Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 24. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 2. točke 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 11. redni seji dne 27. 11. 2019 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Električna mobilnost v Mestni občini Kranj«
(1) Ta odlok določa, da obstoji javni interes za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Električna mobilnost v Mestni občini Kranj« v koncesijski obliki javno-zasebnega partnerstva.
(2) S tem odlokom Mestna občina Kranj kot koncedent tudi določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, enostranske ukrepe v javnem interesu, postopek izbire koncesionarja, poročanje in nadzor, način financiranja izvedbe projekta in prenehanje koncesijskega razmerja.
(opredelitev ključnih pojmov)
(1) Poleg pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi, uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen:
– koncedent je Mestna občina Kranj;
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo na podlagi javnega razpisa izbran kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva in upravljalec sistema električne mobilnosti;
– uporabniki so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo storitve električne mobilnosti;
– upravljavec sistema je upravljavec sistema električne mobilnosti in izvajalec storitve električne mobilnosti;
– sistem so vsi objekti, naprave, vozila in oprema potrebni za zagotavljanje storitve električne mobilnosti, ki so pod enakimi pogoji dostopni vsem uporabnikom;
– investicijski ukrepi so vse investicije v objekte, naprave, vozila in opremo iz prve alineje prvega odstavka 4. člena tega odloga;
– koncedentov vozni park sestavljajo vsa vozila občinske uprave in vozila oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Kranj;
– pogodbeno zagotavljanje prihranka pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem glede znižanja stroškov, učinkovitejše rabe energije in varstvo okolja, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju veljavnosti koncesijske pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba).
II. JAVNI INTERES, PREDMET IN MODEL JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(1) Javni interes je izkazan na naslednji način:
– varstvo okolja ter zmanjšanje obremenitve okolja (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, povečanje rabe energije iz obnovljivih virov energije);
– krepitev trajnostnih vidikov razvoja občine (razvoj javne infrastrukture za električno mobilnost, razvoj javne infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije s ciljem lokalne samooskrbe z električno energijo za potrebe voznega parka koncedenta);
– uvajanje novih konceptov trajnostne mobilnosti (promocija električne mobilnosti, zagotavljanje javne infrastrukture za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, doseganje ciljev nizkoogljičnega in čistega prometa z nizkimi izpusti toplogrednih plinov);
– zagotavljanje gospodarnega ravnanja z javnim premoženjem (izraba potenciala streh javnih stavb, zmanjšanje stroškov koncedenta glede uporabe voznega parka;
– uresničevanje ciljev in ukrepov iz Lokalnega energetskega koncepta (LEK) Mestne občine Kranj in s tem izpolnjevanje obvez in zaveze držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020.
(predmet koncesijskega razmerja)
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvedba projekta električne mobilnosti, ki zajema:
– izvedbo investicij potrebnih za vzpostavitev sistema električne mobilnosti v Mestni občini Kranj, ki zajema sledeče tri stebre:
a) prvi steber – zamenjava voznega parka: zamenjava koncedentovega obstoječega voznega parka na fosilna goriva za električna vozila ali druga okolju bolj prijazna vozila. V okviru prvega stebra koncedent zahteva dobavo novih električnih vozil, pri čemer se nabor vozil primernih za zamenjavo podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa;
b) drugi steber – vzpostavitev polnilnih centrov: oblikovanje javne mreže polnilnih centrov za polnjenje električnih vozil. V okviru drugega stebra koncedent zahteva vzpostavitev mreže polnilnih centrov za polnjenje električnih vozil, pri čemer se nabor primernih lokacij za postavitev polnilnih centrov opredeli v fazi javnega razpisa;
c) tretji steber – vzpostavitev trajnostnega proizvodnega vira električne energije iz obnovljivih virov in lokalnih hranilnikov električne energije: vzpostavitev trajnostnega obnovljivega vira proizvodnje električne energije v obliki sončnih elektrarn na strehah javnih stavb. V okviru tretjega stebra koncedent zahteva postavitev sončnih elektrarn za proizvodnjo električne energije, ki se postavijo na strehe javnih objektov, pri čemer se nabor primernih javnih objektov za postavitev sončnih elektrarn podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa.
– izvajanje storitve električne mobilnosti:
po izvedbi investicij potrebnih za vzpostavitev sistema električne mobilnosti iz posameznih stebrov in po njihovem uspešno izvedenem prevzemu, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi izvajal storitev električne mobilnosti. Storitev električne mobilnosti obsega vse naloge, potrebne za uspešno izvajanje projekta in izpolnitev ciljev, opredeljenih s tem odlokom ter pogodbo, vključno z vzpostavitvijo centralnega nadzornega sistema, ki omogoča spremljanje in nadzor nad izvajanjem projekta ter zlasti še:
a) glede prvega stebra: upravljanje voznega parka in obveznost zagotavljanja brezhibno delujočih vozil, ki vključuje zlasti redne servise in popravila, vključno s popravili v primeru prometnih nesreč, registracijo, zavarovanje in druge obratovalne stroške za normalno uporabo vozil. Koncesionar upravlja vozni park in zagotavlja dostopnost tehnično brezhibnih vozil koncedentu za njegove potrebe v vsebini, pod pogoji in v režimu, kot je opredeljen s pogodbo. Koncesionar prevzame tudi obveznost rednega posodabljanja voznega parka po dinamiki opredeljeni s pogodbo;
b) glede drugega stebra: obveznost upravljanja vzpostavljene mreže polnilnih centrov za polnjenje električnih vozil, obveznost njenega rednega vzdrževanja ter obveznost zagotavljanja delujočih polnilnih mest, v vsebini, pod pogoji in v režimu, kot bo opredeljeno s pogodbo;
c) glede tretjega stebra: obveznost upravljanja vzpostavljenih sončnih elektrarn, obveznost njihovega rednega vzdrževanja, obveznost zagotavljanja delujočih sončnih elektrarn, obveznost proizvodnje in prodaje električne energije, v vsebini, pod pogoji in v režimu, kot bo opredeljeno s pogodbo.
(2) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa opredeli faznost izvedbe investicij v okviru posameznega stebra iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko faznost veže na dosežene rezultate, kot bodo opredeljeni s pogodbo.
(3) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa podrobneje opredeli združljivost in povezljivost izvajanja storitve električne mobilnosti z drugimi sistemi v Mestni občini Kranj.
(območje koncesije in izvajanje projekta)
(1) Območje koncesije predstavlja območje Mestne občine Kranj.
(2) Za potrebe realizacije projekta in izvajanja storitve električne mobilnosti bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izvedbo projekta in znižanje stroškov, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja, v obsegu, kot bo dogovorjeno s pogodbo.
(3) Z namenom pridobivanja soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi – izvedbe gradbenih posegov ipd.).
(model javno-zasebnega partnerstva)
(1) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v okviru pogodbenega zagotavljanja znižanja stroškov, učinkovitejše rabe energije in varstva okolja, in sicer v obliki koncesije.
(2) Koncesija za izvedbo investicij potrebnih za vzpostavitev prvega stebra sistema električne mobilnosti se bo izvedla po modelu financiraj – dobavi – upravljaj in vzdržuj – ohrani v lasti. Izvedeni investicijski ukrepi bodo ostali lastnina koncesionarja tudi po preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja. V primeru, da bo investicijo v pretežnem delu financiral koncedent preide lastninska pravica na izvedenih investicijskih ukrepih na koncedenta ob dobavi, koncesionarju pa bo podeljena pravica upravljanja za celotno koncesijsko obdobje.
(3) Koncesija za izvedbo investicij potrebnih za vzpostavitev drugega in tretjega stebra sistema električne mobilnosti se bo izvedla po modelu projektiraj – financiraj – zgradi – upravljaj in vzdržuj – prenesi v last koncedenta v primerih, ko bo investicijo v pretežnem delu financiral koncesionar. V primeru, da bo investicijo v pretežnem delu financiral koncedent preide lastninska pravica na izvedenih investicijskih ukrepih na koncedenta ob izgradnji, koncesionarju pa bo podeljena pravica upravljanja za celotno koncesijsko obdobje.
(4) Koncedent lahko za izvedbo posameznih investicijskih ukrepov zagotovi dodatna javna finančna sredstva, pri čemer se zasledujejo cilji znižanja stroškov, učinkovitejše rabe energije in varstva okolja. V tem primeru mora koncedent pred koncem javnega razpisa in uporabo določbe iz tega odstavka izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih investicijskih ukrepov iz proračuna ali drugih javnih virov ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo projekta.
III. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti koncedenta)
(1) Koncedent ali uporabniki v okviru projekta prevzemajo obveznost rednega plačevanja storitve električne mobilnosti na način in pod pogoji opredeljenimi s pogodbo. Plačila koncedenta so vezana na dejansko znižane stroške in izboljšanje energetske učinkovitosti.
(2) Metodologija merjenja in verifikacije znižanja stroškov in učinkovite rabe energije se podrobno opredeli s pogodbo.
(3) Koncedent zagotovi zemljišča za postavitev polnilnih centrov, ki so na voljo ob javnih parkirnih mestih.
(4) Obveznost koncedenta je tudi, da zagotovi razpoložljive strehe oziroma druge površine na javnih objektih ali zemljiščih, primernih za postavitev sončnih elektrarn in lokalnih hranilnikov električne energije.
(5) Zaradi izvedbe pogodbenega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju pravico dostopa do objektov in javnih površin namenjenih postavitvi polnilnih centrov, sončnih elektrarn in drugih investicijskih ukrepov.
(6) Koncedent sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta, v obsegu kot je dogovorjeno s pogodbo.
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar prevzema obveznost za izvedbo vseh, s pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za znižanje stroškov, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja ter obveznost upravljanja sistema, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in pogodbo ter po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti znižanje stroškov glede izvajanja storitev iz prvega stebra, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih investicijskih ukrepov za zagotavljanje dogovorjenega znižanja stroškov.
(3) Koncesionar v pogodbeni dobi v pretežnem delu prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitve električne mobilnosti in upravljanja, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih investicij, razen v primeru iz četrtega odstavka 6. člena tega odloka. Glede izvajanja storitev iz prvega stebra koncesionar prevzema tveganje dostopnosti in razpoložljivosti, medtem ko glede izvajanja storitev iz drugega in tretjega stebra prevzema tudi tveganje povpraševanja.
(4) Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za znižanje stroškov, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 6. člena tega odloka.
(5) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo sistema.
(6) Ostale obveznosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja;
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano dostopnost do storitve v okviru sistema, kjer zagotavlja storitve električne mobilnosti ter kakovostno opravljanje storitve, v skladu s predpisi, pogodbo in v javnem interesu;
– v skladu z zahtevami koncedenta, pogodbo in veljavnimi predpisi zbirati in posredovati koncedentu v nadaljnjo obdelavo podatke o uporabi storitve;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi;
– kot dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in upravljati celoten sistem (vse objekte, naprave, vozila in opremo);
– redno vzdrževati celoten sistem v obsegu, opredeljenem s pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba;
– po pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in investicije v sistem, vključno z morebitnimi razširitvami, kar se podrobneje opredeli s pogodbo;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe;
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta tisti del sistema električne mobilnosti, ki je dogovorjen s pogodbo in sicer v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo;
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem odlokom in pogodbo;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po pogodbi in za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega odloka in pogodbe.
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo predvidenih posameznih investicijskih ukrepov, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva oziroma so povezani z upravljanjem sistema.
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s pogodbo.
(dolžnosti in pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka;
– omogočiti dostop do vseh lokacij, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje nalog;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(2) Uporabniki imajo pravico uporabljati storitev sistema električne mobilnosti pod enakimi pogoji, ki se opredelijo v splošnih pogojih uporabe sistema. Podrobneje se pogoji opredelijo v fazi izvedbe javnega razpisa.
(3) Uporabniki imajo pravico, da storitev električne mobilnosti plačujejo s splošno veljavnimi plačilnimi sredstvi, vključno z npr. kreditnimi karticami, mestno kartico ali mobilno denarnico, kar se podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa.
(4) Morebitne pobude ali pritožbe uporabniki naslovijo na koncedenta, ki v primeru, če so upravičene, poskrbi, da jih koncesionar ustrezno obravnava in kršitve tudi odpravi.
(druge pravice in obveznosti)
(1) Koncesionar bo na podlagi sklenjene pogodbe pridobil:
– izključno pravico opravljati storitev električne mobilnosti,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitve električne mobilnosti.
(2) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, da bo zagotovljena uravnotežena delitev tveganj med pogodbenima strankama za uspešno izvajanje koncesije.
(3) S pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem pogodbe.
(4) Koncesionar je dolžan storitve izvajati na način, ki zagotavlja njihovo združljivost z drugimi povezanimi storitvami v Mestni občini Kranj (implementacija strategije pametnega mesta in pametne skupnosti). To lahko vključuje prilagoditev programske in/ali strojne opreme, namenjene izvajanju storitve, ali namestitev (vzporedno ali naknadno) dodatne programske in/ali strojne opreme.
IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
(1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.
(2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni prijavi.
(3) Koncesionar lahko prijavo odda skupaj s podizvajalci.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18);
– da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe projekta in vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih investicijskih ukrepov, in sicer v fazi kvalifikacije najmanj v višini 1 mio EUR in v fazi oddaje končne ponudbe v višini celotne predvidene vrednosti investicije, ki jo prevzema koncesionar;
– da razpolaga s kadrom, ki ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom in razpisno dokumentacijo;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, zlasti, da je sposoben zagotoviti opremo za vzpostavitev polnilnih centrov, sončnih elektrarn in lokalnih hranilnikov električne energije ter zagotavljati dobavljivost električnih vozil;
– da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti, zlasti da razpolaga s kadri, ki so usposobljeni za izvajanje servisnih in vzdrževalnih del na vzpostavljeni infrastrukturi;
– da je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe projekta, ki je skladen z zahtevami koncedenta;
– da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil glede izpolnjevanja pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
(2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili niže stroške izvajanja projekta električne mobilnosti, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja.
(3) Koncedent lahko med merila vključi tudi merila kakovosti, ki zajemajo socialne, okoljske in inovativne značilnosti projekta.
(4) Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
(1) Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti Mestno upravo Mestne občine Kranj.
(2) Za izbor koncesionarja in podpis pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje novega člana.
(4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(5) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(6) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
(7) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu pogodbe.
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini, v roku in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in osnutku pogodbe.
(2) Sklenjena pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
(1) Pogodba se lahko med njenim trajanjem spremeni, ne da bi koncedent izvedel nov postopek izbire koncesionarja, le v obsegu in pod pogoji, kakor jih opredeljuje vsakokrat veljavna zakonodaja.
(2) Ob upoštevanju omejitev iz prvega odstavka tega člena, lahko koncedent ali koncesionar zahtevata spremembo pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe.
(3) Koncedent lahko zahteva spremembo pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(4) Nedopustne so spremembe pogodbe, pri katerih:
– bi sprememba spremenila ekonomsko ravnotežje koncesijske pogodbe v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesijski pogodbi;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije;
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v 32. členu tega odloka.
(5) Koncedent bo s pogodbo podrobneje opredelil pogoje, pod katerimi je dopustno spremeniti oziroma dopolniti pogodbo, če se tekom izvajanja koncesije izkaže, da bi bilo smotrno izvesti dodatne investicijske ukrepe in razširitve sistema s ciljem znižanja stroškov, učinkovitejše rabe energije in/ali varstva okolja ter bi bilo najgospodarneje, da to izvede koncesionar v okviru izvajanja koncesije. Pri tem se mora predmete razširitve nanašati na predmet koncesijskega razmerja, kot je opredeljen v prvem odstavku 4. člena tega odloka.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
(1) Pogodba se sklene za obdobje do 15 let.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje vzpostavitve sistema kot tudi obdobje izvajanja storitve električne mobilnosti. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
(3) Pogodba se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu ali v primeru spremembe pogodbe po 19. členu tega odloka. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi.
(4) V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe;
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem sistema v upravljanje (tim. step-in);
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti sistema;
– odvzem koncesije;
– uveljavljanje odkupne pravice.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo.
(začasni prevzem sistema v upravljanje)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da začasno prevzame vzpostavljen sistem v upravljanje in izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega sistema.
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE
(1) Koncesionar je dolžan redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo izvajanja projekta, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenega znižanja stroškov, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja.
(3) Koncesionar je dolžan predložiti letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 30. aprila za preteklo koledarsko leto.
(4) Ob prenehanju veljavnosti pogodbe je dolžan koncesionar brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo o izvedenem projektu.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo Mestne uprave Mestne občine Kranj ali zunanjega izvajalca.
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor sistema (naprav in opreme) za izvajanje storitve električne mobilnosti ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje storitve električne mobilnosti, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali pogodbe.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN POGODBE
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena.
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kot so opredeljeni v tem odloku in pogodbi.
(sporazumna razveza pogodbe)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta pogodbo.
(2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze pogodbe ter tudi postopek prevzema sistema, ki ga je vzpostavil koncesionar.
(1) Pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjenih investicij;
– če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati ali se preneha izvajati v koncesijski obliki;
– če se je koncesija bistveno spremenila, kar terja nov postopek izbire koncesionarja;
– če je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarja;
– če je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU, PDEU zato koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju ali
– če koncesionar ne spoštuje odločitve koncedenta glede zamenjave podizvajalca za katerega obstajajo razlogi za izključitev iz šestega in sedmega odstavka 59. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah oziroma vsakokrat veljavnega predpisa, ki slednje opredeljuje;
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;
– če je bila koncesionarju izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz pogodbe.
(2) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz sedme alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava potrjena.
(3) V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta celoten sistem, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanega sistema, izračunano po metodologiji, določeni v pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
(1) Koncesionar se s pogodbo zaveže, da bo koncedentu na njegovo zahtevo predčasno prodal koncesijo in vzpostavljen sistem (prisilen odkup).
(2) Koncedent in koncesionar s pogodbo opredelita vsebino, način, obseg in pogoje uveljavljanja odkupa koncesije.
(3) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vzpostavljen sistem, ki je predmet koncesije.
(4) Prisilen odkup koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z upravno odločbo koncesionarju naloži prodajo koncesije in vzpostavljenega sistema. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek in predpisov, ki urejajo razlastitev.
(5) Ob odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(1) Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
(2) Pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:
– če koncesionar storitev električne mobilnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegove storitve, koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s pogodbo.
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje pogodbe.
(4) Koncesionar lahko razdre pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje pogodbe.
(5) Ob razdrtju pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta izveden sistem, ki ga je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenega sistema, izračunano po metodologiji, določeni v pogodbi in v roku, določenem v pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
(6) S pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe s strani koncedenta.
(7) S pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
(8) Za razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
(1) Prenos koncesije je dopusten zgolj v primerih, ki so izrecno predvideni v veljavni zakonodaji.
(2) Koncesionar ne sme prenesti koncesije na tretjo osebo brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi s prenehanjem koncesionarja (npr. stečaj).
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
(3) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili pogodbe.
(4) Če pravni naslednik koncesionarja ne želi prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja ali ne izpolnjuje pogojev, ki jih odlok določa za podelitev koncesije ali pa za prevzem koncesije ne dobi soglasja koncedenta, ima koncedent pravico, da uporabi v danih okoliščinah najprimernejši način prenehanja koncesijskega razmerja.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za sistem (naprave in opremo koncesije), ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(višja sila in nepredvidljive okoliščine)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in pogodbe v takšnih okoliščinah.
(3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
(1) Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in pogodbe.
(3) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju pogodbe v takšnih okoliščinah.
(4) Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.
(1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
(2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-8/2019-1-46/02
Kranj, dne 2. decembra 2019
