijska številka gospodarstva iz prejšnje točke; če je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, ima vsako od njih svojo številko G-MID;
9. izraz dobro počutje živali, uporabljen v predpisih, ki se uporabljajo za izvajanje te uredbe, za namene te uredbe pomeni dobrobit živali;
10. neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
11. izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na prostem; izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje;
12. zaprto gnezdo je prostor za sesne pujske v prasitvenem boksu z dodatnim virom ogrevanja in pokrovom, ki ima rob ali zavesice, da se v gnezdu zadrži toplota;
13. največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne kategorije, pri katerem je na gospodarstvu izpolnjena zahteva iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe;
14. koprološka analiza je parazitološka preiskava iztrebkov (blata) živali, s katero se ugotavlja prisotnost jajčec notranjih zajedavcev oziroma njihovih invazijskih ličink;
15. krave molznice so krave, ki se v obdobju paše iz prve alineje drugega odstavka 21. člena te uredbe molzejo;
16. drobnica so ovce in koze v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;
17. planina je planina v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020;
18. skupni pašnik je skupni pašnik v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020;
19. enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1);
20. aktivni kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18 in 10/19; v nadaljnjem besedilu: Uredba o shemah neposrednih plačil), pri čemer se za določitev upravičenca uporabljajo tudi tretji do šesti odstavek 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil;
21. pooblaščena organizacija je organizacija v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev;
22. seznam koproloških analiz je seznam, v katerega pooblaščene organizacije, določene s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goveda in drobnice, v skladu s 160. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18), z uporabo identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (KMG-MID) iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo datum koprološke analize, število vzorcev blata in potrebnost tretiranja živali.
(pristojni organi in Odbor za spremljanje)
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 iz točke (a) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz točke (b) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Certifikacijski organ iz točke (c) drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.
(4) Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
Ukrep DŽ se izvaja v okviru treh operacij, in sicer za:
1. prašiče (v nadaljnjem besedilu: operacija DŽ – prašiči),
2. govedo (v nadaljnjem besedilu: operacija DŽ – govedo) in
3. drobnico (v nadaljnjem besedilu: operacija DŽ – drobnica).
1. Splošno
Namen ukrepa DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja navzkrižno skladnost, in običajno rejsko prakso, opredeljeno za te zahteve v točki 8.2.12.3.1.10. PRP 2014–2020.
Upravičenec do plačil iz ukrepa DŽ (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:
– je aktivni kmet,
– se vključi v eno ali več operacij ukrepa DŽ in
– izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(1) Ukrep DŽ je enoletni ukrep. Za ukrep DŽ se zahtevki vložijo ločeno za posamezno operacijo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020. Zahtevki so sestavni del zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020.
(2) Zahtevek za operacijo DŽ – govedo in zahtevek za operacijo DŽ – drobnica se vlagata za kmetijsko gospodarstvo. Zahtevek za operacijo DŽ – prašiči pa se, kjer je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, vloži za vsako posamezno gospodarstvo, za katero se uveljavlja operacija DŽ – prašiči.
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 6. člena te uredbe, njegov namestnik ali član kmetije oziroma oseba, zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do 15. decembra 2020 opraviti usposabljanje s področja ukrepa DŽ, ki obsega najmanj štiri pedagoške ure in ga izvede izvajalec usposabljanja v skladu z uredbo, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Agencija za namen upravnega pregleda izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, 15. januarja 2021 iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za to kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.
(1) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev iz te uredbe, hraniti še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev.
(2) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU in pravilnikom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz PRP 2014–2020, izpolniti zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti o viru sofinanciranja iz ukrepa, podukrepa ali operacije iz PRP 2014–2020.
2. Operacija DŽ – prašiči
(1) Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja operacijo DŽ – prašiči, izdelan program dobrobiti živali v skladu z uredbo, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: program DŽ), ki ga mora najpozneje do 31. decembra 2019 vnesti v Centralni register prašičev iz četrte alineje 2. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji prašičev (Uradni list RS, št. 112/13, 87/14, 15/16, 81/18 in 36/19; v nadaljnjem besedilu: CRPš).
(2) Na dan izdelave programa DŽ mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja operacijo DŽ – prašiči, rediti:
– 10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače;
– 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen;
– 50 ali več pitancev, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za gospodarstvo ne izdela novega programa DŽ, če ima upravičenec že izdelan program DŽ ali opravljen pregled gospodarstva ali posodobljen program DŽ na podlagi uredbe, ki ureja ukrep DŽ iz PRP 2014–2020 za leto 2019. V tem primeru mora imeti upravičenec opravljen pregled gospodarstva ali izdelano posodobitev programa DŽ, in sicer:
– če v letu 2020 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2019 na gospodarstvu ni sprememb glede izpolnjevanja zahtev iz 12. člena te uredbe, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v skladu z uredbo, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljen pregled gospodarstva in so v CRPš za leto 2020 vneseni enaki podatki kot za leto 2019;
– če so v letu 2020 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2019 na gospodarstvu nastale spremembe glede izpolnjevanja zahtev iz 12. člena te uredbe, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v skladu z uredbo, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljena posodobitev programa DŽ in so podatki iz posodobljenega programa DŽ vneseni v CRPš.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti pregled gospodarstva in vnos podatkov v CRPš iz prve alineje prejšnjega odstavka ter posodobitev programa DŽ in vnos podatkov v CRPš iz druge alineje prejšnjega odstavka opravljeni najpozneje do 24. februarja 2020.
Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz operacije DŽ – prašiči od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020.
(1) Za pridobitev plačil za operacijo DŽ – prašiči mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja operacijo DŽ – prašiči, izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
1. za plemenske svinje in plemenske mladice:
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme;
2. za plemenske svinje:
– zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov,
– zahtevo za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije;
3. za tekače: zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
4. za pitance:
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Upravičenec mora na celotnem gospodarstvu izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša.
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)
(1) Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
(3) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
– površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 1,98 m2 na plemensko mladico in 2,73 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,80 m2 na plemensko mladico in 2,48 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,62 m2 na plemensko mladico in 2,23 m2 na plemensko svinjo;
– najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,05 m2 na plemensko mladico in 1,43 m2 na plemensko svinjo, največ 15 odstotkov te površine je lahko drenažnih odprtin.
(4) Pri zahtevi za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme je treba pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po energiji in hranilih, dodajati strukturno voluminozno krmo.
(5) Kot strukturna voluminozna krma iz prejšnjega odstavka se štejejo slama žit in sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno (mrva) ali zelena krma in koruzna silaža (silirane cele rastline koruze ali njihovi deli). Strukturna voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6) Upravičenec, ki izpolnjuje zahtevo iz četrtega odstavka tega člena, mora imeti izdelano recepturo za krmni obrok, ki je del programa DŽ.
(7) Pri zahtevi za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu za sesne pujske nameščeno zaprto gnezdo. Površina gnezda mora biti najmanj 0,60 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste sevalo ali različne oblike talnega ogrevanja. Zagotovljeno mora biti uravnavanje temperature.
(8) Pri zahtevi za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije morajo biti na gospodarstvu vsi sesni pujski moškega spola do vključno sedmega dne starosti kirurško kastrirani z uporabo anestezije oziroma analgezije. Kirurško kastracijo z uporabo anestezije oziroma analgezije opravi veterinar. Posegi morajo biti vpisani v dnevnik veterinarskih posegov.
(9) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
– do vključno 10 kg: 0,17 m2;
– nad 10 do vključno 20 kg: 0,22 m2;
– nad 20 do vključno 30 kg: 0,33 m2;
– nad 30 do vključno 50 kg: 0,44 m2;
– nad 50 do vključno 85 kg: 0,61 m2;
– nad 85 do vključno 110 kg: 0,72 m2;
– nad 110 kg: 1,10 m2.
(10) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti pitancem zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
(1) Upravičenec mora med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe v CRPš sporočati podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja operacijo DŽ – prašiči ali ne. Podatke o staležu prašičev na prvi dan v mesecu mora upravičenec sporočiti najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec. Če je sedmi dan sobota, nedelja ali praznik, se zadnji dan za poročanje prenese na prvi naslednji delovni dan.
(2) Upravičenec sporoča podatke o staležu prašičev neposredno v CRPš v elektronski obliki ali prek pooblaščenih organizacij. Pooblaščena organizacija mora podatke iz tega člena sporočiti v rokih, določenih v prejšnjem odstavku.
(3) Upravičenec mora sporočati podatke o staležu prašičev v CRPš po naslednjih kategorijah:
– število sesnih pujskov,
– število tekačev,
– število pitancev,
– število plemenskih svinj,
– število plemenskih mladic.
(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere upravičenec uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezen presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število prašičev na podlagi ugotovljenega števila prašičev, pri čemer se upošteva 18. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja ter 19. člen te uredbe glede zmanjšanja plačil in izključitev.
(3) Upravičenec je upravičen do plačila, če povprečno število prašičev iz prvega ali drugega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 10. člena te uredbe.
(4) Če upravičenec uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega člena, ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v programu DŽ in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.
(5) Če se med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe na gospodarstvu število prašičev zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih zmogljivosti poveča in se s tem preseže največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, mora upravičenec agenciji poslati pisno izjavo izvajalca svetovanja iz uredbe, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, ki potrjuje, da je z razširitvijo zmogljivosti zagotovljeno izpolnjevanje zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe tudi za povečano število prašičev na gospodarstvu. Upravičenec mora agenciji izjavo poslati po povečanju staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz prejšnjega člena.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka za izračun povprečnega števila prašičev upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali, določeno v programu DŽ. Iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o staležu prašičev do datuma, ko je bila agencija v skladu s prejšnjim odstavkom obveščena o povečanju števila prašičev. Po tem datumu se za vsak presečni datum iz prejšnjega člena, ko je prijavljeno število prašičev večje od največjega dovoljenega števila živali, določenega v programu DŽ, upošteva največje dovoljeno število živali iz programa DŽ. Če pa je prijavljeno število prašičev manjše od največjega dovoljenega števila živali iz programa DŽ, se upošteva prijavljeno število prašičev.
(7) Za preračun števila prašičev v GVŽ se v skladu s Prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5;
– drugi prašiči (tekači in pitanci): 0,3.
(8) Skupna višina plačila za DŽ – prašiči je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 16. člena te uredbe, za katere je upravičenec vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 13. člena te uredbe.
(9) Upravičenec mora sporočati stalež prašičev v skladu s prejšnjim členom tudi po nastanku višje sile ali izjemnih okoliščin iz 33. člena te uredbe.
(10) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki zmanjšajo stalež prašičev, se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena za celotno trajanje obveznosti, čeprav je povprečno število prašičev nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 10. člena te uredbe.
(11) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na izpolnitev posamezne zahteve za operacijo DŽ – prašiči, ne vplivajo pa na stalež prašičev, se plačilo obračuna le za obdobje, v katerem je bila posamezna zahteva ustrezno izpolnjena v skladu z 12. in 13. členom te uredbe. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
(12) Okrajšavi iz prejšnjega odstavka pomenita:
– GVŽP: povprečno število prašičev, izraženo v GVŽ,
– VS: višja sila ali izjemne okoliščine.
(13) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na stalež in izpolnitev posamezne zahteve za operacijo DŽ – prašiči, se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena za obdobje do nastanka dogodka višje sile ali izjemnih okoliščin in za obdobje po prenehanju višje sile ali izjemnih okoliščin. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
(14) Okrajšave iz prejšnjega odstavka pomenijo:
– GVŽP1: povprečno število prašičev do nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ,
– GVŽP2: povprečno število prašičev po prenehanju višje sile ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ,
– VS: višja sila ali izjemne okoliščine.
(višina plačila za posamezno zahtevo)
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za operacijo DŽ – prašiči letno znaša:
1. za plemenske svinje in mladice:
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eura/GVŽ,
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 129,62 eura/GVŽ,
– zahteva za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme: 48,30 eura/GVŽ;
2. za plemenske svinje:
– zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov: 25,64 eura/GVŽ,
– zahteva za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije: 17,10 eura/GVŽ;
3. za tekače: zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ;
4. za pitance:
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ,
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eura/GVŽ.
(1) Pri pregledu na kraju samem, ki se opravi v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za operacijo DŽ – prašiči in stalež prašičev. Za ta namen mu mora upravičenec na preverjanem gospodarstvu zagotoviti vso dokumentacijo za to gospodarstvo.
(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz tretjega odstavka 14. člena te uredbe. Na gospodarstvu, za katero upravičenec uveljavlja operacijo DŽ – prašiči, kontrolor preveri, ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je upravičenec prijavil v CRPš, ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list ipd.) in register prašičev na gospodarstvu.
(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 1. točke, 3. točke ter prve in druge alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe kontrolor upošteva število živali, ki glede na normative iz 13. člena te uredbe ustreza ugotovljeni površini boksa oziroma izpusta.
(preveritev sporočanja staleža)
(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva ugotovljeno število prašičev.
(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva prijavljeno število prašičev v CRPš.
(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra prašičev na gospodarstvu pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi obstoj prašičev na posamezen presečni datum, vendar jim ne more določiti kategorije, se ti prašiči ne upoštevajo pri izračunu povprečnega števila prašičev iz 15. člena te uredbe.
(5) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 19. členom te uredbe.
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
(1) Zmanjšanja plačil in izključitve za operacijo DŽ – prašiči se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, uredbo, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu z določbami tega člena.
(2) Če je prijavljeno število prašičev v CRPš večje od števila prašičev na gospodarstvu, ugotovljenega s pregledom iz 17. člena te uredbe, in če ni preseženo največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se za zmanjšanje plačil in izključitve smiselno uporablja 31. člen Uredbe 640/2014/EU. Če pa je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena na kateri koli presečni datum iz prvega odstavka 14. člena te uredbe preseženo, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(3) Če upravičenec na enega ali več presečnih datumov ne prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu s 14. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 15. člena te uredbe upoštevajo le prijavljeni podatki o številu prašičev. Če upravičenec na en presečni datum ne prijavi staleža, se mu plačilo za celotno operacijo zniža za 15 odstotkov. Če staleža ne prijavi na dva presečna datuma, se mu plačilo za celotno operacijo zniža za 30 odstotkov. Če staleža ne prijavi več kot dvakrat, se plačilo za celotno operacijo zavrne.
(4) Če upravičenec za zahteve iz tretjega, četrtega, sedmega, osmega in devetega odstavka 13. člena te uredbe na enem od gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz uredbe, ki ureja navzkrižno skladnost, za zahtevo iz tretjega, četrtega, sedmega, osmega in devetega odstavka 13. člena te uredbe, se mu zahtevek za to zahtevo zavrne na vseh gospodarstvih, na katerih jo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabita zmanjšanje in izključitev plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev iz uredbe, ki ureja navzkrižno skladnost.
(5) Zmanjšanja plačil in izključitve zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 13. člena te uredbe ter zmanjšanja plačil in izključitve zaradi kršitev obveznosti iz 8. in 9. člena te uredbe so opredeljeni v Katalogu zmanjšanj plačil in izključitev iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
3. Operacija DŽ – govedo
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za operacijo DŽ – govedo rediti najmanj tako število goveda, kot ustreza 2 GVŽ goveda, za katero bo izvajal pašo iz prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(2) Za preračun števila goveda v GVŽ se v skladu s Prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4;
– govedo od šestega meseca do dveh let: 0,6;
– govedo, starejše od dveh let: 1,0.
(zahteva in pogoji za izpolnjevanje zahteve)
(1) Za pridobitev plačil za operacijo DŽ – govedo mora upravičenec izvajati pašo goveda. Paša goveda se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti za govedo, za katero upravičenec uveljavlja operacijo DŽ – govedo, izpolnjeni naslednji pogoji:
– govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za govedo) v času od 1. aprila 2020 do 15. novembra 2020;
– govedo lahko prenočuje v hlevu;
– krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času med obema molžama;
– zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;
– voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Začetka obdobja paše za govedo ni mogoče uveljavljati pred datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe.
(4) Koprološka analiza iz četrte alineje drugega odstavka tega člena in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljena pred začetkom paše v letu 2020, hkrati mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 22. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 govedi. Tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja, kar mora biti razvidno iz dnevnika veterinarskih posegov. Krave, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretira v času presušitve. Upravičenec mora hraniti dokazila o opravljenih koproloških analizah.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali, šteje datum začetka paše iz dnevnika paše iz Priloge 3 te uredbe.
(6) Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena se obdobje paše za govedo za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(7) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja paše za govedo iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe;
– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno govedo, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše kot deset dni, v sedmih dneh po tem obdobju izvesti umik zahtevka v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020;
– nevarnosti napada velikih zveri iz prejšnjega odstavka sporočiti višjo silo v skladu s 33. členom te uredbe;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše za govedo v Centralni register goveda (v nadaljnjem besedilu: CRG), sporočiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(8) Če v obdobju paše za govedo poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival na sejem ali razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše za govedo.
(9) Upravičenec mora najpozneje en dan pred vnosom zahtevka iz prvega odstavka 7. člena te uredbe urediti stanje v CRG.
(10) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na grafični enoti rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena od 15. junija do 15. septembra na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja traviščnih habitatov metuljev iz Priloge 4 te uredbe;
– je paša iz prvega odstavka tega člena prepovedana na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer je paša prepovedana, iz Priloge 4 te uredbe.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za operacijo DŽ – govedo dovoljena na celotnem GERK-u, če je del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka manjši od 10 arov.
(1) Plačilo se dodeli za naslednje kategorije goveda:
– govedo, mlajše od šestih mesecev;
– govedo od šestih mesecev do dveh let;
– govedo, starejše od dveh let.
(2) Za določitev kategorij goveda iz prejšnjega odstavka agencija prevzame starost za posamezno žival, ki jo upravičenec navede na zahtevku za operacijo DŽ – govedo, iz CRG v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020.
(3) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
Višina plačila za izvajanje zahteve za operacijo DŽ – govedo letno znaša 53,40 eura/GVŽ.
(1) Za namen izvajanja operacije DŽ – govedo iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo:
1. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, kjer za ukrep DŽ paša ni dovoljena do 30. maja, iz Priloge 4 te uredbe;
2. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, kjer za ukrep DŽ paša ni dovoljena do 10. junija, iz Priloge 4 te uredbe;
3. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, kjer za ukrep DŽ paša ni dovoljena do 20. junija, iz Priloge 4 te uredbe;
4. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, kjer za ukrep DŽ paša ni dovoljena od 15. junija do 15. septembra, iz Priloge 4 te uredbe;
5. evidenca ekološko pomembnih območij, kjer je za ukrep DŽ paša prepovedana, iz Priloge 4 te uredbe.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka izdela in ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletni strani ministrstva.
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
Zmanjšanja plačil in izključitve za operacijo DŽ – govedo se izvedejo v skladu z 31. členom Uredbe 640/2014/EU, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, uredbo, ki ureja navzkrižno skladnost, ter v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev iz Priloge 2 te uredbe.
4. Operacija DŽ – drobnica
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za operacijo DŽ – drobnica rediti najmanj tako število drobnice, za katero bo izvajal pašo iz prvega odstavka 27. člena te uredbe, kot ustreza 2 GVŽ drobnice.
(2) Za preračun števila drobnice v GVŽ se v skladu s Prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– ovni, starejši od enega leta, in ovce, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile: 0,15;
– kozli, starejši od enega leta, in koze, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile: 0,15.
(zahteva in pogoji za izpolnjevanje zahteve)
(1) Za pridobitev plačil za operacijo DŽ – drobnica mora upravičenec izvajati pašo drobnice. Paša drobnice se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti za drobnico, za katero upravičenec uveljavlja operacijo DŽ – drobnica, izpolnjeni naslednji pogoji:
– drobnica se mora pasti neprekinjeno najmanj 210 dni ali najmanj 180 dni na kmetijskih gospodarstvih, razvrščenih v območje s krajšo vegetacijsko dobo (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za drobnico) v času od 15. marca 2020 do 30. novembra 2020;
– drobnica lahko prenočuje v hlevu;
– zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;
– voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe;
– ažurno je treba voditi register drobnice na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RDG) v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
(3) Kmetijsko gospodarstvo je razvrščeno v območje s krajšo vegetacijsko dobo iz prve alineje prejšnjega odstavka, če ima na 20. februar 2020 v registru kmetijskih gospodarstev več kot 50 odstotkov grafične površine GERK-ov z vrsto rabe 1300, 1320 in 1222 znotraj območja s krajšo vegetacijsko dobo iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Pri GERK-ih z vrsto rabe 1222 se upoštevajo le GERK-i, ki so trajno zatravljeni na celotni površini nasada in imajo dvonamensko rabo. Podatki o razvrščenosti kmetijskih gospodarstev so razvidni v javnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani ministrstva.
(4) Začetka obdobja paše za drobnico ni mogoče uveljavljati pred datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe.
(5) Za vse živali, za katere upravičenec uveljavlja zahtevek za operacijo DŽ – drobnica, mora biti znan podatek o mesecu in letu rojstva. Za živali, ki so prišle na kmetijsko gospodarstvo z drugega kmetijskega gospodarstva, mora biti podatek o mesecu in letu njihovega rojstva izkazan v pisni obliki (zapisan v RDG ali drugem dokumentu, ki spremlja žival pri premiku).
(6) Koprološka analiza iz tretje alineje drugega odstavka tega člena in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljena pred začetkom paše v letu 2020, hkrati mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 22. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 100 živali. Tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja, kar mora biti razvidno iz dnevnika veterinarskih posegov. Ovce in koze, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretirajo v času presušitve. Upravičenec mora hraniti dokazila o opravljenih koproloških analizah.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali, šteje datum začetka paše iz dnevnika paše iz Priloge 3 te uredbe.
(8) Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena se obdobje paše za drobnico za posamezne živali lahko prekine zaradi jagnjitve oziroma jaritve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(9) Če upravičenec za vse živali ali določeno število živali, za katere uveljavlja zahtevek za operacijo DŽ – drobnica, ne zagotovi celotnega obdobja paše za drobnico iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe;
– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več živali, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše kot deset dni, po tem obdobju v sedmih dneh izvesti umik zahtevka za te živali v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020;
– nevarnosti napada velikih zveri sporočiti višjo silo v skladu s 33. členom te uredbe;
– pogina živali ali če določeno število živali zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše za drobnico, izvesti umik zahtevka v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020.
(10) Če v obdobju paše poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival na sejem ali razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše za drobnico.
(11) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov iz Priloge 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena od 15. junija do 15. septembra na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja traviščnih habitatov metuljev iz Priloge 4 te uredbe;
– je paša iz prvega odstavka tega člena prepovedana na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer je paša prepovedana, iz Priloge 4 te uredbe.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za operacijo DŽ – drobnica dovoljena na celotnem GERK-u, če je del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka manjši od 10 arov.
(1) Plačilo se dodeli za:
– ovne, starejše od enega leta, in ovce, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile,
– kozle, starejše od enega leta, in koze, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile.
(2) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
Višina plačila za izvajanje zahteve za operacijo DŽ – drobnica letno znaša 27,60 eura/GVŽ.
(1) Pri upravnem pregledu se skupno število drobnice, navedeno na zahtevku, preveri glede na podatek o staležu drobnice na kmetijskem gospodarstvu, ki ga ima upravičenec vpisanega v Centralnem registru drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD), v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
(2) Če je skupno število drobnice na zahtevku večje od števila živali, prijavljenega v CRD, morajo biti na zahtevku navedeni tudi število drobnice, ki je na kmetijsko gospodarstvo prišla od vključno 2. februarja 2020 do datuma vnosa zahtevka, in številke spremnih listov za to drobnico.
(3) Če je skupno število drobnice na zahtevku večje od vsote števila živali, prijavljenega v CRD, in števila živali s spremnim listom, pomeni vsota števila živali, prijavljenega v CRD, in števila živali s spremnim listom največje dovoljeno prijavljeno število drobnice.
Za namen izvajanja operacije DŽ – drobnica iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo grafične evidence iz 24. člena te uredbe.
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
Zmanjšanja plačil in izključitve za operacijo DŽ – drobnica se izvedejo v skladu z 31. členom Uredbe 640/2014/EU, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, uredbo, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev iz Priloge 2 te uredbe.
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe, upravičenec ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 12., 21. in 27. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila iz 16., 23. in 29. člena te uredbe v skladu z drugim in četrtim pododstavkom prvega odstavka 4. člena Uredbe 640/2014/EU, če v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, v 15 delovnih dneh od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2020, ter priloži ustrezna dokazila.
(2) Če med trajanjem obveznosti za ukrep DŽ višja sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora upravičenec v 15 delovnih dneh od njihovega prenehanja agenciji pisno sporočiti datum prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora upravičenec znova izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal na zahtevku iz 7. člena te uredbe.
(1) Za ukrep DŽ v letu 2020 je namenjenih do 7.200.000 eurov.
(2) Plačila iz ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po 1. marcu 2021.
(3) Sredstva za izvajanje ukrepa DŽ za leto 2020 se zagotovijo v letu 2021 iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
(4) Če v letu 2020 vsota odobrenih zahtevkov za ukrep DŽ preseže višino sredstev iz prvega odstavka tega člena, se plačilo iz 16., 23. in 29. člena te uredbe znotraj posamezne zahteve za leto 2020 sorazmerno zniža.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-30/2019
Ljubljana, dne 12. decembra 2019
EVA 2019-2330-0096
Vlada Republike Slovenije
