Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 18. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 in 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in skladno drugemu odstavku 273. člena ZUreP-2 (Uradni list 61/17) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 11. seji dne 27. 11. 2019 sprejel

V Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16 – tehnični popravek., 63/16 – obvezna razlaga, 20/17, 42/17 – popravek, 63/17 – popravek, 1/18 – obvezna razlaga, 23/18 – popravek in 41/18 – popravek) se v petem odstavku 3. člena:

– Priloga 1 k odloku o IPN nadomestiti z novo Prilogo 1 (sprememba št. 3);

– na koncu odstavka dodajo 3 nove priloge:

»5a – Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje,

5b – Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje – pozdravne table,

6 – Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Planina KR PL 12.«

Prvi odstavek 4. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi:

»(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine odprtih balkonov in teras.

2. Celovita prenova je proces oživitve urbanih ali drugih območij, s katerim se ustvarja kvalitetne pogoje za razvoj naselja ali posamezne EUP.

3. Delež zelenih površin (ZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji, nestanovanjskih stavb.

4. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost povezana s predelavo in prodajo kmetijskih izdelkov, turizmom na kmetiji in izdelavo izdelkov oziroma storitev povezanih s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Kmetija mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarov (primerljivih) površin, razen v primeru pridelave medu in čebeljih izdelkov. Dopolnilna dejavnost se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

5. Dopolnilna oblika dela na domu je dejavnost, ki je namenjena lastnemu poslovanju pod pogojem, da ne zahteva dodatnih zaposlenih ter ne povzroča čezmernih obremenitev s hrupom (kot npr. poslovni prostor, frizerski salon, kozmetični salon, čistilnica, pralnica, popravljalnica čevljev, šivalnica, podaja ročno izdelanih izdelkov, prodaja sadežev in zelišč ter podobne dejavnosti).

6. Enostavni objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven, (zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno).

7. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), klet (K) in mansarda (M).

8. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora z določenimi enotnimi prostorski izvedbenimi pogoji (PIP) oziroma usmeritvami za izdelavo OPPN, če je ta predviden.

9. Faktor izrabe (FI) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, razen garažnih kleti in kletne etaže, ki je nižja od 2,10 m.

10. Faktor odprtih bivalnih površin (OBP) se določi kot razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino predvidene gradbene parcele, namenjene gradnji stanovanjskih stavb. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine na raščenem terenu in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke).

11. Faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanje dimenzije največje etaže nad terenom, pri čemer se ne upoštevajo balkoni in napušči (brez podpor), upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe ter površine uvoza in izvoza v klet.

12. Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju mansardne etaže.

13. Grajeno javno dobro so zemljišča, objekti in deli objektov, namenjeni takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona. Grajeno javno dobro je državnega in lokalnega pomena.

14. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena in se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo.

15. Gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti.

16. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur (cesta, ulica, trg, igrišče, tržnica, rekreacijska površina, parkirišče, pokopališče, park, zelenica).

17. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

18. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.

19. Krajina je območje, kot ga zaznavajo ljudje in ima prepoznavne naravne, kulturne ali poselitvene značilnosti, ki so rezultat delovanja in medsebojnega vplivanja narave in človeka. Krajino se prepozna kot naravno, kulturno in krajino v urbanem prostoru.

20. Legalizacija stavbe ali dela stavbe je postopek izdaje dovoljenja, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov za nelegalno ali neskladno zgrajen obstoječi objekt ali del objekta.

21. Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.

22. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

23. Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Namenjena je bivanju ali opravljanju dejavnosti in ima lahko eno ali več etaž.

24. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.

25. Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi zakonito zgrajeni objekt in namesto njega zgradi nov objekt enake namembnosti. Tlorisni in višinski gabariti objekta se lahko zmanjšajo, povečanje bruto tlorisnih in višinskih gabaritov je v okviru nadomestne gradnje mogoče le do 20 %. Kadar objekt zgrajen namesto prej odstranjenega objekta ne izpolnjuje navedenih pogojev, pomeni to gradnjo novega objekta.

26. Neskladen objekt je objekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom Gradbenega zakona.

27. Nezahteven objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven.

28. Nelegalen objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno- tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem.

29. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.

30. Novogradnja je: gradnja novega objekta ali prizidava (dozidava oziroma nadzidava) obstoječega objekta. Pri čemer gradnja novega objekta pomeni gradnjo objekta, ki je zgrajen popolnoma na novo in prej ni obstajal.

31. Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.

32. Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje in objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1967.

33. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

34. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.

35. Parcela, namenjena gradnji je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki je trajno namenjeno redni rabi obstoječega ali predvidenega objekta. Parcela, namenjena gradnji se določi v skladu z določili 25. člena tega odloka.

36. Pogojno zazidljivo območje kmetije je 20 m pas kmetijskega zemljišča, ki ob obstoječi kmetiji meji na stavbno zemljišče, v katerem je dopustno postavljati pomožne kmetijske objekte.

37. Poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.

38. Podporni (oporni) zid je oporna konstrukcija, ki je namenjena zadrževanju plazov in varovanju vkopanih brežin, da ne pride do zdrsa ali posedanja terena.

39. Podstrešje je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho, brez kolenčnega zidu, ki je lahko delno namenjeno bivanju.

40. Praviloma, izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe tega odloka, razen v primeru, ko zaradi javnega interesa, varstvenih režimo, razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal, oblikovnega prilagajanja sosednjim stavbam in možnostim izkoriščanje sončne energije … to ni mogoče. Odstopanja mora projektant obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

41. Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.

42. Prizidava (dozidava oziroma nadzidava) je gradnja pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni smeri (dozidava) ali vertikalni smeri (nadzidava) do največ 50 % obstoječe BTP objekta.

43. Prostorska ureditev je sklop usklajeno načrtovanih posegov v prostor, dejavnosti in omrežij s pripadajočim površinami na določenem območju.

44. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov železniške proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, pri daljnovodu napetosti 400 kV pa na 14 m.

45. Priobalno zemljišče je s predpisom določen pas, ki meji na vodno zemljišče celinskih voda.

46. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,20 m nad njo in je pri stanovanjskih stavbah pretežno namenjena bivalnim prostorom z glavnim dostopom. Kot nivo glavnega dostopa se praviloma upošteva nivo dostopa iz smeri glavne prometnice na območju EUP. V kolikor te ni mogoče določiti pa se kot nivo glavnega dostopa upošteva najnižja točka na stiku stavbe s terenom.

47. Prostori, namenjeni bivanju, so: dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet.

48. Regulacijske črte so: regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija;

– regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti;

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

– gradbena linijaje črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;

49. Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta. Gabariti objekta se lahko zmanjšajo, povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le za 10 % zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.

50. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost. V grafičnem delu je razpršena gradnja prikazana kot stavbišče, izven območja stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).

51. Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.

52. Sodobni hlev je sodobna stavba, ki ima, zaradi tehnoloških zahtev, večjo stavbno maso od klasičnih hlevov. Posledično ima, da stavba ne izstopa iz silhuete naselja, manjši naklon strešin (od 15° do 22°). Takšne stavbe ne sodijo v zavarovana vaška jedra.

53. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi. Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov.

54. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

55. Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.

56. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih prebivanju.

57. Stavba je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.

58. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov.

59. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.

60. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

61. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

62. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe ali do najvišjega prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

63. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

64. Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.

65. Začasni objekt je objekt namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono (kot npr. montažni šotori, cirkus, napihljive konstrukcije nad zunanjimi igrišči in podobno).

66. Zahtevni objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven ali objekt, ki je namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in prostorsko zaznaven.

67. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred letom 1967.

68. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

69. Zeleni sistem (zelene površine naselja) je načrtovan sistem varstva in razvoja zelenih površin v poselitvenih območjih ter drugih zelenih in ustvarjenih struktur v prostoru, ki se nanje navezujejo. Namenjen je zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja ljudi ter uresničevanju socialnih, okoljskih, ekoloških, podnebnih, gospodarskih, kulturnih, strukturnih in oblikovnih funkcij. Zeleni sistem med drugim zajema: parke, otroška in druga odprta športna igrišča, površine za urbano vrtnarjenje, zelene površine, drevorede, drevesa in druge naravne sestavine ob objektih družbene in gospodarske javne infrastrukture ter ob stavbah, obvodni prostor, mestne in primestne gozdove.

70. Zimski vrt je enoetažen, pritličen, zastekljen prostor. Če je zimski vrt funkcionalno povezan z osnovnim objektom, ne gre za samostojni objekt, ampak skupaj z osnovnim objektom tvori celoto. Le-ta praviloma izstopa iz osnovnega tlorisa stavbe z namenom zbiranja sončnega obsevanja v zimskem času, za gojenje rastlin in preživljanje prostega časa. Če zimski vrt funkcionalno in konstrukcijsko ni povezan z osnovnim objektom, gre za samostojni pomožni objekt v smislu paviljona ali rastlinjaka.«

V 5. členu se v tretjem odstavku:

– v prvi alineji črtajo naselja: Britof (BR), Kokrica (KO), Mlaka pri Kranju (ML), Orehovlje (OR), Predoslje (PR) ter Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje (BI);

– za prvo alinejo doda besedilo nove druge alineje, ki se glasi:

»• EUP v primestnih naseljih: Britof (BR), Kokrica (KO), Mlaka pri Kranju (ML), Orehovlje (OR), Predoslje (PR), Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje (BI);«

dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja.

V 8. členu se v prvi alineji podtočke 2.1.1.1:

– v prvi podalineji:

– za besedilom »razen poljskih poti« doda besedilo »in nujnih dostopov do območij obstoječe razpršene poselitve in razpršene gradnje«,

– za besedilom »javnih kolesarnic z nadstreškom« črta črka »s« in doda besedilo »z bruto«;

– na koncu devete podalineje pred vejico doda besedilo »in podporni (oporni) zidovi«.

V 9. členu se:

– v podtočki 2.1.1.2:

– v šestem odstavku druga podalineja prve alineje spremeni tako, da se glasi: »stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače ter penzioni, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske stavbe (do 300 m²), garažne stavbe, stavbe za opravljanje verskih obredov, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti, in delavnice. Vse naštete dejavnosti so dopustne pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje. Storitvene dejavnosti in delavnice so dopustne samo pod pogojem, da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih,«

– v sedmem odstavku prve alineje za besedo »(kmetije)« doda besedilo »ter da se kmetijska stavba gradi predčasno ali sočasno s stanovanjsko stavbo«;

– v dvanajstem odstavku, na koncu zadnje podalineje druge alineje, pika nadomesti z vejico in doda nova dvanajsta podalineja, ki se glasi:

»• objekti za oglaševanje.«;

– v trinajstem odstavku druge podalineje prve alineje beseda »bifeji« nadomesti z besedo »točilnice«;

– v petnajstem odstavku druge podalineje prve alineje besedilo »okrepčevalnice in bifeji« nadomesti z besedilom »gostilne, restavracije in točilnice«;

– v šestnajstem odstavku druge podalineje prve alineje besedilo »okrepčevalnice in bifeji« nadomesti z besedilom »gostilne, restavracije in točilnice«;

– v osemnajstem odstavku druge podalineje prve alineje se za besedilom »storitve namenjene turizmu« doda besedilo »(tudi wellnes)« ter doda nova tretja podalineja, ki se glasi:

»• kampi in glamping,«

– v devetnajstem odstavku:

– v drugi podalineji prve alineje besedilo spremeni tako, da se glasi:

»• stavbe spremljajočih dejavnosti: objekti za storitve ter specializirane trgovine za šport in rekreacijo (tudi wellnes), gostilne, restavracije in točilnice, garažne stavbe, javne sanitarije in parkirišča,«,

– v štirinajsti podalineji druge alineje se besedilo spremeni tako, da se glasi:

»• začasni objekti namenjeni prireditvam ali sezonski ponudbi,«;

– v enaindvajsetem odstavku besedilo prve in druge podalineje prve alineje spremeni tako, da se glasi:

»• športna igrišča, kampi in glamping (na območjih dediščine samo pod pogojem, da je gradnja skladna z varstvenim režimom) in drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas,

• stavbe spremljajočih dejavnosti: tribune za gledalce, gostilne, restavracije in točilnice, pisarne, garderobe, sanitarije, parkirišča in podobno,«;

– v dvaindvajsetem odstavku druge alineje črta besedilo četrte podalineje, dosedanji peti in šesti podalineji postaneta četrta in peta podalineja, na koncu pa doda nova šesta podalineja, ki se glasi:

»• začasni objekti namenjeni prireditvam ali sezonski ponudbi.«;

– v triindvajsetem odstavku črta besedilo druge podalineje druge alineje, dosedanji tretji in četrti podalineji postaneta druga in tretja podalineja;

– v petindvajsetem odstavku:

– v prvi alineji za besedo »podhodi,« doda beseda »parkirišča« in za besedo »ter« doda beseda »drugi«;

– za šesto podalinejo druge alineje doda nova sedma podalineja, ki se glasi:

»• samostojna parkirišča,«,

dosedanja sedma podalineja pa postane osma podalineja,

– v osmi podalineji druge alineje črta besedilo »obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje«;

– v šestindvajsetem odstavku v šesti podalineji druge alineje črta besedilo »obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje«;

– v podtočki 2.1.1.3:

– v četrtem odstavku, na koncu prve alineje beseda »okrepčevalnice« nadomesti z besedo »gostilnami«;

– na koncu 9. člena dodata dve novi podtočki, ki se glasita:

»2.1.1.7 Kadar se parcela, namenjena gradnji, nahaja na dveh namenskih rabah stavbnih zemljišč, se lahko gradi na celotni parceli, namenjeni gradnji, tako, da se upošteva prevladujoča namenska raba prostora.

2.1.1.8 Pri postavitvi posameznih objektov za oglaševanjeje, glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za umestitev v prostor, potrebno upoštevati pogoje določene v 20. členu tega odloka. «.

V 10. členu se:

– podtočka »2.1.1.7« spremeni v podtočko »2.1.1.9«;

– v drugem odstavku:

– v prvi podalineji prve alineje za besedo »gozdnogospodarskimi« doda beseda »in gozdnogojitvenimi«;

– na koncu pete podalineje druge alineje doda besedilo »in zveri«;

– za dvanajsto podalinejo druge alineje doda dve novi podalineji, ki se glasita:

»• spominska obeležja kot enostaven objekt,

• učne, senzorične in energijske poti.«.

V 11. členu se:

– v podtočki 2.1.2.2 v prvi alineji za besedilom »gradnja novih objektov,« črta beseda »ter« in za besedilom »zakonito zgrajenih stavb« doda besedilo, ki se glasi: »ter nadomestne gradnje.«;

– v podtočki 2.1.2.3 besedilo druge alineje spremeni tako, da se glasi: »nadomestne gradnje;«;

– v podtočkah 2.1.2.4, 2.1.2.5 in 2.1.2.6 številka podtočke »2.1.1.7« spremeni v »2.1.1.9«

V 12. členu se:

– v točki 2.2.1 v prvem stavku prvega odstavka besedilo »Novi objekti« nadomesti z besedo »Novogradnje«, v drugem stavku pa besedilo »parcelne meje« črta in nadomesti z besedilom »meje parcele, namenjene gradnji«;

– besedilo podtočk 2.2.2.1 in 2.2.2.2 spremeni tako, da se glasi:

»2.2.2.1. Odmiki stavb od javnih cest

(1) Od cestnega telesa javnih kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter od rezervatov cest (PC), oziroma od regulacijske linije, kadar je ta določena, morajo biti nadzemni deli novih stavb, kot zahtevni in manj zahtevni objekti, v območjih z namensko rabo S, C, Z in A (razen A(p)) oddaljeni najmanj 5,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 2,0 m. V območjih z namensko rabo IP, IG, IK, BT, BC, BD in Ap pa morajo biti nadzemni deli novih stavb, kot zahtevni in manj zahtevni objekti, oddaljeni najmanj 8,0 m, nezahtevni in enostavni objekti 2,0 m. Odmiki veljajo tudi za ceste, ki so predmet pogodb o opremljanju. Določba ne velja za odmik garaž in sicer, na delu med uvozom v garažo in javno cesto, kjer mora biti ta odmik najmanj 5,0 m.

(2) Manjši odmiki od predpisanih v prvem odstavku so, ob soglasju upravljavca ceste, možni:

– pri nadomestnih gradnjah in rekonstrukcijah stavb, na podlagi izdelanih strokovnih podlag in utemeljitev,

– kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji,

– kadar je potrebno upoštevati posebne pogoje s področja varstva kulturne dediščine,

– kadar je potrebno upoštevati normative in standarde, ki urejajo posamezne dejavnosti,

– ob že rekonstruiranih cestah in nekategoriziranih cestah, na podlagi strokovnih podlag in utemeljitev.

(3) Podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani, morajo biti od cestnega telesa javnih kategoriziranih in nekategoriziranih cest oddaljeni najmanj 2,0 m, za manjše odmike je potrebno pridobiti soglasje upravljavca cest.

(1) Od meje parcele, namenjene gradnji (razen ob cestah) morajo biti nadzemni deli novogradenj in nadomestnih gradenj, kot zahtevni in manj zahtevni objekti, v območjih z namensko rabo:

– SSe, SSe(s), SSn, SK, SK(k), SP, SP(s), A(sk), A(s), A(k), ZS, ZK oddaljene najmanj 4,0 m;

– SSv in CU, kjer so dopustne večstanovanjske stavbe, oddaljene najmanj za polovico svoje višine, merjeno od terena do vrha objekta,

– CU, CD(t), SB, CD(i), CD(v), CD(z) in A(v) v skladu s predpisanimi standardi in normativi, ki urejajo posamezne dejavnosti, oziroma najmanj 4,0 m in

– IP, IG, IK, BT, BC, BD, A(p) oddaljene najmanj 5,0 m.

(2) V območjih SSe, SSe(s), SK, SK(k), SP, SP(s), A(sk), A(s), A(k) in v območju CU, kjer so dopustne eno- in dvostanovanjske stavbe, so pri gradnji manj zahtevnih objektov, dovoljeni manjši odmiki od zgoraj predpisanih, vendar ne manj kot 2,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč in objektov (mejašev).

(3) V vseh zgoraj navedenih namenskih rabah morajo biti podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani, od meje parcele, namenjene gradnji, oddaljeni najmanj 2,0 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč (mejašev) so odmiki lahko manjši.

(4) Od meje parcele, namenjene gradnji (razen ob cestah) morajo biti nove stavbe, kot nezahtevni in enostavni objekti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen v območjih IP, IG, IK, BT, BC, BD, A(p), kjer morajo biti objekti oddaljeni najmanj 3,0 m. Manjši odmiki, razen v območjih SSv, so dopustni ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč (mejašev).

(5) V območjih ZP, T, E, O, F, PO, K1, K2, G mora biti minimalni odmik od parcelne meje sosednjih zemljišč za zahtevne in manjzahtevne stavbe najmanj 4,0 m, za nezahtevne in enostavne objekte pa toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji, vendar ne manj kot 1,5 m.

(6) Manjši odmiki od zgoraj predpisanih so brez soglasja mejašev dopustni:

– ko je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva kulturne dediščine ali, ko to določajo posebne določbe;

– pri rekonstrukcijah stavb, kjer so odmiki lahko manjši od obstoječih, če gre za 10 % povečanje zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev;

– pri nadomestnih gradnjah zakonito zgrajenih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov enake namembnosti in enakega ali manjšega višinskega gabarita (če je višinski gabarit višji od obstoječega je soglasje mejašev potrebno). Na delu, na katerem so horizontalni odmiki od sosednjih zemljišč manjši od predpisanih, je lahko odmik nadomestne stavbe enak ali večji kot pri stavbi, ki se nadomešča. 20 % povečanje horizontalnih gabaritov ni dopustno v smeri, v kateri obstoječi objekt že sedaj ne dosega predpisanih odmikov od sosednjih zemljišč;

– da je eno- in dvostanovanjska stavba od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj za polovico svoje višine (merjeno od terena do kapne lege), vendar ne manj kot 2,5 m.«

– črta besedilo točke 2.2.3.

V 13. členu se v drugem odstavku točke 2.3.1 za besedo »obsegajo« besedilo do konca stavka spremeni tako, da se glasi: »bruto tlorisno površino 20 m².«.

V 15. členu se v drugem odstavku podtočke 2.4.1.1 beseda »(PGD)« nadomesti z »(DGD)«.

V 16. členu se:

– spremeni naslov člena tako, da se glasi »(tipologija stavb) in doda naslov točke 2.4.2, ki se glasi: »2.4.2Pogoji za ohranjanje oblikovne podobe celostnega naselja glede tipologije stavb«

– v podtočki 2.4.2.1 v preglednici tipologije stavb:

– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi z oznako SB druga alineja spremeni tako, da se glasi:

»• hiše v nizu in dvojčki (za oskrbovana stanovanja)«;

– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi z oznako SK tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»• sodobne prostostoječe eno- in dvostanovanjske stavbe v EUP, ki se nahajajo v delih naselja (mesta) Kranj in so opredeljene v tretji alineji tretjega odstavka 5. člena tega odloka«;

– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi CD(i), CD(v), CD(z), CD(t) črta »CD(k)«;

– pri podrobnejši ali podpodrobnejši namenski rabi z oznako A(p) prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»• svojevrstne stavbe«.

V 17. členu se:

– v podtočki 2.4.3.3. v drugi alineji besedilo »mansardni del« nadomesti z besedilom »zazidana tlorisna površina mansarde«;

– v podtočki 2.4.3.6. na koncu prve alineje doda nov stavek, ki se glasi: »Za stavbe v nizu se lahko potrebna parkirna mesta ali garaže zagotovijo tudi drugače, na parceli namenjeni gradnji stavbnega niza.«;

– v podtočki 2.4.3.8. prvega stavka druge alineje za besedilom »pri čemer je« doda beseda »dovoljen«;

– v podtočki 2.4.3.9. prvega stavka prve alineje za besedilom »gabarit bloka je« doda beseda »praviloma«. V tretjem stavku druge alineje se za besedilom »Strehe so lahko ravne« doda besedilo »(tudi zelene strehe)«;

– v podtočki 2.4.3.10. besedilo prve alineje spremeni tako, da se glasi:

»– Tlorisni gabarit je praviloma kvadraten, lahko tudi pravokoten.«;

– na koncu podtočke 2.4.3.13. pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »kar pa ne velja v primeru sodobnega oblikovanja stavb. Sodobno oblikovanje večnamenskih stavb je dovoljeno le v EUP, ki se nahajajo v primestnih naseljih ter mestu Kranj in so opredeljena v drugi in tretji alineji tretjega odstavka 5. člena tega odloka in se ne nahaja v območjih dediščine. Izjemoma je v območjih dediščine dopustno sodobno oblikovanje stavb, pod pogojem, da se za objekt izvede javni natečaj v katerem sodeluje tudi strokovnjak s področja varstva kulturne dediščine.«;

– v podtočki 2.4.3.14. beseda »okrepčevalnice« nadomesti z besedo »gostilne«.

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Objekti za oglaševanje, se glede na vrsto, velikost in obliko delijo na:

– ekstra velike samostoječe table,

– velike samostoječe in stenske table,

– male samostoječe in stenske table,

– oglaševanje v sklopu gradbiščnih ograj,

– velike samostoječe svetlobne vitrine,

– velike samostoječe in stenske vrtljive lamelne table,

– velike svetlobne elektronske prikazovalnike (LED, OLED ali druga tehnologija prikaza slike),

– male samostoječe svetlobne vitrine,

– plakatne stebre – okrogle,

– slikovno ali pisno obdelane stene zgradb,

– obešanke na drogovih javne razsvetljave,

– prenosljive ulične panoje,

– transparente,

– zavese gradbenih odrov,

– oglaševanje za lastne potrebe,

– pozdravne table MOK,

– oglaševanje prireditev pomembnih za občino,

– oglaševanje za potrebe krajevnih skupnosti,

– promocijska mesta za oglaševanje turističnih točk oziroma znamenitosti,

– oglaševanje za potrebe volilne kampanje,

– usmerjevalne table (usmerjevalni sistem),

– oglaševanje na vozilih mestnega potniškega prometa,

– oglaševanje na kolesih (mestno kolo MOK), namenjenih za javni promet,

– oglaševanje na vozilih in prikolicah vozil,

– oglaševanje integrirano v javnih klopeh.

(2) Vrste, oblike in velikosti objektov za oglaševanje so razvidne iz priloge k obrazložitvi IPN (priloga št. 3).

2.4.6.2 Splošna merila objektov za oglaševanje

(1) Objekti in naprave za oglaševanje ne smejo:

– vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče vplivati;

– presegati merila okoliške arhitekture;

– zakrivati pogledov na kulturno oziroma naravno dediščino in na večje zelene površine;

– ovirati in ogrožati prometno varnost, kar velja tudi v času lepljenja plakatov;

– biti nameščeni na kozolce, skednje, hleve in na podobne gospodarske objekte ter v drevorede;

– biti osvetljeni v nasprotju s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje.

(2) Objekti in naprave za oglaševanje morajo biti:

– oblikovani enotno za posamezeno vrsto objekta ali naprave;

– nosilna konstrukcija in predvsem okvir mora biti izveden tako, da je minimalno viden in da zagotavlja statično stabilnost;

– barva nosilne konstrukcije in okvirjev mora biti mat temno siva:

– za objekte za oglaševanje je potrebno predhodno izdelati oblikovalski projekt (nosilca z okvirjem), ki ga potrdi občinska uprava.

2.4.6.3 Merila za postavitev objektov za oglaševanje v prostor

(1) Postavitev ekstra velikihsamostoječih tabel, svetlobnih vitrin in drugih nosilcev oglasnih sporočil, formatov večjih od 12,0 m² in tristranih oglasnih panojev na celotnem območju MOK ni dovoljena.

(2) Lokacije velikih samostoječih in stenskih tabel, malih samostoječih in stenskih tabel, velikih samostoječih svetlobnih vitrin, velikih samostoječih in stenskih vrtljivih lamelnih tabel, velikih svetlobnih elektronskih prikazovalnikov, malih samostoječih svetlobnih vitrin, okroglih plakatnih stebrov, obešank na drogovih javne razsvetljave, transparentov in pozdravnih tabel MOK so določene na preglednih grafičnih prikazih v Prilogi 5a in 5b, ki sta sestavni del odloka. Natančne lokacije objektov za oglaševanje so razvidne v prilogi k obrazložitvi IPN (priloga št. 4).

(3) Postavitev ostalih objektov za oglaševanje (razen objektov za oglaševanje določenih v (2) odstavku te točke) po posameznih namenskih rabah:

1. Ulične panoje je dopustno postaviti:

– v vseh EUP z namensko rabo CD(t), IP, IG, BC in BD,

– na javnih površinah in na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z namensko rabo O, E, SSe(s), SSv, SB, SK, ZS, CU, CD(i), CD(z), CD(t), BT, BC, BD, IP, IG, PC, PŽ in PO,

– na parkirnih površinah v EUP z namensko rabo SSv, SB, BT, BC, E in O.

2. Oglaševanje v sklopu gradbiščnih ograj in zaves gradbenih odrov je dopustno v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo SP,CD(v), ZP, ZD, ZK, T, F, A(sk), A(s), A(v), A(k), K1, K2, VC, N, f in G.

3. Slikovno ali pisno obdelane stene zgradb je dopustno urediti:

– v vseh EUP z namensko rabo SB, SK(k), CD(i), CD(t), BT, BD in BC,

– v vseh EUP z namensko rabo PC, E in O, ob mestnih vpadnicah,

– v EUP z namensko rabo CU in v območju historičnega mestnega jedra (EUP KR J 1) le izjemoma, kot umetniške poslikave.

4. Oglaševanje za lastne potrebe:

– je dopustno v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo SP, CD(v), PC, PŽ, PO, T, E, O, F, ZS; ZP, ZD, ZK, A(sk), A(s), A(v), A(k), K1, K2, VC, VI, LN, N, f in G;

– vključuje oglaševanje izdelkov in storitev iz registrirane dejavnosti fizične ali pravne osebe in se lahko vrši izključno na stavbah in na gradbenih parcelah (funkcionalnih zemljiščih stavb), kjer se izvaja dejavnost;

– ni dovoljeno na javnih in javno vidnih površinah ob uličnem in cestnem prostoru, ki so izven stavb in zemljišč, kjer se izvaja dejavnost. Velike samostoječe plakatne table, velike samostoječe svetlobne vitrine, velike samostoječe vrtljive lamelne table in veliki samostoječi svetlobni elektronski prikazovalniki niso dovoljeni za oglaševanje za lastne potrebe.

5. V vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo SP, SP(s), IK, ZS, ZP, ZD, ZK, T, F, A(sk), A(s), A(v), A(k), K1, K2, VC, VI, LN, N, f in G, je dopustno:

– oglaševanje prireditev pomembnih za občino,

– oglaševanje za potrebe krajevnih skupnosti,

– oglaševanje turističnih točk oziroma znamenitosti,

– oglaševanje za potrebe volilne kampanje in

– usmerjevalne table.

6. Dovoljeno je oglaševanje na vozilih mestnega potniškega prometa, oglaševanje na kolesih (mestno kolo), namenjenih za javni promet ter oglaševanje na vozilih in prikolicah vozil.

7. Oglaševanje integrirano v javnih klopeh je izjemoma dopustno v EUP z namensko rabo IP, IG, BC, BD.

8. Na območjih z namensko rabo K1, K2, G, ZP, ZD, ZK, VC, VI, LN, N, f, T, A(sk), A(s), A(v) in A(k) ni plakatnih con, oziroma postavitev objektov za oglaševanje ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni na grafičnih prikazih v Prilogi k odloku 5a in 5b.

V območju historičnega mestnega jedra (EUP KR J 1) oglasni objekti niso dopustni, razen okroglih plakatnih stebrov, transparentov in uličnih panojev ob gostinskih lokalih, na katerih je napisana dnevna ponudba lokalov.

2.4.6.4 Druga merila za postavitev objektov za oglaševanje

(1) Javno obvestilno signalizacijo je dopustno postavljati ob javnih cestah za obveščanje o smereh ciljev (usmerjevalni sistem). Oblika mora biti enotna za celotno območje Mestne občine Kranj, kot jo predpisujejo državni predpisi. Postavitev mora biti skladna s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih, predpisi o prometni signalizaciji ter o občinskih cestah. MOK lahko pripravi svoj usmerjevalni sistem, če je v skladu s temi predpisi.

(2) V skladu s pogoji tega odloka je dopustno:

– ob gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu,

– na območjih predvidenih OPPN, ki se nahajajo ob glavnih mestnih cestah, določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje ureditve prostora,

– določiti nove lokacije objektov za oglaševanje, če obstaja za to javni interes in so objekti za oglaševanje povezani s postavitvami urbane opreme (javne kolesarnice – projekt »mestno kolo«, javna stranišča ipd.),

– postavitev je dopustna na podlagi soglasja organov Mestne uprave MOK, pristojnih za gospodarske javne službe in promet.

(3) Pri postavitvi objektov za oglaševanje na javnih cestah in ob njih je treba upoštevati:

– odmike od roba vozišča in drugih prometnih površin, ki jih določi upravljavec ceste, v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih,

– objekte za oglaševanje je izjemoma dopustno postaviti v kanalizirana križišča cest pod pogojem, da so postavljeni zunaj območja preglednega polja ali preglednega trikotnika ter v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih,

– določila zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah,

– da se postavitev lahko izvede le ob predhodnem soglasju upravljavca ceste,

– da mora biti nosilna konstrukcija in temeljenje izvedena na podlagi statičnih izračunov, ki bodo zagotavljali varnost ljudi in premoženja,

– da je pri umeščanju objekta za oglaševanje dopustna toleranca ±20,00 m od oznake lokacije, določene v grafičnem prikazu iz Priloge k odloku 5a in 5b, ki mora slediti pogojem upravljavca ceste.

(4) Za postavitev objektov za oglaševanje na javnih površinah je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOK, pristojnega za gospodarstvo in gospodarske javne službe.

(5) V območju historičnega mestnega jedra (EUP KR J 1) ter na zemljiščih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za oglaševanje pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine oziroma ohranjanje narave.

(6) Izvajanje oglaševanja na javnih površinah v MOK določa odlok o oglaševanju.

V 21. členu se v točki 2.4.7:

– besedilo zadnjega stavka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Iz utrjenih površin mora biti zagotovljena ustrezna ureditev odvajanja padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi.«

– besedilo drugega stavka drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Manipulativne površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratna vožnja vozil na in iz javne ceste, kar ne velja za hiše v nizu.«;

– v preglednici iz četrtega odstavka:

peta vrstica spremeni tako, da se glasi:

»oskrbovana stanovanja

v skladu z normativi in standardi«

osma vrstica spremeni tako, da se glasi:

»vrtci, šole

v skladu z normativi in standardi«

– besedilo osmega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»(8) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti se parkirišča, s soglasjem upravljavca, lahko zagotovijo tudi v okviru javnih parkirišč oziroma drugih ustreznih površin, če so ta v bližini.«

V 23. členu se:

– v podtočki 2.4.9.2 v četrtem stavku številka »1,20« nadomesti z »1,50«;

– besedilo podtočke 2.4.9.5 spremeni tako, da se glasi:

»2.4.9.5 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti, objekti za rejo živali, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – morajo pri oblikovanju in uporabi materialov pri gradnjah in postavitvah lop, kozolcev, čebelnjakov upoštevati:

– tlorisna zasnova mora biti podolgovata v razmerju stranic vsaj 1:1,5,

– sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice,

– strešni naklon med 35 in 45 stopinjami,

– kritina je sive barve.

Objekti v naseljih so lahko postavljeni na točkovnih lesenih ali armiranobetonskih temeljih ali / in z zalito AB temeljno ploščo, nosilna konstrukcija je lahko lesene izvedbe ali postavljena na nosilnih AB stebrih, obloženih z deskami. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer kozolec ne sme imeti zaprtih stranic. Ostali pomožni kmetijsko gozdarski objekti (kot npr. stavbe za rastlinsko predelavo, skladišče pridelkov, silosi, kleti, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, itd.) morajo biti oblikovani v skladu z lokalno tradicijo.«

V 25. členu se v točki 2.5.1:

– črta besedilo šestega odstavka in ustrezno preštevilčijo ostali odstavki;

– besedili šestega in sedmega odstavka spremenita tako, da se glasita:

»(6) Oblika parcele, namenjene gradnji mora biti takšna, da je vanjo mogoče vrisati kvadrat dimenzij 14,0 m x 14,0 m, kar ne velja v primeru gradnje hiše v nizu ali nadomestne gradnje.

(7) Parcela namenjena gradnji je praviloma enaka zemljiški parceli. V kolikor parcela namenjena gradnji ni enaka zemljiški parceli, mora tudi preostanek zemljiške parcele ustrezati pogojem velikosti minimalnih parcel, namenjenih gradnji glede na tip stavbe in namensko rabo prostora ter imeti zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Parcelacija zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko oblikuje več parcel, ki bodo ustrezale pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji na podlagi določil tega odloka in bodo imele vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Parcelacija zemljiških parcel je vedno dovoljena za potrebe gradnje javne infrastrukture in za določitev javnega dobra.«;

– v osmem odstavku se besedilo »objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje« nadomesti z besedilom »zakonito zgrajen objekt«.

V 27. členu se v zadnjem stavku četrtega odstavka točke 2.6.2 beseda »koliko« spremeni z besedo »kolikor«.

V 28. členu se v podtočki 2.6.3.1:

– besedilo enajste alineje prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»– ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča, počivališča in postavljati premične / odstranljive stojnice za prodajo sadja in sezonskih vrtnin, ob soglasju upravljavca ceste;«

– na koncu druge alineje drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi:

»Dovozi in priključki so dovoljeni na obstoječe ceste, ki se nahajajo znotraj stavbnih zemljišč naselij in na obstoječe ceste, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč naselij, tudi če na grafičnih prikazih ceste niso označene s svojo EUP, z namensko rabo PC;«;

– besedilo točke b) šestega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»b) varovalni pas pri občinskih cestah:

– glavne mestne ceste 10 m,

– zbirne mestne in zbirne krajevne ceste 10 m,

– mestne in krajevne cestah 8 m,

– lokalne ceste 8 m,

– javne poti 5 m,

– javne poti za kolesarje 2 m.«

V 35. členu se:

– v podtočki 2.7.3.1 prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) V posameznih EUP so gradnje in prostorske ureditve dopustne pod pogojem, da čezmerno ne obremenjujejo okolja oziroma emisije onesnaževal ne presegajo mejnih vrednosti emisij določenih s predpisi. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da ne povzroča čezmernega obremenjevanja okolja. Čezmerne vplive na okolje je potrebno omejiti oziroma preprečiti z omilitvenimi ukrepi.«;

– vpodtočki 2.7.3.3 naslov »Varstvo zraka« nadomesti z »Kakovost zunanjega zraka«;

– v podtočki 2.7.3.4 črta besedilo drugega, tretjega in šestega odstavka, doda se nov četrti in osmi odstavek, ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo in spremenijo tako, da se glasijo:

»(2) Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi za varstvo narave.

(3) Na javnih shodih in prireditvah ne smejo biti presežene kritične vrednosti hrupa, v skladu s predpisom, ki ureja način uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah.

(4) Območja namenjena proizvodnim dejavnostim ne smejo biti locirana neposredno ob stanovanjskih območjih, pri čemer je potrebno upoštevati tudi konfiguracijo terena in lokalno gibanje zraka (roža vetrov).

(5) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji obstoječih stavb je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega vira hrupa (avtoceste in drugi infrastrukturni objekti) in stavbe že v osnovi zasnovati tako, da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa. V varovalnem pasu avtoceste in ceste, ki so v skladu s predpisi vir hrupa, naj se ne načrtuje stanovanjskih stavb in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.

(6) Pri načrtovanju novih površin predvidenih za širitev naselij je potrebno izdelati oceno obremenitve okolja zaradi virov hrupa cestnega in železniškega prometa, ki vplivajo na obremenitve s hrupom na predmetnih območjih ter predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo ustreznih ukrepov za zaščito varovanih prostorov in parcel, namenjenih gradnji, pred hrupom ter pri tem upoštevati tudi povečano obremenitev v 20-letnem planskem obdobju.

(7) Pri obstoječih objektih mora ukrepe za preprečitev čezmernih obremenitev s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa zagotoviti upravljavec oziroma investitor prometne infrastrukture.

(8) Z naslednjimi spremembami in dopolnitvami SD IPN bo občina izdelala strokovno podlago s katero bo določila območja, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v II. stopnjo varstva pred hrupom.«

– na koncu doda nova podtočka, ki se glasi:

»2.7.3.6 Spremljanje stanja okolja

(1) V času izvajanja OPN mora Mestna občina Kranj skupaj s pristojnimi nosilci urejanja prostora zagotoviti spremljanje stanja okolja. Preveri se kazalce stanja okolja:

– s področja varstva tal: delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami, površina gozdov in varovalnih gozdov glede na površino občine, prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in delovanja površinskih vodotokov ter morfološke spremembe tal zaradi posegov, stanje onesnaženosti tal zaradi kmetijske ali druge dejavnosti;

– s področja voda: vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja, poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov, pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih komunalnih vod na čistilne naprave, delež prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo, kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi;

– s področja varstva zraka in podnebnih sprememb: povprečni letni dnevni promet po pomembnih prometnicah v občini, število zavezancev za prve meritve emisij v zrak, število objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljive vire energije, ločeno spremljanje uporabe vseh energentov s poudarkom na individualnih kuriščih na lesno biomaso, kot neustreznim virom ogrevanja;

– s področja varstva pred hrupom: povprečni letni dnevni promet po posameznih cestnih odsekih in dolžina odsekov državnih cest in železnice skozi naselja, površine II., III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, število stavb z varovanimi prostori ter število prebivalcev v območjih z opredeljeno II. stopnjo varstva pred hrupom;

– s področja varstva pred elektromagnetnim sevanjem: število objektov z varovanimi prostori in območij s I. stopnjo varstva pred sevanjem v varovalnem koridorju daljnovodov;

– s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem: letno porabo energije za javno razsvetljavo na prebivalca;

– s področja ravnanja z odpadki: razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov in ustreznost končnega odlaganja odpadkov, število nelegalnih odlagališč, število ekoloških otokov in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na prebivalca v občini;

– s področja bivalnega okolja: spremljanje povečevanja obsega omrežja poti za pešce in kolesarje, število otroških in drugih javnih igrišč ter igrišč za športe na prostem, parkirišč za kolesa, polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic.

(2) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje. Spremljati mora tudi pritožbe stanovalcev glede vplivov iz okolja.«

Na koncu 37. člena se doda nova podtočka, ki se glasi:

»2.7.5.6 Zahteve glede varovanja pred požari

(1) Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti pred požari.

(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti upoštevane tudi protipožarne ločitve (v kolikor ni možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne meje).

(3) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na območjih, kjer protipožarna voda ni zagotovljena, je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom.

(4) Zagotoviti je potrebno neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dovoze intervencijskim vozilom (minimalen radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih pa 5 m).

(5) Za objekte, ki so določeni s predpisi o požarni varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti. Kadar študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta »Zasnova požarne varnosti«.«

V 39. členu se v prvem stavku tretjega odstavka številka »II /3.4« nadomesti z »II. /2.6.2«.

V 40. členu se na koncu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Zaradi zdravega življenjskega sloga je v urbanih območjih potrebno zagotoviti primeren delež otroških igrišč, zelenih površin, površin za šport in rekreacijo ter površin za urbano vrtnarjenje. Le te morajo biti primerno dostopne s peš in kolesarskimi potmi.«

V 43. členu se:

– besedilo zadnjega stavka drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»Uporabljati se morajo svetlobna tipala za samodejno vklapljanje in izklapljanje svetilk.«;

– za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti in peti odstavki, ki se glasijo:

»(3) Zunanja razsvetljava mora biti nameščena (oziroma prilagojena) tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ni prekomerna.

(4) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca občine, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, določene s predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.

(5) Nameščanje javne razsvetljave v redko poseljenem hribovitem območju občine naj se ne izvaja.«

Besedilo 44. člena se v celoti črta.

V 46. členu se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Določila posebnih določb spreminjajo skupne PIP, ki se nanašajo na gradnjo javne infrastrukture le v primeru, ko se določila posebne določbe nanašajo nanjo.«

V 1. točki 47. člena se:

– v podtočki 1.3 Bitnje BI 8, BI 13 in BI 17 besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»(3) V EUP BI 13 je na stavbnem delu zemljišča parc. št. 180/1 k.o. Bitnje dopustna gradnja enostanovanjske stavbe. Na zemljišču parc. št. 178/4 k.o. Bitnje je dopustna legalizacija stanovanjske stavbe, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko izvedbenimi pogoji, razen odmikov določenih v 12. členu tega odloka. Le-ti so s soglasjem mejaša in upravljavca ceste lahko manjši od predpisanega.«;

– za podtočko 1.4 doda nova 1.4a podtočka, ki se glasi:

V EUP je na zemljišču parc. št. 518/6 k.o. Bitnje dopustna legalizacija dvostanovanjske stavbe, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko izvedbenimi pogoji, razen odmikov določenih v 12. členu tega odloka in arhitekturnega oblikovanja strehe, določenega v 17. členu tega odloka. S soglasjem mejaša so odmiki stanovanjske stavbe lahko manjši od predpisanega, oblika strehe pa trokapna z lomljeno strešino in naklonom od 22°–45°. Dovoljena je tudi legalizacija pritlične lope in nadstrešnice za avtomobile, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko izvedbenimi pogoji, razen odmikov določenih v 12. členu tega odloka. Le-ti so s soglasjem mejaša lahko manjši od predpisanega.«;

– v podtočki 1.13 Britof BR 1 se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Parcele, namenjene gradnji, določene s komasacijo ni dovoljeno zmanjševati.«;

– za podtočko 1.20 doda nova 1.20a točka, ki se glasi:

Na zemljišču parcelne številke 369/5 k.o. Golnik je obstoječemu upravno-poslovnemu objektu na vzhodni strani, v podaljšku gasilske garaže in do severne linije obstoječega objekta, dovoljena gradnja pritličnega prizidka skladišča za obstoječo dejavnost izdelave okvirjev za očala, pod pogojem pridobitve soglasij uporabnikov objekta in lastnikov zemljišča ter zagotovitve ustreznega števila parkirnih mest.«;

– v podtočki 1.23 Hrastje HR 6/3 prva in druga alineja tretjega odstavka spremenita tako, da se glasita:

– »na funkcionalnih celotah stavbne strukture FC1 in FC2 so dovoljene spremembe namembnosti, v skladu z namembnostjo območja, ter dozidave, nadzidave in novogradnje znotraj določene gradbene meje pod pogojem, da faktor zazidanosti FZ ne presega 60 % površine parcele, namenjene gradnji (funkcionalne enote). V funkcionalni celoti FC 2 je, ne glede na to, da objekt ne izpolnjuje vseh splošnih pogojev PIP in ne upošteva gradbene meje iz Priloge 4 k odloku, dovoljena gradnja (legalizacija – stanje na dan vloge, brez možnosti širitve obstoječega objekta) večstanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 587/1 k.o. Hrastje, pod pogojem, da lastniki objekta zagotovijo ustrezno funkcionalno zemljišče objekta (vhod) in ustrezno število parkirnih mest;

– na funkcionalnih celotah stavbne strukture FC3, FC4, FC5, FC6 in FC7 je dovoljena gradnja novih objektov maksimalnega tlorisnega gabarita, ki je določen z gradbeno mejo, pod pogojem da faktor zazidanosti FZ ne presega 60 % površine parcele, namenjene gradnji (funkcionalne enote). V posameznih funkcionalnih celotah je dovoljeno funkcionalne enote združevati ali razdruževati (deliti). Gradbena meja združenih parcel se lahko poveča za prostor med obema gradbenima mejama, na deljenih parcelah pa se mora ohranjati nepozidani robni pas, v obeh primerih pozidanost ne sme biti večja kot 60 %;«

– za podtočko 1.26a doda nova 1.26b podtočka, ki se glasi:

V obstoječem objektu s parc. št. 138/21 k.o. Rupa je dovoljena ureditev zdravstvene ordinacije.«;

– za podtočko 1.29 doda nova 1.29a podtočka, ki se glasi:

V EUP je na zemljišču parc. št. 33/1 k.o. Čirče dovoljena legalizacija stanovanjske stavbe, v skladu s splošnimi (skupnimi) prostorsko izvedbenimi pogoji, razen odmikov, zazidanosti (FZ) in deleža odprtih bivalnih površin (OBP) tako da:

– je odmik stanovanjske hiše od sosednjih parcel s soglasjem mejaša za odmik manjši od 4,0 m lahko manjši od predpisanih v 12. členu tega odloka,

– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji ne presega razmerja 0,50,

– se na parceli, namenjeni gradnji zagotovi minimalni 20 % delež odprtih bivalnih površin.«;

– v podtočki 1.34 Kranj jedro KR J 2/2 doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Objektu na zemljišču parc. št. 280/3 k.o. Kranj je dovoljena gradnja prizidave vhoda, klančine za invalide in dvigala, na severu obstoječega objekta, na zemljišču s parc. št. 280/11 k.o. Kranj, brez upoštevanja določil 12. člena, pod pogojem, da gradnja ne bo posegala v obstoječ hodnik za pešce.«;

– v podtočki 1.35 Kranj Jedro KR J 3 se besedilo drugega stavka prvega odstavka spremeni, tako, da se glasi:

»Dopušča se tudi gradnja kulturne dvorane, garažne hiše, gradnja doma starostnikov in oskrbovanih stanovanj.«

– v podtočki 1.41 Kranj jedro KR J 11, KR J 13, KR J 16/1, 2, KR J 23 in KR J 40 doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) V EUP KR J 16/1 je na zemljišču parc. št. 961/45 k.o. Kranj dovoljen odmik 3,5 m od javne ceste za nezahteven objekt garaže, na delu med uvozom v garažo in javno cesto.«;

– v podtočki 1.43 Kranj jedro KR J 17/2 črta besedilo drugega odstavka, dosedanji tretji odstavek pa postane drugi;

– besedilo podtočke 1.46 Kranj Jedro KR J 30 spremeni tako, da se glasi:

»Ob Koroški cesti gradnje novih objektov, nadzidave in dozidave niso dovoljene.

Gradnje novih objektov so dopustne le na SZ delu območja ob Stari cesti, pod pogojem ohranjanja dominantne vizure na Bežkovo vilo (višinski gabariti stavb ne smejo presegati absolutne kote nadmorske višine 387,50).«;

– besedilo podtočke 1.50 Kranj Labore L 10 spremeni tako, da se glasi:

»Gradnje novih objektov nadzidave in dozidave v EUP niso dovoljene.«;

– v podtočki 1.51 Kranj Planina KR PL 3 v prvi alineji tretjega odstavka črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– besedilo podtočke 1.52 Kranj Planina KR PL 12 spremeni tako, da se glasi:

(1) Območje je namenjeno stanovanjski, poslovni, trgovski in verski dejavnosti ter mirujočemu prometu. V EUP KR PL 12 je dovoljena gradnja stavb v skladu s Prilogo 6 k odloku Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Planina KR PL 12, ki je sestavni del tega odloka.

(2) Namembnost in gabariti predvidenih stavb:

– večstanovanjski stavbi tipa A sta tlorisnih dimenzij 28,0 m × 17,0 m (± 1 m) z maksimalno etažnostjo (2K) + P + 3 + M,

– večstanovanjske stavbe tipa B so tlorisnih dimenzij 28,0 m x 12,0 m (±1 m) z maksimalno etažnostjo (2K) + P + 2 + M,

– poslovna trgovska stavba oziroma verska stavba tipa C je tlorisnih dimenzij 17,0 m × 17,0 m (±2 m) z maksimalno etažnostjo (K) + P + 1,

– garažna stavba tipa D je tlorisnih dimenzij 30,0 m × 18,0 m (±2 m) z maksimalno etažnostjo (P) + 3K.

(3) Površina mansardne etaže z ravno streho (M) ne sme presegati 60 % tlorisa stavbe.

(4) Strehe stavb so ravne, lahko tudi ravne zelene strehe.

(5) Na zahodnem delu območja, v križišču Likozarjeve ulice in Ceste Rudija Šeliga, je potrebno upoštevati predvideno izgradnjo krožišča (R = 60 m), ob vzhodni vpadnici (Cesta Rudija Šeliga) pa predvideno izgradnjo mešanih površin za pešče in kolesarje, ki so na severozahodnem delu, z zelenico širine 1,5 m, ločene od vozišča.

(6) Območje se prometno navezuje na Cesto Rudija Šelige v skladu s Prilogo 6 k odloku, ki je sestavni del tega odloka.

(7) Do realizacije dopustnih vrst objektov glede na namen, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, so dovoljene ureditve površin za vrtičkarstvo.«

– v podtočki 1.53 Kranj Planina KR PL 17 v prvi alineji tretjega odstavka črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– v podtočki 1.55 Kranj Planina KR PL 23/1 besedilo drugega stavka spremeni tako, da se glasi: »Gradnje novih objektov, nadzidave in dozidave v EUP niso dovoljene.«;

– v podtočki 1.56 Kranj Planina KR PL 23/2, 3 besediloprve alineje tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»– na zemljišču parc. št. 200/11 in 200/12, obe k.o. Huje je po odstranitvi stanovanjske stavbe Planina 2 dovoljena gradnja stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji. V pritlični etaži stavbe so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti (poslovne, storitvene, zdravstvene, gostinske in družbene dejavnosti z nastanitvenimi kapacitetami za potrebe deinstitucionalne oskrbe starejših). Maksimalni vertikalni gabarit je 2 K + P + 4. Odmiki objekta od meje sosednjih zemljišč bodo enaki kot pri objektu, ki se odstrani, le na JV strani je dopustna gradnja balkonov v max. širini 1,5 m. Dovoljeni minimalni odmik kletnih etaž od meje sosednjih zemljišč je 1,0 m, minimalni delež odprtih bivalnih površin je 20 %. Stavba mora zagotoviti zadostno število parkirnih mest v kletnih etažah;«;

– v podtočki 1.58 Kranj Planina KR PL 39 v prvem stavkubeseda »okrepčevalnice« nadomesti z »gostilne, točilnice«;

– za podtočko 1.60a doda nova 1.60b podtočka, ki se glasi:

»1.60b Kranj Primskovo KR P 2/2

Na zemljišču parc. št. 147/1, 4, 5, k.o. Primskovo se nahajata dve stavbi (dvostanovanjska hiša z višinskim gabaritom P + 2 in stanovanjska hiša z obrtno delavnico z višinskim gabaritom P + M). Na obravnavanem območju obstoječo pozidanost ni dovoljeno povečati, mora pa se ohranjati obstoječe zelene površine, ki se nahajajo na južnem delu zemljišča in ob cesti. Obseg obstoječe obrtne delavnice lahko vključuje do 8 zaposlenih pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje ter da je na obstoječem dvorišču in v obstoječih objektih možno zagotoviti ustrezne manipulativne površine in zadostno število parkirnih mest za stanovanja in delavnico.«;

– v podtočki 1.63 Kranj Primskovo KR P 17/3 na koncu prvega odstavka pred pikododa besedilo, ki se glasi: »v katerem je dopustna tudi zdravstvena dejavnost«;

– v podtočki 1.74a Kranj Sava KR SA 10 v drugem odstavku beseda »bifeji« nadomesti z »točilnice«;

– v podtočki 1.79 Kranj sever KR SE 5, KR SE 12 in KR SE 15/1 besedilo spremenitako, da se glasi:

»(1) V EUP je potrebno ohranjati obstoječi koncept pozidave. Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave niso dovoljenje, razen nadzidav obstoječih (dveh) garaž oziroma nadomestna gradnja dveh garažnih hiš v EUP KR SE 15/1.

(2) Stanovanjsko vilo Kebetova ulica 14 v EUP KR SE 12 je dovoljeno porušiti in na njenem mestu zgraditi poslovno stavbo (očesni center). Dovoljeni max. višinski gabarit nove stavbe je 10,00 m, min. delež zelenih površin (ZP) je 15 %. Minimalni odmik stavbe od sosednjih zemljišč je 4,00 m, s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč pa lahko tudi manj. Pred odstranitvijo vile je Zavodu za varstvo kulturne dediščine potrebno omogočiti, da dokumentira stopnišče v vili.«;

– za podtočko 1.80a doda nova 1.80b podtočka, ki se glasi:

»1.80b Kranj sever KR SE 20/1

Na vzhodnem delu EUP KR SE 20/1 se dovoli gradnja objektov za potrebe dejavnosti gasilske reševalne službe, pri čemer ni potrebno upoštevati določila 12. člena.«;

– v podtočki 1.86 Kranj Stražišče KR ST 13 črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– v podtočki 1.87 Kranj Stražišče KR ST 14 črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– v podtočki 1.88 Kranj Stražišče KR ST 17 črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– v podtočki 1.88a Kranj Stražišče KR ST 18 besedilo spremeni tako, da se glasi:

»Dovoli se tudi sprememba namembnosti obstoječega samskega doma v večstanovanjsko stavbo s 27 do 53 % deležem varovanih stanovanj, pod pogojem zagotovitve ustreznih parkirnih mest v parterju, kleti ali v neposredni bližini.«

– črta besedilo podtočke 1.88b;

– za podtočko 1.93a doda nova 1.93b podtočka, ki se glasi:

V EUP je dopustna tudi gradnja doma za starejše občane.«;

– v podtočki 1.94 Kranj Zlato polje KR Z 5 v prvem odstavku črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– v podtočki 1.96 Kranj Zlato polje KR Z 9 v prvem stavku beseda »okrepčevalnico« nadomesti z besedo »gostilno«;

– črta besedilo podtočke 1.97a;

– podtočka 1.99b Mlaka pri Kranju ML 4/2 spremeni tako, da se glasi:

»Na zemljišču parc. št. 144/7,10,11 k.o. Vojvodin Boršt I je dovoljena gradnja (legalizacija) večstanovanjskega objekta (trostanovanjske hiše) v obstoječih gabaritih in izrabi prostora ter zagotovitvi ustreznega števila parkirnih mest na lastnem zemljišču ali pa se le-te zagotovi v neposredni bližini skladno petemu odstavku 21. člena, točke 2.4.7. Mirujoči promet. Odmiki od sosednjih parcel so s soglasjem mejaša za odmik manjši od 4,0 m lahko manjši od predpisanih v 12. členu tega odloka.«;

– za podtočko 1.99b doda nova 1.99c podtočka, ki se glasi:

Na zemljišču parc. št. 450/1 in 450/7 k.o. Kokrica je dovoljena zdravstvena dejavnost z več kot petimi zaposlenimi.«;

– v podtočki 1.107 Povlje POV 4, 5, 6, 7 črta beseda »novo« za besedo »gradnje« pa doda besedilo »novih objektov«;

– za podtočko 1.112 doda nova 1.112a podtočka, ki se glasi:

»1.112a Suha pri Predosljah SU 1

V območju so poleg vrst objektov glede na namen iz dvanajstega odstavka točke 2.1.1.2. 9. člena, dovoljene tudi ureditve površin, namenjene pokopu in spominu na umrle ter pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti.«;

– v podtočki 1.127 Žabnica ŽA 6/1, 2, 3, 4 na koncu petega odstavka pred piko doda besedilo, ki se glasi:

»in na zemljišču parc. št. 1966/5 in 1964/1 k.o. Žabnica dopustna sprememba namembnosti obstoječe kmetije za vrtec.«

V 48. členu se:

– v 1. točki:

– v prvi alineji prvega odstavka črta beseda »rekonstrukcije«;

– za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Pri pripravi OPPN in dovoljenih predhodnih posegih do uveljavitve OPPN je potrebno upoštevati tudi skupne PIP iz skupnih določb tega odloka, zlasti glede: odmikov stavb, stopnje izkoriščenosti zemljišč, minimalnega števila parkirnih mest, velikosti parcel, namenjenih gradnji, v kolikor jih usmeritve za pripravo OPPN podane v 3. točki 48. člena tega odloka ne spreminjajo.«

– v 3. točki:

– v podtočki 3.2Bitnje BI 32/1 v drugem odstavku beseda »bife« nadomesti z »točilnica«;

– v podtočki 3.4 Britof BR 13 v drugem stavku prvega odstavka za besedo »trgovskim,« doda besedilo »gostinskim dejavnostim brez nastanitev,«, v četrti alineji drugega odstavka številka »12« nadomesti z »18«, tretji odstavek pa se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene:

– rekonstrukcije,

– dozidave z upoštevanjem splošnih določb 12. člena,

– nadzidave do max. predpisanega višinskega gabarita brez upoštevanja splošnih določb 12. člena,

– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja.«

– v podtočki 3.10 Kranj Čirče KR Č 12 v drugem stavkuza besedilom »K + P + 1« doda črka »+ M«;

– v podtočki 3.12 Kranj Jedro KR J 21 v prvem odstavkubeseda »bife« nadomesti z »točilnica« in doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena dovoljene rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih stavb.«;

– v podtočki 3.13 Kranj Jedro KR J 28 in KR J 29 besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»(3) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena dovoljene rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja. V EUP KR J 28 so dopustne tudi dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb do 30 % obstoječe BTP stavbe pod pogojem upoštevanja splošnih določb 12. člena. Na zemljišču parc. št. 452/6 in 453/3 k.o. Kranj je dovoljena umestitev rezervoarja za utekočinjeni naftni plin (UNP) in objekta ECO-PLIN.«;

– predbesedilom podtočke 3.14 Kranj Jedro KR 36 označi prvi odstavek »(1)«, za njimpa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena dovoljene rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih stavb.«;

– v podtočki 3.15 Kranj Jedro KR J 38 in KR PL 44 doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, na zemljišču parc. št. 280/3 in 1002/1 k.o. Kranj, na severu obstoječega objekta s parc. št. 280/11 k.o. Kranj, dovoljena gradnja prizidave vhoda, klančine za invalide in dvigala pod pogojem, da gradnja ne bo posegala v obstoječ hodnik za pešce.«;

– v podtočki 3.16 Kranj Kanjon Kokre KR K 4/1, 2, KR K 5 in KR K 6 prvi stavek četrtega odstavkaspremeni tako, da se glasi: »V EUP KR K 6 je južno od brvi čez Kokro na njenem desnem bregu predviden objekt s poudarjeno javno funkcijo s spremljajočimi dejavnostmi, ki imajo predvsem funkcijo prezentacije Kanjona Kokre.«;

– v podtočki 3.16a Kranj Labore KR L1 drug intretji odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(2) Pri načrtovanju je potrebno:

– zagotoviti ustrezno ureditev zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov,

– na stiku proizvodnih in stanovanjskih območij zagotoviti ustrezne odmike in zelene pasove,

– zagotoviti linijsko visokodebelno vegetacijo ob vzhodni mestni obvoznici,

– zagotoviti potrebno število parkirnih mest in zadostne površine za manipulacijo,

– upoštevati predvideno rekonstrukcijo vzhodne mestne obvoznice kot štiripasovnice,

– upoštevati novo cesto (podaljšek Delavske ceste),

– zagotoviti takšen faktor zazidanosti, da bo upošteval zahteve glede varovanja pred požari, v skladu s podtočko 2.7.5.6 37. člena tega odloka.

(3) Do uveljavitve OPPN je, poleg dovoljenih posegov iz (1) točke tega člena, dovoljena:

– gradnja prizidkov skladišč (maksimalnih tlorisnih dimenzij 9,6 m × 6,20 m + 12,5 m × 26,8 m + 45,6 m × 12,9 m + 6,0 m × 5,0 m) na zemljišču parcelne številke 325/5, k.o. Stražišče,

– gradnja industrijskega objekta (maksimalnih tlorisnih dimenzij 99,0 m × 15,0 m in višinskega gabarita do 12 m) na zemljišču parcelne številke 325/8, k.o. Stražišče,

– gradnja prizidave industrijskega objekta (maksimalnih tlorisnih dimenzij 63,0 m × 25,0 m in 80,0 m × 49,0 m s prirezanim vogalom z višinskim gabaritom do 13,0 m) na zemljišču parcelne številke 325/12 in 325/13, k.o. Stražišče,

– legalizacija prizidka skladišča in toplotne postaje (maksimalnih tlorisnih dimenzij 60,5 m × 20,0 m in 10,0 m × 12,0 m z višinskim gabaritom do 13,0 m) ter gradnja prizidka skladišča (maksimalnih tlorisnih dimenzij 45,0 m × 20,0 m z višinskim gabaritom do 13,0 m) na zemljišču parcelne številke 415/3, k.o. Stražišče,

– gradnja industrijskega objekta (maksimalnih tlorisnih dimenzij 76,0 × 25,0 m + 85,0 m × 20,0 m in višinskega gabarita 19,0 m) na zemljišču parcelne številke 339/11, 339/12, 339/2, 339/14 in 335/9, k.o. Stražišče,

– odstranitev stanovanjske hiše na zemljišču parcelne številke 337/12, k.o. Stražišče,

– gradnja nadzemnih tehnoloških povezav,

– postavitev šotorskega skladišča (maksimalnih tlorisnih dimenzij 30,m × 15,0 m) na zemljišču parcelne številke 312/25, 337/13, 337/10, 337/11, 337/12 in 337/3, k.o. Stražišče.«

in na koncu doda nov četrti (4) odstavek, ki se glasi:

»(4) Pri načrtovanju OPPN in za dovoljene posege, ki so navedeni v tretjem (3) odstavku te podtočke, so odmiki stavb od parcelnih meja in javnih cest s soglasjem mejaša oziroma upravljavca ceste lahko manjši od predpisanih v 12. členu tega odloka.«;

– v podtočki 3.19 Kranj Labore KR L 4 besedilo četrte alineje spremeni tako, da se glasi:

»– na gradbenih parcelah, ki mejijo na kmetijska zemljišča, izvesti blag prehod ustrezne zelene cezure med kulturno krajino in industrijskim območjem v širini 8,0 m do 10,0 m. Zeleni pas je potrebno v sredinskem delu zasaditi z visokodebelno vegetacijo po križnem vzorcu, robni del zelenega pasu pa obsaditi z večjimi sklopi monokulturne grmovne vegetacije,«,

in v zadnji alineji številka »0,40« nadomesti z »0,50«;

– v podtočki 3.23 Kranj Vzhodna mestna obvoznica KR OV 1 in KR OV 2 se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »na svoje stroške.«

– podtočka 3.28 Kranj Primskovo KR P 18/1 spremeni tako, da se glasi:

»(1) Območje predstavlja potencial celovite prenove ponekod degradiranega območja, drugod neustrezno uporabljenih površin in stavbnih struktur. Z obzirom na lego v prostoru je območje namenjeno poslovnemu središču mesta in sicer poslovnim, storitvenim, sejemskim, razstaviščnim, trgovskim in gostinskim dejavnostim, stavbam za znanstveno raziskovalno delo, raziskovalnim laboratorijem, stanovanjski namembnosti na robovih EUP, ki mejijo na stanovanjska območja, športnim dejavnostim, garažnim stavbam, skladiščem, gasilskim stavbam in bencinskim servisom, ter površinam in objektom mirujočega prometa. Obseg območja in kompleksnost programa narekujeta obvezno izdelavo urbanistično-arhitektonskih rešitev – strokovnih podlag pridobljenih z natečajem. Le-ta mora določiti generalni koncept urejanja prometa, upoštevati obstoječe regulacijske linije ob glavnih prometnicah s poudarkom na prometni vpadnici v mesto, ki je načrtovana kot štiripasovnica ter določiti zaključene celote (kareje), za katere je možna eventuelna izdelava delnega OPPN. Višinski gabariti stavb v območju so do K+P+4, v primeru oblikovanja posamezne prostorske dominante se zanjo lahko z natečajno rešitvijo določi tudi višja etažnost. FZ celotnega območja je 0,25. Izbrana natečajna rešitev, usklajena s temi usmeritvami, predstavlja usmeritev za pripravo OPPN ali delnega OPPN.

(2) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene:

– rekonstrukcije,

– nadzidave do predpisanega višinskega gabarita K + P + 4,

– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja.«;

– v podtočki 3.29 Kranj Primskovo KR P 24 v četrtem odstavku za besedilom »manjše dozidave« doda besedilo »z upoštevanjem splošnih določb 12. člena tega odloka «;

– v podtočki 3.31 Kranj Sava KR SA 4 v drugem stavku prvega odstavka za besedilom»ter preplet trgovskih,« doda besedilo »gostinskih za kratkotrajno nastanitev,«

in prvem stavku drugega odstavka za besedilom »k.o. Kranj dovoljuje« doda beseda »rekonstrukcija,«;

– v podtočki 3.32 Kranj Sava KR SA 5 prva alineja prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»– v severnem in osrednjem delu se ohranjajo in razvijajo obstoječe dejavnosti, severni del je namenjen poslovnim, upravnim, trgovskim, gostinskim in drugim spremljajočim dejavnostim ter dejavnostim za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, osrednji del poslovnim, storitvenim in upravnim dejavnostim ter bivanju, južni del pa transportnim dejavnostim, parkiranju (dovoljeno je tudi načrtovanje garaž) za širše zaledje, rekreaciji in parkom,«;

in v drugem odstavku beseda »dovoljena« nadomesti z »dovoljene« in za njo doda besedilo »rekonstrukcije in«;

– v podtočki 3.33 Kranj Sava KR SA 6/1 v četrtem odstavku za besedo »dovoljene« doda besedilo »rekonstrukcije in«;

– v podtočki 3.35 Kranj Sava KR SA 8 besedilo četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»(4) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene rekonstrukcije in gradnja nadkrite terase pred gostinskim lokalom – točilnice, na zemljišču parc. št. 516/1 in 516/9 k.o. Drulovka ter sprememba namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.«;

– za podtočko 3.36 doda nova 3.36a podtočka, ki se glasi:

»3.36aKranj Stražišče KR ST 23

(1) Za EUP KR ST 23 se načrtuje sanacija degradiranih površin.

(2) EUP predstavlja gospodarsko cono Laze, ki je namenjena proizvodnim, obrtnim, poslovnim, trgovskim, prometnim, servisnim in skladiščnim dejavnostim ter bivanju.

(3) Pri načrtovanju:

– je potrebno zagotoviti ustrezno gospodarsko javno infrastrukturo;

– je potrebno upoštevati maksimalni faktor zazidanosti 0,4;

– je potrebno upoštevati maksimalni višinski gabarit stavb 15,0 m nad obstoječim terenom;

– je potrebno na posameznih funkcionalnih enotah zagotoviti parkovne ali zelene površine, v minimalnem deležu 10 %;

– je potrebno zagotoviti ustrezne manipulativne in parkirne površine za posamezne dejavnosti;

– se ne sme povečevati obstoječih zmogljivosti proizvodnih dejavnosti, ki zahtevajo okoljevarstveno soglasje.

(4) Do uveljavitve OPPN je, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljena izgradnja gospodarske javne infrastrukture.«;

– v podtočki 3.37 Kranj Struževo KR S 12, KR S 13 in KR S 14/1, 2 vtretjem odstavku za besedo »dovoljene« doda besedilo »rekonstrukcije in«;

– v podtočki 3.40 Kranj Zlato Polje KR Z 8/1, 2 peti odstavekspremeni tako, da se glasi:

»(5) Na celotnem območju KR Z8/1,2 so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, do uveljavitve OPPN, dovoljene začasne ureditve parkirišč v makadamski izvedbi, pod pogojem izvedbe predhodnih arheoloških raziskav (na podlagi rezultatov raziskav je potrebno parkirišča prilagoditi) ter v skladu s predpisanimi kriteriji dovoljene tudi ureditve površin za vrtičkarstvo. Strokovno podlago ureditve vrtov potrdi pristojna strokovna služba za prostor.«

(1) Priloga 1 k odloku iz petega odstavka 3. člena se nadomestiti z novo Prilogo 1 k odloku (sprememba št. 3) z enakim nazivom in je sestavni del tega odloka.

(2) Dodajo se tri nove priloge:

5a – Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje,

5b – Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje – pozdravne table,

6 – Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Planina KR PL 12.

(1) Karte grafičnega dela IPN MOK iz tretjega odstavka 3. člena »3. prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« – Listi 5 (D2648), 10 (D2509), 14 (D2513), 19 (D2518), 20 (D2519), 21 (D2520), 28 (D2528), 29 (D2529), 30 (D2530), 34 (D2538), 35 (D2539), 36 (D2540) se nadomestijo z novimi (spremembe št. 3).

(2) Karte grafičnega dela IPN MOK iz tretjega odstavka 3. člena »4. prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi gospodarske javne infrastrukture« Listi 5 (D2648), 10 (D2509), 14 (D2513), 19 (D2518), 20 (D2519), 21 (D2520), 28 (D2528), 29 (D2529), 30 (D2530), 34 (D2538), 35 (D2539), 36 (D2540) se nadomestijo z novimi (spremembe št. 3).

S spremembami in dopolnitvami izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Kranj – sprememba št. 3 se prostorskemu izvedbenemu načrtu Občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu za območje EUP z oznakami ML7/1 – 13 Mlaka pri Kranju (Uradni list RS, št. 76/18) uskladi meja na jugovzhodnem delu tako, da se zemljišča parcelnih številk 318/43, 318/50, 318/46, 318/47 in 318/36 – del, vse k.o. Mlaka izvzamejo iz območja OPPN.

Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka (SD IPN – 3), se dokončajo po določbah veljavnega Odloka IPN razen v primeru, ko stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v skladu s tem odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 76/2019 z dne 13. 12. 2019

3337. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj – spremembe št. 3, stran 9846.