Na podlagi tretjega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 12. člena, 17. člena, 22. člena, prvega odstavka 28. člena, četrtega odstavka 52. člena, tretjega odstavka 53. člena in 63. člena ter za izvrševanje 27. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdaja
o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti
S tem pravilnikom se določajo kriteriji za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij, natančnejši postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoji in postopek za znižanje normativa in zvišanje plačila dela, pogoji za zvišanje oskrbnine, delo individualne projektne skupine, vsebina in trajanje usposabljanja, natančnejši pogoji za podelitev priznanj ter predpisuje vsebino obrazcev vlog, ki so sestavni del tega pravilnika.
Center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge, iz lastne evidence in uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali drugi nosilci javnih pooblastil, razen če stranka to izrecno prepove.
II. KRITERIJI ZA SESTAVO KOMISIJ IN IMENOVANJE ČLANOV
(1) Posamezne komisije se oblikujejo iz liste kandidatov za imenovanje komisij (v nadaljnjem besedilu: lista kandidatov), ki jo vodi ministrstvo, pristojno za družino.
(2) Lista kandidatov se za strokovne delavce centrov za socialno delo za področje rejništva spreminja glede na razporeditev na delovno mesto na področju rejništva. Rejniki in strokovno usposobljene osebe za delo z otroki se na listo kandidatov uvrstijo za dobo štirih let in so lahko na listo znova uvrščeni. Rejniki in strokovno usposobljene osebe za delo z otroki so lahko na listi kandidatov najdalj osem zaporednih let.
1. Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti ima devet članov, od katerih so trije člani strokovni delavci centrov za socialno delo za področje rejništva, trije člani rejniki in trije člani osebe, ki so strokovno usposobljene za delo z otroki.
(2) Minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister) iz liste kandidatov imenuje člane komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Komisijo za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti imenuje za štiri leta.
(3) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti na prvi seji izbere predsednika in namestnika predsednika.
(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti je pri svojem delu samostojna.
(2) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti deluje in odloča na sejah ter je sklepčna, če je na seji prisotnih najmanj pet članov. Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti o svojem delu vodi zapisnik in odločitve sprejema s sklepi.
(3) Predsednik komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti sklicuje seje, jih vodi in določi zapisnikarja za posamezno sejo. V njegovi odsotnosti opravlja to delo namestnik.
(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti ima sedež na ministrstvu, pristojnem za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Administrativno delo, ki je povezano z zbiranjem vlog, sklicevanjem sej, pripravo gradiva komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in arhiviranjem, vodi ministrstvo.
2. Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela
(1) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela odloča v sestavi treh članov. Odločitve sprejema s sklepi na obrazcu R-3 – Znižanje normativa iz Priloge 1 in obrazcu R-4 – Zvišanje plačila dela iz Priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika.
(2) O pravici do znižanega normativa odloča komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela, ki se oblikuje znotraj vsake podskupine centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: podskupina) iz liste kandidatov strokovnih delavcev centrov za socialno delo za področje rejništva. Minister določi kateri centri za socialno delo sestavljajo posamezno podskupino.
(3) Vsaka podskupina centrov za socialno delo med svojimi člani izbere koordinatorja iz 23. člena tega pravilnika, ki vodi in usklajuje komisijo za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela ter po potrebi sodeluje z drugimi petimi koordinatorji. Koordinator je izbran za eno leto in je po preteku lahko znova izbran.
3. Komisija za priznanja
(1) Komisija za priznanja ima devet članov, od katerih so trije člani strokovni delavci centrov za socialno delo za področje rejništva, trije člani rejniki in trije člani osebe, ki so strokovno usposobljene za delo z otroki.
(2) Minister iz liste kandidatov imenuje komisijo za priznanja. Komisijo za priznanja imenuje za štiri leta.
(3) Komisija za priznanja na prvi seji izbere predsednika in namestnika predsednika.
(1) Komisija za priznanja je pri svojem delu samostojna.
(2) Komisija za priznanja deluje in odloča na sejah ter je sklepčna, če je na seji prisotnih najmanj pet članov. Komisija za priznanja o svojem delu vodi zapisnik in predlaga ministru rejnike za podelitev priznanj.
(3) Predsednik komisije za priznanja sklicuje seje, jih vodi in določi zapisnikarja za posamezno sejo. V njegovi odsotnosti to delo opravlja namestnik.
(1) Komisija za priznanja ima sedež na ministrstvu.
(2) Administrativno delo, ki je povezano z zbiranjem vlog, sklicevanjem sej, pripravo gradiva komisije za priznanja in arhiviranjem, vodi ministrstvo.
III. POSTOPEK IZBORA KANDIDATOV ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti na obrazcu R-1 – Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Vlogi priloži dokazilo o zaključeni izobrazbi in kratko predstavitev sebe ter družine.
Pri pripravi ocene o primernosti kandidata in njegove družine (v nadaljnjem besedilu: ocena) strokovni delavec opravi obisk na domu kandidata za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: kandidat) ter razgovor z njim in njegovo družino, s čimer pridobi podatke za pripravo ocene, hkrati pa kandidata in njegovo družino seznani z rejništvom.
(1) Pri pripravi ocene kandidata center rejnika ugotovi materialne pogoje in primernost bivalnih pogojev celotne družine, še posebej prostorov in opreme, namenjene otroku ali otrokom, ki bi jih sprejeli v rejništvo. Center rejnika preveri tudi rejnikove kandidatove osebnostne lastnosti in zmožnosti vzpostavljanja primernega odnosa z otrokom.
(2) Iz ocene izhajajo:
– motivi za izvajanje rejništva,
– kandidatove osebnostne lastnosti, ki so pomembne za izvajanje rejništva,
– opis priprave družine na otroka (odnosi, komunikacija in vzdušje v družini),
– pripravljenost kandidata za sodelovanje v individualni projektni skupini,
– zapis o kandidatovem razumevanju rejniškega sistema in vloge rejnika kot sodelavca socialne službe.
Center rejnika pošlje vse prejete vloge kandidatov skupaj s prilogami in z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 5. in 6. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19; v nadaljnjem besedilu: zakon) ministrstvudo roka, ki ga to določi vsako leto, skupaj s potrebnim številom novih rejnikov.
(1) Izbor kandidatov opravi komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.
(2) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti obravnava vse vloge, prejete v razpisanem roku in med kandidati izbere določeno število novih rejnikov v skladu z 10. in 12. členom zakona.
(3) Pri izboru kandidatov komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, poleg razpisanega števila potrebnih novih rejnikov, upošteva tudi pokritost celotne države.
(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti vodi zapisnik, iz katerega je razvidno, kateri kandidati so bili izbrani.
(2) Ministrstvo o izboru obvesti center rejnika.
(1) Izbrane kandidate ministrstvo po v celoti zaključenem usposabljanju vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, center rejnika na podlagi izvršljive odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni otrokov sorodnik, izdane na podlagi 14. člena zakona, le tega vpiše v evidenco izdanih dovoljenj, četudi še ni zaključil usposabljanja, določenega v 12. členu zakona.
(1) Izbris iz evidence izdanih dovoljenj opravi ministrstvo na pisni predlog rejnika ali centra rejnika, v skladu s 16. členom zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, rejnika, ki je vpisan v evidenco izdanih dovoljenj na podlagi izvršljive odločbe o namestitvi otroka v rejništvo, izdane na podlagi 14. člena zakona, iz evidence izbriše center rejnika.
IV. IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLIC IN POSTOPEK ZA ZNIŽANJE NORMATIVA
1. Vloga, vpis v register in izbris iz registra
Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika na obrazcu R-2 – Vloga za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(1) Center rejnika pošlje vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 18. člena zakona ministrstvu.
(2) Rejnike, ki izpolnjujejo pogoje iz 18. člena zakona, ministrstvo vpiše v register za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register). Potrdilo o vpisu v register pošlje centru rejnika in rejniku.
(1) Rejnike, ki so vpisani v register, center rejnika prijavi v obvezno socialno zavarovanje.
(2) Rejnike, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 21. člena zakona, center rejnika odjavi iz obveznega socialnega zavarovanja in o tem obvesti ministrstvo.
2. Postopek za znižanje normativa
Skupni predlog za znižani normativ pripravita center rejnika in center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo (v nadaljnjem besedilu: center otroka), ki ga center rejnika, na obrazcu R-3 – Znižanje normativa, pošlje koordinatorju podskupine centra rejnika.
Naloge koordinatorja podskupine so:
– sprejetje predloga,
– določitev komisije za znižanje normativa in zvišanje plačila dela iz 7. člena tega pravilnika,
– zagotovitev, da se predlogi pravočasno obravnavajo,
– vrnitev dokumentacije skupaj s sklepom komisije za znižanje normativa in zvišanje plačila dela centru rejnika,
– vodenje evidence obravnavanih zadev v njegovi podskupini,
– sporočanje vseh sprememb glede liste kandidatov za posamezno podskupino ministrstvu.
(1) Razlog za znižanje normativa je obseg dela, ki ga ima rejnik pri izvajanju rejništva za:
– otroka z motnjami v duševnem razvoju,
– otroka s telesno prizadetostjo,
– otroka z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami,
– otroka s čustvenimi motnjami,
– otroka s hudimi prilagoditvenimi težavami,
– hudo bolnega otroka,
– otroka, ki je doživel zlorabo.
(2) O znižanem normativu odloči komisija za znižanje normativa in zvišanje plačila tudi v primerih izvajanja vikend rejništva, rejništva med počitnicami ter izvajanja rejništva zaradi usposabljanja.
V. POGOJI ZA ZNIŽANJE ALI ZVIŠANJE REJNINE
(1) Za posameznega otroka center otroka in rejnik skleneta rejniško pogodbo.
(2) O spremembah pravic in obveznosti pogodbeni stranki skleneta aneks k rejniški pogodbi.
1. Znižanje rejnine
(1) Šteje se, da otrok biva v rejniški družini v obdobju, kot je določeno v rejniški pogodbi, ne glede na njegovo morebitno začasno odsotnost iz rejniške družine.
(2) Če je otrok iz rejniške družine odsoten več kot 30 dni neprekinjeno zaradi zdravljenja, preživljanja počitnic ali podobnih razlogov, se rejniku izplača rejnina v višini plačila dela.
2. Zvišanje oskrbnine
Rejnik je upravičen do zvišanja oskrbnine v višini 25 odstotkov materialnih stroškov ob izrednih izdatkih za potrebe otroka, povezanih z:
– izobraževalnim procesom otroka,
– interesnimi dejavnostmi otroka,
– zdravjem otroka (pogosti obiski pri specialistih, zdravljenje, povezano s stroški, ortopedski pripomočki), če za otroka ni določena pravica do dodatka za nego, določena s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,
– drugimi posebnimi obravnavami otroka,
– stroški obiskovanja matične družine, če ta živi v oddaljenem kraju in ne more zagotavljati za to potrebnih sredstev.
Pravica do zvišanja oskrbnine se dodeli začasno in se lahko podaljšuje. Center otroka enkrat letno preveri upravičenost do zvišanja oskrbnine.
3. Zvišanje plačila dela
(1) Predlog za zvišanje plačila dela pripravi center otroka na obrazcu R-4 – Zvišanje plačila dela in ga pošlje koordinatorju podskupine centra otroka. Predlogu priloži obrazložitev.
(2) Naloge koordinatorja so enake, kot so določene v 23. členu tega pravilnika.
(1) Razlog za zvišanje plačila dela je v obsegu dela, ki ga ima rejnik pri izvajanju rejništva za otroke iz 24. člena tega pravilnika.
(2) Rejniku se plačilo dela zviša za 25 odstotkov, kadar gre za zmerno povečani obseg dela z otrokom ali za 50 odstotkov, kadar gre za močno povečani obseg dela z otrokom.
O pravici do zvišanega plačila dela odloča komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela.
Pravica do zvišanega plačila dela se dodeli največ za eno leto in se lahko podaljšuje, dokler obstajajo razlogi.
VI. INDIVIDUALNA PROJEKTNA SKUPINA
Center otroka za vsakega otroka v skladu s 35. členom zakona sestavi individualno projektno skupino za izdelavo individualnega načrta izvajanja rejništva, spremljanje izvajanja rejništva ter načrtovanje prenehanja rejništva.
(1) Individualna projektna skupina spremlja predvsem čustveni razvoj in vedenje otroka, zdravje otroka, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki ter izobraževanje oziroma poklicno usposabljanje otroka.
(2) V individualni projektni skupini se sprejemajo dogovori o določenih nalogah posameznih sodelujočih in dogovarjajo o stikih.
(1) Individualna projektna skupina se prvič sestane v čim krajšem času, najpozneje pa mesec dni po namestitvi otroka v rejniško družino.
(2) Na prvem srečanju sodelujoči individualne projektne skupine določijo okvirni načrt izvajanja rejništva, ki ga dopolnjujejo in spreminjajo v skladu s potrebami otroka.
Strokovni delavec centra otroka zagotavlja, da so vsi sodelujoči individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva. Ob pomembnih odločitvah za otroka skliče strokovni delavec centra otroka sestanek individualne projektne skupine.
Srečanja individualne projektne skupine se lahko izvajajo v rejniški družini, matični družini, na centru za socialno delo ali v kakšni drugi ustanovi, pri čemer se upoštevajo objektivne možnosti in obveznosti vseh sodelujočih individualne projektne skupine.
VII. VSEBINA, IZVAJALEC IN TRAJANJE USPOSABLJANJA
1. Usposabljanje kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
(1) Po v celoti zaključenem usposabljanju kandidat pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek center rejnika sorodnika ali osebo, ki ni otrokov sorodnik, h kateri je na podlagi izvršljive sodne odločbe v skladu s 14. členom zakona nameščen otrok, vpiše v evidenco izdanih dovoljenj ter jo napoti na obvezno usposabljanje. Center rejnika pošlje izvajalcu usposabljanja rejnikovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivališče na podlagi predhodno pridobljenega soglasja rejnika. Izvajalec usposabljanja na prvo naslednje usposabljanje povabi vse rejnike, ki jih je na usposabljanje pisno napotil center za socialno delo.
Usposabljanje kandidatov izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.
(1) Usposabljanje traja od 10 do 12 ur.
(2) Program usposabljanja oblikuje Skupnost centrov za socialno delo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Program usposabljanja za izvajanje rejniške dejavnosti zajema naslednje vsebinske sklope:
– koncept rejništva v socialnem delu; predstavitev rejniškega sistema in individualne projektne skupine; sodelovanje z matično družino;
– poglavja iz razvojne psihologije; čustvene potrebe otroka; čustvene potrebe otroka, nameščenega v rejništvo;
– poglavja iz psihologije družine.
2. Usposabljanje rejnikov
(1) Rejnik se najmanj enkrat v petih letih udeleži obveznega usposabljanja, določenega v prvem odstavku 28. člena zakona.
(2) Po v celoti zaključenem usposabljanju prejme rejnik potrdilo o udeležbi na usposabljanju.
Usposabljanje rejnikov izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.
(1) Usposabljanje traja od 20 do 25 ur in vsebuje predavanja, delavnice ter skupinske pogovore o lastnih izkušnjah.
(2) Program usposabljanja oblikuje Skupnost centrov za socialno delo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Program usposabljanja rejnikov zajema naslednje vsebinske sklope:
– poglabljanje znanja o otroku in njegovem razvoju; poglavja o posebnih potrebah otrok; razumevanje posebnosti položaja otroka;
– psihologija družine; družina in vzgoja; pogoji, ki morajo biti zagotovljeni v družini, da ima otrok dovolj dobre možnosti za razvoj; rejniška družina; sodelovanje med rejniško družino in matično družino;
– izobraževanje rejnikov kot sodelavcev v socialnodelavskih projektih pomoči; načrt individualne projektne skupine; socialno delo z družino in rejniški sistem; novi načela v socialnem delu; pomen skupin za samopomoč.
VIII. POGOJI IN POSTOPEK ZA PODELITEV PRIZNANJ
Priznanja kot posebno obliko družbenega priznanja rejnikom za izjemne uspehe za delo na področju rejništva podeljuje v imenu Republike Slovenije minister.
(1) Ministrstvo vsako leto obvesti vse centre za socialno delo o datumu, do katerega je potrebno poslati predloge za kandidate za priznanja. Centri za socialno delo o tem seznanijo vse zainteresirane na njihovem območju.
(2) Predlagatelji pošljejo predloge s priporočeno pošto na naslov ministrstva do roka, ki ga določi ministrstvo, s pripisom »Komisija za priznanja – rejništvo«.
Priznanja za izjemno zavzeto in uspešno izvajanje rejništva se podelijo rejnikom, katerih delo pomeni prispevek k bolj kakovostnemu dvigu rejništva v Republiki Sloveniji. Predlagani rejnik:
– dela na področju rejništva najmanj dve leti,
– vestno izpolnjuje rejniške pogodbe,
– je pri svojem delu motiviran (omogoča otrokom dejavnosti, spodbuja sodelovanje z drugimi ustanovami, društvi, šolo, zdravstvom; se posebej angažira pri stikih z matično družino; sprejema drugačnost matične družine in otroka; omogoča razvoj vseh otrokovih zmožnosti),
– je pri delu preudaren, samostojen, v težjih situacijah se zna ustrezno odločiti,
– se vključuje v dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti organizirajo centri za socialno delo,
– aktivno sodeluje v individualnih projektnih skupinah,
– zavzeto deluje na širšem področju rejništva (npr. objava prispevka o rejništvu, delovanje v skupini rejnikov, sodeluje pri pozitivni promociji rejništva),
– je imel v rejništvu več otrok.
Predlog za priznanje vsebuje poleg osebnih podatkov o kandidatu tudi utemeljitev predloga, v katerem je opisano delo kandidata v skladu z merili iz prejšnjega člena pravilnika. Predlagatelj lahko predlogu priloži tudi mnenja posameznikov, skupin, društev ali ustanov, ki podpirajo predlog.
(1) Komisija za priznanja obravnava vse popolne predloge, prejete v razpisanem roku.
(2) Na podlagi prejete dokumentacije komisija za priznanja prouči utemeljenost predlogov in za kandidate, ki so po merilih iz 48. člena tega pravilnika dosegli najpomembnejše uspehe na področju rejništva, pripravi predlog za podelitev priznanj z utemeljitvijo.
(3) O končnem izboru odloči minister.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08 in 18/13).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2019
Ljubljana, dne 9. decembra 2019
EVA 2019-2611-0036
socialne zadeve in enake možnosti
