Vsebina Uradnega lista

Občinski svet Občine Tržič je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) na 9. redni seji dne 28. 11. 2019 sprejel

S tem odlokom se sprejme 3. spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 35/16, 74/16, 18/17, 30/17, 46/18).

Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na besedilni in grafični del.

V 4. členu se za trinajsto alinejo doda nova alineja z naslednjim besedilom:

»– Klet (K) je delno ali v celoti vkopana etaža. Oznaka (K) ali K v PIP lahko pomeni eno ali več kletnih etaž.«

V 4. členu se besedilo osemnajste alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.«

V 4. členu se besedilo devetnajste alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Nezahtevni in enostavni objekti – po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.«

V 4. členu se besedilo dvajsete alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Objekti za lastne potrebe so: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, lopa.«

V 6. členu se prva točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Občina Tržič obsega 155,4 km² ozemlja na severu Slovenije in se s 14.766 prebivalci (SURS, 2018) uvršča med srednje velike slovenske občine. Zaradi naravnih razmer je poselitev izrazito neenakomerna. Povprečna nadmorska višina znaša 1.281 m, povprečni naklon površja pa 25,3°. Zastopane so tri večje reliefne enote, ki si sledijo od severa proti jugu: visokogorsko – gorski del, hribovito osrednje območje z vmesnimi rečnimi dolinami in na jugu uravnano površje ledeniško – rečnih teras (Dobrave).«

V 15. členu se v drugi točki črta zadnja alineja.

V 18. členu se prva alineja v tretji točki nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na območju občine je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki. Na območju občine je 60 ekoloških otokov, na vsakem od njih so 3 zabojniki (zabojnik za papir, zabojnik za steklo ter zabojnik za plastiko in pločevinke).«

V 29. členu se na koncu desete točke doda naslednje besedilo:

»Prepoved ne velja za vlaganje sterilnih osebkov tujerodne šarenke (Oncorhynchus mykiss).«

V 34. členu se tretja točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev, določenih v področnem predpisu.«

Besedilo 37. člena se nadomesti z novim besedilom:

»(1) Na območju Občine Tržič se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Dobrča in območje možne izključne rabe Kofce-Šija.

(2) Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim dejavnostim, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma je za obrambne potrebe v souporabi.

(3) Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.«

V 42. členu se v preglednici III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ besedilo »z Zakonom o gozdovih« nadomesti z besedilom: »s področnim predpisom«

V 42. členu se v točki štiri Preglednica EUP dodata novi dve enoti EUP po abecednem vrstnem redu EUP:

»

LOK 08	LOK 08	OPPN	Loka-Gospodarska cona II	IG
ROČ 08	ROČ 08	OPPN	Ročevnica-Na jasi III	SS

«

V 42. členu se v točki štiri Preglednica EUP besedilo EUP za POD 30, RET 03 in SEN 06 nadomesti z novim besedilom:

»

POD 30	POD 30	Podljubelj	A, PC, OO, G, K1, ZS, T, IK, VC, K2, BT, SP, E, SS, O, PO
RET 03	RET 03/2	Retnje-vahtnica	PC, CU
SEN 06	SEN 06	Senično	G, K2, A, PC, K1, BT

«

V 44. členu se druga alineja v drugi točki nadomesti z naslednjim besedilom:

»Gradnje novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so dovoljene skladno s področnimi predpisi le na stavbnih zemljiščih. Za potrebe kmetijskega gospodarstva se lahko na kmetijskih površinah postavijo le s tem odlokom in področnim predpisom določeni kmetijski enostavni in nezahtevni objekti.«

V 45. členu se tretja alineja v prvi točki nadomesti z naslednjim besedilom:

»objekti, vodi in naprave distribucijskega in prenosnega plinovodnega omrežja;«

V 46. členu se druga točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke na stavbni parceli, razen kmetijsko-gozdarskih objektov (rastlinjak in hlev), ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva in objekti za spremljanje stanja okolja.«

V 46. členu se tretja točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, zimski vrt, vetrolov) se lahko gradijo na gradbeni parceli stavbe, ki pripada obstoječemu objektu in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč.«

V 46. členu se deveta točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Nezahtevni in enostavni objekti iz 3. točke tega člena, pomožni kmetijsko gozdarki objekti, objekti za rejo živali in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost morajo biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenotene z osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe oziroma pogojem za oblikovanje osnovnih objektov, ki so določeni v območjih posamezne podrobnejše namenske rabe. Vsi objekti so v enoetažni izvedbi, brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih odprtin. Objekti morajo biti podolgovate oblike, strehe simetrične dvokapnice, enakega naklona in barve kot streha osnovne stavbe. V EUP, kjer to dopuščajo PPIP se nadstreški lahko izvedejo tudi z ravno streho. Usmeritve za posamezne za objekte so navedene v Katalogu pomožnih objektov, ki je priloga tega odloka.«

V 46. členu se enajsta točka črta.

V 46. členu se dvanajsta točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na območju občine se lahko na kmetijskih in gozdnih zemljiščih postavijo nezahtevni in enostavni objekti. Vrste in velikost objektov ter pogoji gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih so opredeljeni v 65. členu tega odloka, na gozdnih zemljiščih pa v 66. členu tega odloka.«

V 46. členu se za točko dvanajst doda nova 12a točka z naslednjim besedilom:

»(12a) Izven stavbnih zemljišč je dovoljena postavitev čebelnjakov skladno s področnim predpisom ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe.«

Besedilo 47. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SS) so namenjena bivanju z eno ali največ dvema stanovanjskima enotama v posameznem objektu in dopolnilnim oblikam dela na domu.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– stanovanja,

– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročijo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro in delo s strankami);

– primarne dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti obstoječih kmetijskih gospodarstev,

– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,

– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja,

– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 150 m².

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,

– ponovne gradnje in odstranitve objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– infrastrukture ureditve in

– urejanje javnih površin.

c) Velikost stanovanjskih objektov:

– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več; Tloris je lahko tudi lomljen (v obliki črke L).

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m.

– Višina novega objekta mora biti prilagojena višinam sosednjih stanovanjskih objektov, nadzidava objekta se lahko izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

– Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja (znotraj tangirane EUP).

d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina.

– Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine.

– Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo in podobno).

e) Parcelacija:

– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;

– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

(2) Območja večstanovanjskih stavb (SS) so namenjena stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– dopustne so večstanovanjske stavbe, namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so: garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča,

– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti,

– trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta,

– dopustni so nezahtevni in enostavni objekti kot so drvarnica, nadstrešnica za osebna vozila, kolesarnica, oprema javnega prostora, zimski vrt, vetrolov, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, parkirišče, pomožni komunalni objekti.

b) Dopustne vrste posegov:

– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,

– spremembe namembnosti,

– ponovne gradnje zakonito zgrajenih objektov, delitev in združevanje stanovanj,

– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.),

– dozidave so dovoljene za potrebe izgradnje dvigal,

– zasteklitve balkonov, postavitev senčil in klima naprav se izvedejo po enotnem projektu za celotno zgradbo,

– nadzidava je dovoljena le v primeru sanacije strehe in mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče),

– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,

– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

c)	Velikost večstanovanjskih objektov:

– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4.

– Ponovne gradnje so dopustne v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih.

– Višinski gabarit novogradenj K+P+2+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+1+M. V primeru, da je objekt krit z ravno streho, je višinski gabarit K+P+2.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

d)	Oblikovanje večstanovanjskih objektov:

– Gradnje morajo biti skladne z okolico tako, da ne izstopajo po višini in stavbni masi.

– Oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote.

– Balkonske ograje in stavbno pohištvo morajo biti enotni in skladni za celoten objekt oziroma celoten niz objektov.

– Zapiranje balkonov je dopustno pod pogojem, da se izvede za celoten objekt enotno in sočasno.

– Pri vzdrževanju objekta je treba zagotoviti in ohraniti prvotne kakovostne fasadne elemente.

– Pri izvedbi vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta.

– Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Streha je lahko tudi ravna. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov, v primeru ravnih streh je dopusta izvedba zelene strehe, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

(3) Objekti za druge dejavnosti:

a) Velikost in oblikovanje objektov za druge dejavnosti:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu in posamezni deli v kamnu lomljencu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo).«

Besedilo 48. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Območja podeželskega naselja (SK) so namenjena za potrebe kmetijskih gospodarstev, bivanja in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– primarne dejavnosti;

– stanovanja;

– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni poklici;

– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m².

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– infrastrukturne ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost stanovanjskih objektov:

– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Višinski gabarit na območjih kulturne dediščine je lahko le K+P+M.

– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m.

d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

– Fasadne odprtine naj bodo pokončne, simetrične, razporejene osno v rastru polno/prazno.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo).

e) Velikost in oblikovanje objektov za primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden (K+P+M).

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.

f) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.«

Besedilo 49. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Območja počitniških hiš (SP) so namenjena začasnemu bivanju:

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– začasno bivanje in turistične nastanitve,

– stanovanja le v že obstoječih stanovanjskih objektih.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov,

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje in odstranitve objektov,

– spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe turističnih dejavnosti,

– sprememba namembnosti obstoječih objektov v stanovanjske objekte ni dovoljena,

– postavitev enostavnih objektov, in sicer: drvarnica, nadstrešek in lopa, vendar le en objekt do površine 20 m²in ograje,

– infrastrukturne ureditve,

– urejanje javnih površin.

a) Velikost objektov:

– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ neto površine 50 m² na etažo.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet mora biti delno ali celoti vkopana, višina kolenčnega zidu je max. 1,0 m.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

b) Oblikovanje objektov:

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°. Ravne strehe niso dovoljene.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

– Fasadne odprtine naj bodo pokončne, simetrične, razporejene osno v rastru polno/prazno.

– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les; vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem kamnu.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin. s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.«

Besedilo 50. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– primarne dejavnosti;

– stanovanja;

– planinske, lovske, gozdarske koče, planšarije in pastirski stanovi;

– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni poklici;

– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m².

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– infrastrukturne ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost stanovanjskih objektov:

– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m.

d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

– Fasadne odprtine naj bodo pokončne, simetrične, razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov,

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Velikost in oblikovanje objektov za primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.

f) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.«

V 52. členu se besedilo točke d) nadomesti z naslednjim besedilom:

»Oblikovanje objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Za objekte terciarnih, kvartarnih in proizvodnih dejavnosti je naklon strehe lahko tudi manjši.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).«

V 53. členu se v točki d) za četrto alinejo doda nova alineja z naslednjim besedilom:

»Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.«

V 54. členu se v točki c) za četrto alinejo doda nova alineja z naslednjim besedilom:

»V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.«

V 54. členu se v točki c) besedilo pete alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.«

V 55. členu se v točki d) v tretji alineji zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

»Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP.«

V 55. členu se v točki e) besedilo druge alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.«

V 56. členu se v točki c) doda nova četrta alineja z naslednjim besedilom:

»V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.«

V 56. členu se besedilo točke d) nadomesti z naslednjim besedilom:

»Oblikovanje objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).«

V 56. členu se v točki e) besedilo druge alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.«

V 57. členu se v točki d) doda nova alineja z naslednjim besedilom:

»V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.«

V 57. členu se besedilo točke e) nadomesti z naslednjim besedilom:

»Oblikovanje objektov:

– Oblikovanje objektov naj sledi avtentičnim objektom območja, prednost ima prenova obstoječih objektov pred novogradnjo.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les. Vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem kamnu. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).«

V 60. členu se v točki c) besedilo tretje alineje nadomesti z naslednjim besedilom:

»Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.«

V 61. členu se besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območja osnovne namenske rabe P so namenjena prometni infrastrukturi.«

V 61. členu se besedilo četrte točke črta.

V 62. členu se besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območja osnovne namenske rabe – O so namenjena okoljski infrastrukturi.«

V 63. členu se besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območja osnovne namenske rabe – E so namenjena energetski infrastrukturi.«

V 64. členu se besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območja osnovne namenske rabe – T so namenjena komunikacijski infrastrukturi.«

Besedilo 65. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: kmetijske dejavnosti.

b) Na območjih kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor:

1) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

2) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, (enojni kozolec t.i. stegnjeni kozolec ali kozolec z lopo oziroma kozolec s plaščem, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesena goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica);

3) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz 2) točke, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;

4) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m²;

5) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m²;

6) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

7) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

8) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;

9) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

– začasna tribuna za gledalce na prostem,

– premični čebelnjak v leseni izvedbi;

10) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

11) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

12) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:

– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),

– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

13) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:

– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,

– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

14) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;

15) sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v kmetijsko rabo v skladu s sanacijskim programom za rekultivacijo, na vodnih in priobalnih zemljiščih so dovoljene še vodnogospodarske ureditve strug, potokov in hudournikov.

16) Obnova obstoječih kmetijsko gospodarskih objektov, senikov in raztegnjenih kozolcev.

17) Na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo znotraj območij smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišča (montažne vlečnice in trakovi).

c) Pogoji za gradnjo objektov:

– Objekte iz točke 2), 3) in 5) prejšnjega odstavka, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, enostavni in nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko gradi le investitor, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in to vsaj dve (2) leti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt oziroma pred začetkom gradnje enostavnega objekta, in ki ima v lasti oziroma zakupu:

– najmanj 2,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali

– najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,

– Objekte z zgoraj navedenimi omejitvami, razen kozolca, se lahko na kmetijskih zemljiščih gradi v območju petdeset metrskega (50,0 m) pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije oziroma opravljanje registrirane dejavnosti kmetije. Za gradnje navedenih objektov mora investitor predhodno pridobiti mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije oziroma opravljanje registrirane dejavnosti kmetije.

– Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk 2) in 3) drugega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke 4) drugega odstavka tega člena ter staje iz točke 5) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.

Ne glede na prvi stavek druge alineje tega odstavka se pastirski stan in staja lahko gradita le v EUP območja planin.

d) Oblikovanje objektov:

– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenoteni z osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe (stanovanjska stavba) kmetije oziroma pogojem za oblikovanje, ki so določeni v točki e) 50. člena tega odloka. Vse stavbe so v enoetažni izvedbi, brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih odprtin. Usmeritve za posamezne za objekte so navedene v Katalogu pomožnih objektov, ki je priloga tega odloka.

– Oblikovanje čebelnjaka se mora slediti tipologiji tradicionalnega slovenskega čebelnjaka. Zgrajen je lahko kot prostostoječa, pritlična, z vseh strani zaprta stavba za čebelne panje. Čebelnjak je postavljen na točkovne temelje, fasada je iz vertikalnih lesenih desk. Streha je dvokapnica, s krajšo sprednjo in daljšo zadnjo strešino. Na sprednji strani je večji, večinoma polkrožni napušč za zaščito panjev. Konstrukcija je lesena. Za kritino se uporabljajo lesene skodle, deske ali betonski strešniki sive barve.

e) Druga merila in pogoji:

– Travnate površine ob vodotokih se ohranjajo. Preprečuje se intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s tem povezane melioracije niso dovoljene.

– Pri izboljševalnih ukrepih obdelovalnih površin (agromelioracije, komasacije in zaokrožitve) se zagotovi ohranjanje podolgovate drobne parcelacije in mikro reliefnih značilnosti (travnate razmejitve, osamela drevesa).

– Na območjih z nepremično kulturno dediščino in vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavite pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

– Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe.

– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo z avtohtonimi vrstami sadnega drevja. Ohranja se večja posamezna drevesa, omejke in živice ter sadovnjake ob robovih kmetij in ob robovih naselij.

– Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se lahko izvaja le na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst.

– Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil.«

V 66. členu se besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Površine, ki so v OPN opredeljene kot gozdne površine, porasle z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskem izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu s področnim predpisom določena kot gozd.«

V 66. členu se besedilo šeste točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»V območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:

– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;

– krčitev gozda v kmetijske namene je dopustna v skladu s področnim predpisom;

– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, vlečnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in kolesarskih poti;

– čebelnjaki skladno s pogoji iz točke b), c) in d) iz 65. člena tega odloka;

– ureditve za potrebe lova;

– za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno s področnim predpisom;

– posegi za vodnogospodarske ureditve;

– sanacije degradiranega gozdnega prostora;

– sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), cestnih usekov in divjih odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

– gradnja obor, ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;

– sanitarne sečnje;

– ponovne gradnje so dovoljene le za enak namen ter v enakih gabaritih;

– v območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je predhodno pridobljeno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

– na območju gozdnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj EUP smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišč (sedežnice, vlečnice);

– dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela in ponovne gradnje legalno zgrajenih objektov v enakih gabaritih;

– gozd je dovoljeno skrčiti po označitvi in evidentiranju dreves za posek, ki ju po predložitvi gradbenega dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja posegov opravi pristojna gozdno gospodarska služba.

– Vodno gospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda in druge vodno gospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidro morfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. Dopustno je urejanje obstoječih poti, dostopov do vode, postavitev klopi z uporabo avtohtonih materialov.«

V 72. členu se celotno besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Novi objekti (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) morajo biti odmaknjeni od meje sosednjih zemljišč vsaj 4,0 m tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 2,5 m.

(2) Odmik od sosednjih zemljišč za enostavne in nezahtevne objekte je najmanj 3,0 m, manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 1,5 m.

(3) Na območjih IG in IK morajo biti novi objekti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelnih meja vsaj 5,0 m. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele.

(4) Lega novozgrajenih objektov morajo slediti prevladujoči gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru.

(5) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo.

(6) Odmiki od predpisanih so, brez soglasja mejašev, lahko manjši v primeru:

– ko je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva kulturne dediščine,

– ko to določajo PPIP za posamezno EUP in

– v primeru gradnje stavbe, ki se bo v enakih ali manjših višinskih gabaritih gradila na mestu prej odstranjene zakonito zgrajene stavbe, pri kateri je odmik od meje sosednjega zemljišča enak ali večji kot pri stavbi, ki se nadomešča. Nova stavba mora imeti enako namembnost kot stavba, ki se nadomešča.

(7) Ograje in oporni zidovi so lahko postavljeni na posestne meje gradbenih parcel, če oba lastnika s tem soglašata, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.

(8) Postavitev objektov mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica objektov, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) objektov lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev objekta upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(9) Odmiki od javnih zemljišč:

– med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira pot do parkirnih (garažnih) mest je treba zagotoviti najmanj 5,0 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje;

– ograja mora biti od parcelne meje javne ceste oddaljena najmanj 1,0 m oziroma oziroma mora biti odmik enak višini ograje.

(10) Ne glede na predhodna določila tega člena so izjemoma dopustne gradnje stavb na parcelno mejo, kadar:

– gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu;

– je način gradnje ob meji parcele značilen za naselje;

– kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.«

V prvi točki 73. člena se za besedilom »energetskimi objekti« doda besedilo »in priključki.«

V 73. členu se deveta točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Za območja več stanovanjskih objektov je poleg določil druge točke tega člena potrebno pri določanju gradbene parcele upoštevati tudi potrebe po skupnih odprtih prostorih (parki, igrišča). Skupnih parkirnih, zelenih in odprtih površin ni dopustno zmanjševati zaradi zasebnih interesov. Postavitve pomožnih objektov (nadstreški, garaže, ute, lope ipd.) za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.«

V 73. členu se doda nova enajsta točka z naslednjim besedilom:

»(11) Izjemoma se parkirna mesta lahko zagotavljajo izven gradbene parcele v primerih iz 1. točke 80. člena tega odloka.«

Besedilo 80. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Pri novogradnjah rekonstrukcijah in pri spremembi namembnosti stavb je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM), ki se zagotavljajo na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Kadar na gradbeni parceli stavbe ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti. Izjemoma se PM lahko zagotavljajo na skupnih ali javnih parkirnih površinah:

– na območju mestnega jedra registrirane naselbinske dediščine EŠD 784, kjer zaradi zatečenega stanja PM ni mogoče zagotavljati na gradbeni parceli,

– kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za stavbe z javno funkcijo.

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati izven nivojsko tako, da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(3) Dopustna je izgradnja podzemnih garaž oziroma izven nivojsko parkiranje.

(4) Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves skladno z določilom tega odloka o zasaditvah.

(5) Pri določanju števila PM za stavbe z javno funkcijo in pri večstanovanjskih objektih, ki morajo biti dostopna brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila PM upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(6) Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.

(7) Na parkiriščih za avtodome mora biti zagotovljena oskrba z vodo in elektriko ter odstranjevanje fekalij (sanitarno napajalni vozel).

(8) PM in garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici.

(9) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je mogoče na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. Izjemoma je gradnja teh PM in garaž dovoljena za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v drugih območjih.

(10) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in priporočenimi normativi stroke, kot sledi:

– enostanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
– dvostanovanjske stavbe	4 PM
– večstanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
– počitniške hiše	2 PM
– dom za starejše	1 PM/5 postelj
– vrtci, šole	1 PM/učitelja od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev
– zdravstveni domovi	1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m²
– poslovni prostori/pisarne	1 PM/2 zaposlena + PM/30m²neto površine
– poslovni prostori/stranke	1 PM/2 zaposlena + PM/20 m²neto površine
– obrtni ali industrijski objekti
do neto površine 250 m²	1 PM/30 m² površine (ne manj kot 2)
več kot neto površine 250 m²	1 PM/50 m² ali 1 PM/2 zaposlena
– skladišča s strankami	1 PM/100 m² ali 1 PM/2 zaposlena
– skladišča brez strank	ne manj kot 3 PM
– kulturni dom	1 PM/5–10 sedežev
– cerkev	1 PM/20 m²
– pokopališča	1 PM/2000 m² površine
– trgovine	1 PM/30–40 m²koristne prodajne površine
– rekreacijska igrišča	1 PM/250 m²
– športne dvorane z gledalci	1 PM/10–15 obiskovalcev
– športne dvorane brez gledalcev	1 PM/50 m² površine dvorane
– manjše krajevne gostilne, bifeji	1 PM/4 sedežev

– gostilne s prenočišči

1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev

(11) Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM).«

Besedilo 81. člena se črta.

Besedilo 82. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 1,50 m. V trimetrskem varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih naprav.

(2) Podzemnimi kabli v obliki kabelske kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika izvedb komunikacijskih omrežij. Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Investitorji so obvezani izjeme dokazati na podlagi strokovnih podlag, kjer s primerjalnimi parametri dokažejo upravičenost le-teh. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji.

(3) V naseljih je potrebno zagotoviti tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

– Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na stanovanjske stavbe, na otroška igrišča in na pokopališča.

– Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna na območjih namenjenih trgovsko-nakupovalni, proizvodni, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer objekti ne smejo zastirali pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote.

– Objekte in naprave mobilne telefonije je treba v čim večji meri umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprav. Na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je dopustno bazno postajo postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca.

– Postavljanje antenski stolpov v bližino prostorskih dominant (npr. cerkve in gradovi), ali nameščanje antenskih drogov nanje, ni dopustno.«

V 86. členu se besedilo desete točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb, namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v področnem predpisu.«

V 86. členu se doda nova enajsta točka z naslednjim besedilom:

»(11) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavite, oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. Za območje varovalnega pasu elektroenergetskih objektov velja področni predpis.«

Besedilo 87. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Omrežje javne razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Javna razsvetljava se postavlja le v območjih strnjenih naselij, izven naselij pa le na križiščih, prehodih za pešce, avtobusnih postajah, če je to potrebno za zagotavljanje varnosti.

(2) Osvetljevanje dovoznih cest, parkirišč in osvetljevanje objektov v naseljih mora biti zmanjšano na najnižjo raven. Območje, za katerega osvetljevanje ni nujno potrebno, se ne osvetljuje. Priporoča se uporaba svetil na senzor gibanja. Zasebna parkirišča trgovskih in gostinskih objektov ter poslovno industrijskih območij, so lahko osvetljena le v času obratovanja oziroma izvajanja dejavnosti, sicer pa s svetili na senzor za zagotavljanje varnosti, če je potrebno. Fasad hiš se ne osvetljuje za dekoracijo.

(3) Oblikovanje svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Izdelana morajo biti skladno s Katalogom opreme javnega prostora v Občini Tržič.

(4) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so na primer natrijeve plinske žarnice ali LED svetilke s temperaturo največ 2400 K, skladno s področnim predpisom.Namestitve novih obcestnih svetilk se omeji na minimum, po 22. uri mora biti moč osvetljevanja zmanjšana do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev pa časovno omejena največ do 22. ure, posamezni objekti se opremijo s svetili na senzor.«

V 89. členu se pred prvo točko doda nova točka 1a z naslednjim besedilom:

»(1a) Preko območja Občine Tržič potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi:

P292; od R29 v km 22+525 – MRP Tržič; premer 100 mm; tlak 50 bar,

P2921; od P292 v km 2+871 – MRP Golnik; premer 100 mm; tlak 50 bar,

10100; MRP BPT – ograja BPT; premer 150 mm; tlak 1 bar,

10000; MRP Tržič' MRP BPT; premer 100 mm; tlak 4 bar,

10200; MRP BPT – ograja PEKO; premer 150 mm; tlak 1 bar in

10300; MRP BPT – Široka potrošnja; premer 100 mm; tlak 1 bar

Omenjeni prenosni sistem zemeljskega plina je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Za poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda se upošteva področni predpis.«

Točka (1) se preštevilči v točko (1b).

V 89. členu se v osmi točki na koncu stavka doda naslednje besedilo:

»Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljalca plinovoda pridobiti projektne pogoje oziroma mnenje k gradnji. Vlogi za mnenje h gradnji mora investitor priložiti DGD projekt.«

V 90. členu se besedilo četrte točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Strojnica MHE mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. V kolikor je strojnica umeščena v stavbo mora biti streha stavbe simetrična dvokapnica z naklonom 38^o do 45^o. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne.«

91. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

– sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano vrtno arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in

– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.

Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– materialna substanca, ki je še ohranjena,

– lokacija in prostorska pojavnost,

– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

Kulturno varstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturno varstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«

V 92. členu se besedilo druge točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu s področja varstva narave.«

V 92. členu se besedilo devete točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na poselitvenem območju se ohranja ali nadomešča obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo ob objektih. Pri ureditvi zelenih površin se prednostno izbira domorodne rastlinske vrste, tujerodne pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne.«

V 92. členu se besedilo enajste točke črta.

V 92. členu se besedilo trinajste točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»V skladu s področnim predpisom se v I. stopnjo varstva pred hrupom uvrstita območje Naravnega spomenika Dovžanova soteska in Spominski park Udin boršt.«

V 92. členu se doda nova štirinajsta točka z naslednjim besedilom:

»(14) V primeru posegov v obstoječe stavbe se pred začetkom del preveri, če na stavbi gnezdijo ptice ali v njej prebivajo netopirji. V primeru potrditve, naj se čas obnovitvenih del prilagodi tem vrstam. Zaradi različnih obdobij in načinov razmnoževanja se konkretne usmeritve pripravijo prilagojeno za posamezno vrsto.«

V 93. členu se doda nova peta točka z naslednjim besedilom:

»(5) V enakem smislu je treba varovati tudi vodne vire, za katere so bila izdana vodna dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo ali za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, za javno oskrbo s pitno vodo, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij.«

V 97. členu se v prvi točki besedilo »Zavod za gozdove Slovenije« nadomesti z besedilom: »pristojni zavod«.

V 97. členu se v drugi točki besedilo »z Zakonom o divjadi in lovstvu« nadomesti z besedilom: »s področnim predpisom.«

V 97. členu se v peti točki besedilo »Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano« nadomesti z besedilom: »pristojne gozdno gozdarske službe.«

Besedilo 99. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Vsi objekti na območju OPN morajo biti dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti (Karta projektnih pospeškov tal, RS MOP, Uprava za geofiziko, M 1:500.000).

Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se severni del Občine Tržič nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,15, južni del Občine Tržič pa v območju s projektnim pospeškom 0,175.

(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati področni predpis.«

Za 101. členom se doda nov 101.a člen z naslednjim besedilom:

(1) Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.

(2) V območju omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – v oddaljenosti do 1 km od območja za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi, je treba za vsako novogradnjo višine nad 18,00 m pridobiti projektne pogoje in mnenje ministrstva pristojnega za obrambo.«

V 102. členu se v prvi točki besedilo »z Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju« nadomesti z besedilom: »s področnim predpisom.«

V 102. členu se v drugi točki besedilo »z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) nadomesti z besedilom: »s področnim predpisom«.

V 102. členu se v sedmi točki besedilo »Ministrstvo za okolje in prostor« nadomesti z naslednjim besedilom: »pristojno ministrstvo.«

V 103. členu se prvi stavek druge točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa področni predpis.«

V 104. členu se besedilo četrte točke črta.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 01:

– v drugi točki besedilo »Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev« nadomesti z naslednjim besedilom: »Druga merila in pogoji«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 02:

– besedilo druge in tretje točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:

– gradnja novih objektov,

– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,

– spremembe namembnosti,

– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov,

– površin otroškega igrišča Deteljica ni dovoljeno zmanjševati,

– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

3) Dopustni gabariti:

Povečanje višinskih gabaritov obstoječih objektov ni dovoljeno. Novi objekti ne smejo presegati višinskih gabaritov obstoječih objektov v neposredni bližini v tej EUP.«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 03:

– v drugi točki v tretji alineji črta besedilo »ter gradnje novih objektov«;

– v drugi točki besedilo osme alineje nadomesti z naslednjim besedilom: »postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov in opreme javnega prostora: nadstreški za osebna vozila, se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa. Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 05:

– v tretji točki se na koncu prve alineje doda naslednje besedilo: »Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«;

– v peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 07:

– v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«;

– doda nova 5. točka z naslednjim besedilom: »5) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 08 v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 09 v tretji točki črta besedilo »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 10 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 11 v četrti točki črta besedilo »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 13 in za EUP BIS 14 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 15:

– v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«;

– doda nova četrta točka z naslednjim besedilom: »4) V območju IG je odmik objekta od parcelne meje lahko manjši od 5,0 m, vendar ne manjši od 1,5 m.«

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 16:

– v drugi točki na koncu besedila doda naslednje besedilo: »Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 17/1 v drugi točki črta besedilo »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 17/2:

– na koncu prve točke doda naslednje besedilo: »Sprememba namembnosti obstoječih objektov je dovoljena. Poleg spremembe namembnosti objektov skladno z namensko rabo prostora IG, so dovoljena tudi stanovanja.«

V 106. členu se v preglednici PPIP za EUP BIS19/3 dodata novi dve EUP:

»

BIS 20	OO
Bistrica-peskokop pod Šijo
BIS 21	OO
Bistrica-peskokop Hudi grad

«

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 22 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 106. členu se v PPIP za EUP BIS 23 v šesti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 107. členu se besedilo prve točke PPIP za EUP BOB 01 nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 107. členu se v PPIP za EUP BOB 03 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 109. členu se besedilo prve, druge in tretje točke PPIP za EUP BRE 01 nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam. Na celotnem območju EUP mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK.

2) Posegi na zemljiščih parc. št. 557/5, 557/6, 557/8, 557/9, 558/20, 558/22 in 558/23 vse k.o. Bistrica se izvajajo na podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Pred posegi je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena celotnega območja SS.

3) Na delu parc. št. 667/1 k.o. Bistrica je dovoljena gradnja kmetijskih objektov.«

V 109. členu se besedilo prve točke PPIP za EUP BRE 02 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Na celotnem območju mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK.«

V 109. členu se na koncu stavka prve točke PPIP za EUP BRE 03 doda naslednje besedilo:

»Poleg dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in proizvodne do velikosti neto 250 m² je v območju dovoljena tudi postavitev pakirnice in skladišča za prodajo sadja in zelenjave.«

V 109. členu se besedilo druge točke PPIP za EUP BRE 04 nadomesti z naslednjim besedilom:

»V območju pod državno cesto so dopustni tudi dvo- stanovanjski objekti. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 111. členu se v PPIP za EUP DOL 08:

– besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih.«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 112. členu se besedilo prve alineje druge točke PPIP za EUP GRH 01 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.«

V 112. členu se besedilo prve alineje četrte točke PPIP za EUP GRH 04 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.«

V 112. členu se besedilo četrte in pete točke PPIP za EUP GRH 07 nadomesti z naslednjim besedilom:

»4) Posegi in krčenje obvodne vegetacije na parc. št. 309/2, 309/3 309/5, 309/6, 309/7, 309/8, 309/9 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, niso dovoljeni.

5) Na parc. št. 289/5 k.o. Lom pod Storžičem je dopustna ureditev začasnega šotorišča in kurišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu prostorske in gradbene zakonodaje, nima negativnih vplivov na okolje in ne posega v drevesno vegetacijo.«

V 113. členu se besedilo druge točke PPIP za EUP GZD 01 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na zemljišču s parcelno št. 743/4 in 743/5 k.o. Križe je dovoljena gradnja eno stanovanjskega objekta.«

V 113. členu se besedilo tretje točke PPIP za EUP GZD 02 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Posegi niso dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov pitne vode.«

V 113. členu se v PPIP za EUP GZD 02 dodata novi četrta in peta točka z naslednjim besedilom:

»4) Padavinske odpadne vode s parkirišča preko oljnih lovilcev v izvedbi, ki je v skladu s področnim predpisom.

5) Na območju šotorišča se odvod komunalnih odpadnih voda ureja na način, da kakovost podzemne vode na vodovarstvenem območju ne bo ogrožena.«

V 114. členu se v PPIP za EUP HRG 01 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 115. členu se v PPIP za EUP HUD 02 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom dodan:

»3) Priporoča se ekstenzivno sadjarstvo z visokodebelnimi drevesi.«

V 117. členu se v PPIP za EUP JED 02 v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 117. členu se v PPIP za EUP JED 03:

– besedilo tretje točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih.«;

– v peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 117. členu se v PPIP za EUP JED 11 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 117. členu se v PPIP za EUP JED 12:

– črta besedilo 3. točke;

– v sedmi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 118. členu se v PPIP za EUP KOV 02 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom doda:

»3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 118. členu se v PPIP za EUP KOV 04 na koncu stavka tretje točke doda naslednje besedilo:

»Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 118. členu se v PPIP za EUP KOV 12 črta druga alineja četrte točke.

V 119. členu se v prvi točka PPIP za EUP KRŽ 02 črta besedilo: »(zadruga, učila, mercator, mesnica)«

V 119. členu se v PPIP za EUP KRŽ 04 besedilo šeste točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na parceli št. 572/4 k.o. Križe se priporoča ohranitev oziroma obnova visokodebelnih dreves.«

V 119. členu se v PPIP za EUP KRŽ 05 doda nova četrta točka z naslednjim besedilom:

»4) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 119. členu se v PPIP za EUP KRŽ 07 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom:

»3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 119. členu se besedilo PPIP za EUP KRŽ 12 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Na območju kmetijskih zemljišč (K1) niso dovoljene gradnje objektov. Dopustna je postavitev rastlinjakov. Na območju kmetijskih zemljišč (K2) je dovoljena gradnja enojnega kozolca (stegnjeni kozolec, kozolec z lopo oziroma kozolec s plaščem). Posegi se lahko izvedejo skladno s 96. in 101. členom tega odloka.

2) Ohranjajo se obcestni drevoredi, znamenja in kapelice. Ohranja se značilna parcelacija kmetijskih zemljišč (kriško polje).

3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

4) Avtohtoni najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma obnavlja.

5) Ob izgradnji razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska zemljišča.«

V 120. členu se besedilo PPIP za EUP LEŠ 01 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami.

2) Varstveni pogoji:

– Na robovih naselja se ohranjajo obstoječe živice in sadovnjaki. Od njih je obvezen 5 m odmik objektov.

– Ohranja in obnavlja naj se drevesa in grmovna vegetacija znotraj območja Natura 2000 in EPO območja, krčenje ni dopustno. Pri gradnji novih objektov se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega drevesnega fonda.

– Na parc. št. 13/1, 13/2, 13/3, 37/3, 39/1, 39/2, 47, zahodni del 74/1, 161/2, 859, 892/1 (del) in 915 vse k.o. Leše, pozidava ni dopustna.

– Gradnja na parc. 160 in 161 k.o. Leše ne sme posegati v območje obrežne vegetacije ob vodotoku. Za poseg v območje naravne vrednote je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo narave.

3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

4) Dovoljeno je le vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste.

5) Priporoča se ohranitev visokodebelne lesnate vegetacije oziroma nadomeščanje le-te z visokodebelnim sadnim drevjem.

6) Na zemljišču 750/5 k.o. Leše stoji kozolec, ki predstavlja značilen element kulturne krajine. V kolikor njegovo gradbeno tehnično stanje to dopušča, se ga ohrani oziroma prestavi.

7) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.«

V 120. členu se besedilo PPIP za EUP LEŠ 02 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.

2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

3) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.«

V 120. členu se črta besedilo prve točke PPIP za EUP LEŠ 05 in dodata novi peta in šesta točka z naslednjim besedilom:

»5) Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija ceste.

6) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.«

V 120. členu se v PPIP za EUP LEŠ 06 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom:

»3) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.«

V 121. členu se v PPIP za EUP LOK 01 na koncu stavka druge točke doda naslednje besedilo:

»Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 121. členu se v PPIP za EUP LOK 03:

– zadnji stavek prve točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Ob Cesti na Loko mora potekati zeleni pas (drevored, zelene površine).«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 121. členu se v PPIP za EUP LOK 06 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom:

»3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 121. členu se v PPIP za EUP LOK 07:

– črta besedilo prve točke;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 122. členu se v PPIP za EUP LOM 01:

– besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom: »1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 122. členu se v PPIP za EUP LOM 02:

– besedilo prve in druge točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.

2) Pozidava na parc. št. 1028/4, 206 (del) in 981/17 vse k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV ni dopustna.«;

– v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 122. členu se v PPIP za EUP LOM 03:

– besedilo tretje točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Dodatne pozidave na parc. št. 49/1 (del), 51/1, 51/2, 54/2 in 984/2 vse k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV niso dopustne.«;

– besedilo prve alineje pete točke nadomesti z naslednjim besedilom: Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.«

– v šesti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 122. členu se v PPIP za EUP LOM 05:

– besedilo tretje točke nadomesti z naslednjim besedilom: »V območju SS mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK.«:

– v peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 123. členu se v PPIP za EUP NOV 02 besedilo druge točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na parc. št. 410/3, 420/4, 420/6, 420/8, 445/2 in 445/3 vse k.o. Senično dodatna pozidava ni dopustna.«

V 125. členu se v PPIP za EUP POD 03 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 125. členu se v PPIP za EUP POD 05 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 125. členu se v PPIP za EUP POD 07 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 125. členu se v PPIP za EUP POD 08 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 125. členu se v PPIP za EUP POD 11 doda nova druga točka z naslednjim besedilom:

»2) Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode.«

V 125. členu se besedilo PPIP za EUP POD 14 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode. Prepovedano je umetno zasneževanje.

2) Območje se nahaja v območju plazljive in plazovite nevarnosti, zato je treba pri načrtovanju posegov upoštevati prepovedi in omejitve za posege.

3) V območju smučišča novogradnje in drugi posegi v prostor niso dopustni. Izjemoma so pod pogoji in skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode, dopustni naslednji posegi in gradnje:

– Na celotnem območju so dovoljene rušitve, ponovne gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih objektov in naprav.

– Gradnja novih objektov in novi posegi na območju razpršene poselitve (A) – srednja postaja žičnice za potrebe turizma.

– Dovoljena je gradnja (legalizacija s sanacijo brežin) dostopne ceste do Planinskega doma na Zelenici. Dostopno cesto je potrebno z zapornico ali na drug ustrezen način zapreti za motorni promet.

– Dovoljena je ureditev hudournikov in gradnja vodnogospodarskih objektov.

– Dovoljena je namestitev proti plazovnih zaščit za varovanje dostopne ceste.

– Dovoljena je postavitev ograj (ograjevanje pašnikov, smučarskih prog in ostalih površin) pri čemer se morajo uporabljati dobro vidni/opazni materiali. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic.

4) Varstveni režimi:

– Smučanje je dovoljeno na obstoječih in označenih progah.

– Turno smučanje je prepovedano na območjih rastišč lepega čeveljca ter na območjih prehranjevanja in prezimovanja ruševca.

– Gradbenih in vzdrževalnih del ter drugih posegov ni dovoljeno izvajati v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija).

– Pri obnavljanju električnih in drugih vodov se je potrebno izogniti rastiščem lepega čeveljca. Na območju rastišča lepega čeveljca so dovoljeni le posegi oziroma ukrepi za zaščito rastišča. V času taljenja snega se po potrebi ureditvijo sistemi kanalov, da se prepreči zamočvirjanje rastišča.

– Na platoju na začetku planinske poti se namesti informacijska tabla o naravovarstvenem pomenu območja in usmerjanju obiskovalcev skladno z drugo alinejo te točke.«

V 125. členu se preglednica PPIP za EUP POD 30 v celoti nadomesti z naslednjo preglednico:

»

POD 30 Podljubelj	O, G, VC, PC, A, SS, K1, E, ZS, K2, IK, BT, OO, T, SP, PO	1) Na parceli številka 491/5, 491/7, 491/8 k.o. Podljubelj je gradnja dovoljena le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.
		2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
		3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
		4) Na območju ZS ni dovoljeno spreminjati kote terena.
		5) Varstveni pogoji:
		Na parc. št. 267/4 k.o. Podljubelj se RTV pretvornik umesti na vzhodni del parcele na rob gozda. Ohranja se celovitost gozdnega habitatnega tipa.
		6) Na parceli 487/4 k.o. Podljubelj se ohranja skalne bloke, ki so posledica ledeniškega delovanja.
		7) Na ureditvenem območju se ne postavlja večjih svetlobnih teles (reklamni panoji, drugo). Dovoljene so informacijske table o naravnih značilnostih območja.
		8) Osvetljevanje parkirišča ni dovoljeno.
		9) Območje ureditve se lahko ogradi z leseno ograjo, ki naj bo primerno dvignjena in vidna.

«

V 125. členu se v PPIP za EUP POD 31 doda nova točka z naslednjim besedilom:

»1) Dovoljena je namestitev proti plazovnih zaščit za varovanje dostopne ceste.«

V 126. členu se v PPIP za EUP POP 03 doda nova druga točka z naslednjim besedilom:

»2) Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija ceste.«

V 127. členu se besedilo PPIP za EUP POT 01 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Na celotnem območju mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK.

2) Za zunanjo razsvetljavo se lahko uporabljajo izključno svetilke na senzor gibanja.

3) Znotraj območja urejanja se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. Gozdni rob se redno vzdržuje. Na območju krčitve se naravni dinamiki prepusti habitatna drevesa.«

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 01/1 doda novo besedilo:

»1) Na zemljiščih parc. št. 576/41, 576/40, 576/39, 573/38, 576/37, 576/36, 576/35 in 576/34 k.o. Križe je dopustna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer: garaža, nadstrešek, vrtna lopa.

2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.

3) Objekte iz prve točke se lahko s soglasjem mejaša postavi tudi do parcelne meje.«

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 01/2 črta besedilo četrte alineje v drugi točki.

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 01/04 doda nova druga točka z naslednjim besedilom:

»2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 03 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 04 črta besedilo tretje alineje v drugi točki.

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 05 v peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 128. členu se v PPIP za EUP PRI 06 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 129. členu se v PPIP za EUP RET 02 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom:

»3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 129. členu se preglednica PPIP za EUP RET 03/2 v celoti nadomesti z naslednjo preglednico:

»

RET 03/2 Retnje- vahtnica	PC, CU	1) Na zemljiščih parc. št. 284/1 in 284/2 k.o. Križe je dopustna gradnja poslovnega objekta in parkirišča za osebna in tovorna vozila. Vzhodni del zemljišča se zasadi z drevoredom visokoraslih listavcev.
		2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
		3) Usmeritve za gradnjo poslovnega objekta: sestavljen tloris do 8,0 m× 20,0 m in 8,0 m × 9,5 m. Etaže največ do K+P+M, višina do 10,2 m. Klet mora biti v celoti vkopana, tlorisno je lahko tudi večja od nadzemnega tlorisa. Uvoz/izvoz se uredi na kategorizirano občinsko cesto LC 280 052.

«

V 129. členu se besedilo PPIP za EUP RET 04 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.

2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 129. členu se besedilo PPIP za EUP RET 05 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.

3) V strmi del brežine se z gradnjo ne posega.«

V 129. členu se besedilo PPIP za EUP RET 07 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.

2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 129. členu se v PPIP za EUP RET 11:

– črta besedilo prve točke;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 130. členu se v PPIP za EUP ROČ 01 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 130. členu se v PPIP za EUP ROČ 02:

– na koncu besedila druge točke doda naslednje besedilo: »Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«;

– v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 130. členu se v PPIP za EUP ROČ 03 na koncu besedila druge točke doda naslednje besedilo: »Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«:

V 130. členu se v PPIP za EUP ROČ 04:

– na koncu besedila druge točke doda naslednje besedilo: »Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«;

– v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 130. členu se v PPIP za EUP ROČ 06 v prvi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 130. členu se v PPIP za EUP ROČ 07 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 131. členu se v PPIP za EUP SEB 01 doda nova tretja točka z naslednjim besedilom:

»3) Na parc. št. 484/2 k.o Žiganja vas se dovoli gradnja stanovanjske stavbe. Minimalni odmik objekta od parcelne meje javne ceste (parc. št. 485 k.o. Žiganja vas) je lahko manjši od predpisanega s soglasjem lastnika, vendar ne manjši od 1,0 m.«

V 131. členu se besedilo prve točke PPIP za EUP SEB 02 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom in parkiranju za potrebe dovoljenih dejavnosti. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 131. členu se v PPIP za EUP SEB 03

– besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Posegi na območju črno jelševja oziroma krčitve črno jelševja na S in Z delu parc. št. 534/2 k.o. Žiganja vas, ni dopustno. Pozidava na parc. št. 424/1 in 424/4 k.o. Žiganja vas ni dopustna.«;

– doda nova četrta točka z naslednjim besedilom:

»4) Na zemljišču parc. št. 420/4 k.o. Žiganja vas posegi niso dovoljeni do sprejetja novega akta o zavarovanju Udin boršta.«

V 131. členu se besedilo prve točke PPIP za EUP SEB 05 nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 131. členu se v PPIP za EUP SEB 06 dodajo nove druga, tretja in četrta točka z naslednjim besedilom:

»2) Avtohtoni najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma obnavlja.

3) Ob izgradnji razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska zemljišča.

4) Kolesarske in peš steze se na območju, ko le-ta poteka na območju SAC ne osvetljuje.«

V 132. členu se v PPIP za EUP SEN 01 doda nova četrta točka z naslednjim besedilom:

»4) Avtohtoni najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma obnavlja.«

V 132. členu se preglednica PPIP za EUP SEN 06 v celoti nadomesti z naslednjo preglednico:

»

SEN 06 Senično	A,G, PC, K1, K2, BT	1) Dodatni posegi (pozidava, posegi v gozdni rob, drevesno in grmovno vegetacijo) znotraj ZO Spominski park Udin Boršt, niso dopustni.
		2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
		3) Na zemljišču 386/11 k.o. Senično se dovoli postavitev objektov in spremljajočih ureditev za potrebe čebelarsko/turistično/zdravstvene dejavnosti.

«

V 133. členu se v PPIP za EUP SLP 01:

– črta besedilo tretje točke;

– v peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 133. členu se v PPIP za EUP SLP 02 v prvi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 133. členu se v PPIP za EUP SLP 03 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 133. členu se v PPIP za EUP SLP 04 v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 133. členu se v PPIP za EUP SLP 05 črta besedilo prve točke.

V 133. členu se v PPIP za EUP SLP 06:

– v prvi točki črta besedilo: »in posegi v skladu s 100. členim tega odloka«;

– v tretji točki črta besedilo »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 01/1:

– črta besedilo četrte točke;

– v sedemnajsti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 01/2 in za EUP TRŽ 01/3 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 03 črta besedilo tretje točke.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 04 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 06 v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 07:

– besedilo druge točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 94. členom tega odloka.«;

– peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 08 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Novogradnje nezahtevnih in enostavnih objektov kot so majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih in posegi za izboljšanje pričevalnosti kulturne dediščine.«

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 10:

– črta besedilo druge točke;

– v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 12 v enajsti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 13 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 14 v prvi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 15 v šesti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 16:

– črta besedilo prve točke;

– v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 17 v četrti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 26 v prvi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 29 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 30 v prvi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 31 v tretji točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 32 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 35 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 135. členu se v PPIP za EUP TRŽ 36 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 137. členu se v PPIP za EUP VIS 01 doda nova druga točka z naslednjim besedilom:

»2) Za zunanjo razsvetljavo se lahko uporabljajo izključno svetilke na senzor gibanja.«

V 137. členu se v PPIP za EUP VIS 02 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.«

V 139. členu se v PPIP za EUP ZVI 01 črta prvi stavek prve točke in doda nova četrta točka z naslednjim besedilom:

»4) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 139. členu se v PPIP za EUP ZVI 02 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 140. členu se v PPIP za EUP ŽGV 02:

– besedilo prve točke za nadomesti z naslednjim besedilom: »1) Posegi (pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob) na parc. št. 23/10, 23/6, 23/7, 23/13 in 342/1 vse k.o. Žiganja vas) znotraj NV »Udin boršt – osameli kras«, niso dovoljeni.«;

– doda nova tretja točka z naslednjim besedilom:

»3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 140. členu se v PPIP za EUP ŽGV 03 doda nova prva točka z naslednjim besedilom: »1) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.«

V 140. členu se besedilo PPIP za EUP ŽGV 04 v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje

2) Vegetacijo v širini najmanj 5,0 m ob potoku se ohranja oziroma obnavlja.

3) Ob izgradnji razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska zemljišča.

4) Kolesarske in peš steze se na območju, ko le-ta poteka na območju SAC, ne osvetljuje.

5) Rekonstrukcija lokalne ceste se načrtuje tako da se ohrani odmik ceste od grobišča in da višinsko cesta ne bo višja od grobišča. Morebitno avtobusno postajališče naj ne stoji v bližini grobišča in ne na vzhodnem robu ceste v vplivnem območju.«

V 141. členu se v prvi točki doda nova osma alineja z naslednjim besedilom: »– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov k obstoječim objektom znotraj pripadajočih gradbenih parcel.«

V 142. členu se v PPIP za EUP BIS 12 v drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 142. členu se V PPIP za EUP KOV 09 črta besedilo prve točke.

V 142. členu se v PPIP za EUP KRŽ 10:

– besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Območje je namenjeno izgradnji nogometnega igrišča in drugim ureditvam za potrebe širitve športnega parka.«;

– besedilo tretje točke nadomesti z naslednjim besedilom: »Objekt za šport – nogometno igrišče naj se locira na sredino območja. Tlorisni in višinski gabarit, naklon strešin in kritina servisnega objekta se prilagodi obstoječim objektom (bivše vojašnice, osnovna šola).«

V 142. členu se črta PPIP za EUP LEŠ 03 in doda nova preglednica PPIP za EUP LOK 08 z naslednjim besedilom:

»

LOK 08 Loka- Gospodarska cona II	IG	1) V območju so dopustne gradnje proizvodnih objektov in delavnic. Novogradnje morajo upoštevati oblikovne značilnosti objektov v EUP LOK 03 (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta ipd.). Obvezna je vzdolžna orientacija objektov. Ob Cesti na Loko mora potekati zeleni pas (drevored, zelene površine).
		2) V fazi osnutka OPPN se preveri ali je z vidika vplivov na zdravje ljudi treba izvesti postopek CPVO.

«

V 142. členu se v PPIP za EUP NOV 01 druga točka nadomesti z naslednjim besedilom: »Ob vzhodnem robu območja, to je ob obstoječi cesti, je treba zaradi ohranjanja gozdnega robu kulturnega spomenika ohranjati pas visokodebelne vegetacije.«

V 142. členu se črta PPIP za EUP POD 11.

V 142. členu se besedilo prve točke PPIP za EUP POD 012 nadomesti z naslednjim besedilom: »Območje se nahaja v III varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode.«

V 142. členu se v preglednici se za EUP POT 03 dodajo novi PPIP za EUP ROČ 08 z naslednjim besedilom:

»

ROČ 08 Ročevnica- Na jasi III.	SS	1) Območje je namenjeno gradnji eno- ali dvostanovanjskih objektov. Dopustni višinski gabarit je K+P+M.
		2) Površine proti državni cesti se oblikuje kot zeleni pas (drevored, zelene površine).
		3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

«

V 142. členu se črta PPIP za EUP TRŽ 11.

V 142. členu se v PPIP za EUP TRŽ 19 v peti točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 142. členu se v PPIP za EUP TRŽ 23 v prvi drugi točki črta besedilo: »pri posegih«.

V 144. členu se prvi stavek prve točke nadomesti z naslednjim besedilom: »OPPN s primerno sanacijose izdela za celotna območja enot urejanja odprtih kopov, in sicer:«

V 144. členu se tretje točka nadomesti z naslednjim besedilom:

»Pri izdelavi OPPN mora biti poudarek na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja. V sklopu sanacijskega načrta se predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in visoko stebelnim drevjem.

V 144. členu se doda nova šesta točka z naslednjim besedilom: »(6) V primeru, da gre za perspektivna nahajališča, naj se predvidi ustrezno velika območja za podelitev rudarske pravice in koncesije skladno s področnim predpisom.«

V 145. členu se v PPIP za EUP ČAD 01/2 besedilo prve točke nadomesti z naslednjim besedilom:

»1) Gradnje objektov na parc. št. 849/1, 849/2, 850/11, 850/12, 850/13 in 850/14 k.o. Lom pod Storžičem niso dovoljeni.«

146. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»(1) V veljavi ostanejo prostorski izvedbeni načrti:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo CČN Tržič 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona (Uradni list RS, št. 120/2008, 1/2010), oznaka EUP v OPN: KOV 08,

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev deponije Kovor (Uradni list RS, št. 48/16),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako LEŠ 03 (Uradni list RS, št. 1/18),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska (Uradni list RS, št. 30/13, 46/18 – sprememba),

– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako TRŽ 11 (Tržič – BPT) (Uradni list RS, št. 70/18).«

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega odloka, če investitor to sam zahteva.

Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka, poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 76/2019 z dne 13. 12. 2019

3357. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (3. spremembe), stran 9915.